12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/3

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1050/2006 uvedel protidampinške ukrepe za uvoz kalijevega klorida s poreklom, med drugim, iz Belorusije. Glede na posebne tržne razmere, ki prevladujejo na trgu kalijevega klorida, se je zdelo primerno uvesti ukrepe v obliki minimalne uvozne cene („MUC“) za vrste izdelkov, ki so uvrščeni pod oznaki KN 3104 20 50 in 3104 20 90 (oznake TARIC 3104205010, 3104205090 in 3104209000), in sicer do količinske zgornje meje, nad katero se mora uporabljati dajatev ad valorem v višini 27,5 % („zadevni izdelek“).

(2)

Svet je v Uredbi (ES) št. 1050/2006 potrdil, da je za uvedbo količinske zgornje meje potreben sistem vodenja, ki pa ga ni bilo mogoče vzpostaviti pred začetkom veljavnosti navedene uredbe. Zato je Svet v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1050/2006 Komisijo pooblastil, da z uredbo določi načine za izvajanje sistema vodenja količinske zgornje meje takoj, ko bo to tehnično mogoče.

(3)

Za učinkovito vodenje količinske zgornje meje je treba uvesti zahtevo po uvoznem dovoljenju Skupnosti za sprostitev zadevnega izdelka v prosti promet v Skupnost do izčrpanja količinske zgornje meje. Da bi zmanjšali motnje na trgu in vsem gospodarskim subjektom zagotovili enakopraven dostop do količinske zgornje meje, se šteje, da je primerno uvozna dovoljenja izdajati v enakem kronološkem zaporedju, kakor so bila prejeta obvestila držav članic.

(4)

Da bi preprečili prekoračitev količinske zgornje meje, je treba določiti postopek, na podlagi katerega pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler od Komisije ne prejmejo potrdila, da so v okviru zadevne količinske zgornje meje ustrezne količine še na razpolago.

(5)

Da bi preprečili prakso špekulativnih ali lažnih zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj, se zdi primerno posamezne zahtevke omejiti na količino, določeno v ustrezni pogodbi med uvoznikom in izvoznikom, veljavnost uvoznih dovoljenj pa omejiti na tri mesece. V tem smislu Komisija tudi opozarja, da člen 5(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (3) določa, da morajo imeti carinski zastopniki, ki jih imenuje uvoznik, razen v izjemnih primerih, sedež v Skupnosti. V ta namen, tj., da se prepreči praksa špekulativnih ali lažnih zahtevkov, bi bilo primerno izvoznika opredeliti kot gospodarski subjekt z registriranim sedežem, glavno upravo ali stalno poslovno enoto v Belorusiji.

(6)

Uporaba računalniških postopkov postopoma nadomešča ročno vnašanje podatkov na različnih področjih upravne dejavnosti. Zato je treba omogočiti tudi računalniške in elektronske postopke pri vlaganju zahtevkov za uvozna dovoljenja in izdajanju teh uvoznih dovoljenj.

(7)

Komisija meni, da je v interesu dobre uprave primerno dati državam članicam na voljo dovolj časa za izvajanje sistema vodenja količinske zgornje meje iz te uredbe, gospodarskim subjektom pa, da se navadijo na nov sistem uvoznih dovoljenj. Zato se zdi primerno, da začne Uredba veljati 1. januarja 2007 –

1.

„pogodba“ pomeni pogodbo, ki jo skleneta in podpišeta izvoznik in uvoznik;

2.

„izvoznik“ je gospodarski subjekt, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto v Belorusiji;

3.

„uvozno dovoljenje“ pomeni uvozno dovoljenje, ki ga izdajo nacionalni organi za sprostitev zadevnega izdelka v prosti promet v Skupnost v skladu s to uredbo;

4.

„uvoznik“ je vsak gospodarski subjekt, ki samostojno ali preko zastopnika, ki deluje v njegovem imenu, opravlja uradne postopke za sprostitev zadevnega izdelka v prosti promet;

5.

„nacionalni organi“ so nacionalni organi držav članic, pristojni za izdajanje uvoznega dovoljenja v skladu s to uredbo in so navedeni v Prilogi I;

6.

„zadevni izdelek“ je kalijev klorid s poreklom iz Belorusije, ki se uvršča pod oznaki KN 3104 20 50 in 3104 20 90 (oznake TARIC 3104205010, 3104205090 in 3104209000).

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/15

(1)

V skladu s členom 67 Direktive 2001/82/ES se lahko v primerih, ki jih zajemata prvi in tretji odstavek tega člena, zdravila za uporabo v veterinarski medicini izdajo samo ob predložitvi recepta. Ker pa nekatere snovi v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, se lahko v skladu s točko (aa) prvega odstavka člena 67 odobrijo izvzetja iz navedene splošne zahteve. Takšna izvzetja ne vplivajo na uporabo katere koli druge določbe prvega in tretjega odstavka navedenega člena.

(2)

Zato je primerno določiti merila, na podlagi katerih lahko države članice odobrijo izvzetja iz splošnega pravila v točki (aa) prvega odstavka člena 67 Direktive 2001/82/ES, ki za izdajo zdravil za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodno živil, zahteva recept.

(3)

Kadar je dajanje zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini živalim enostavno in kadar ta zdravila, tudi če so dana nepravilno, ne predstavljajo tveganja za žival, ki se jo zdravi, ali za osebo, ki to zdravilo daje, bi bilo treba dati navedena zdravila na voljo brez veterinarskega recepta. Na drugi strani pa se izvzetje ne bi smelo odobriti za zdravila z neugodno farmakovigilanco ali tista, ki škodijo okolju.

(4)

Neustrezni pogoji skladiščenja lahko resno negativno vplivajo na kakovost, varnost in učinkovitost zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Zato se za zdravila, katerih kakovost, varnost in učinkovitost je mogoče zagotoviti samo s skladiščenjem pod posebnimi pogoji, izvzetja ne bi smelo odobriti.

(5)

Izvzeta zdravila za uporabo v veterinarski medicini bi morala poleg tega vsebovati samo aktivne snovi, ki ne predstavljajo tveganja za varstvo potrošnikov, kar zadeva ostanke v živilih, pridobljenih iz zdravljene živali, v primeru nepravilne uporabe pa z razvojem odpornosti proti antimikrobom ali antihelmintikom ne bi smela povzročati tveganja za zdravje ljudi ali živali.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

(a)

dajanje zdravila za uporabo v veterinarski medicini je omejeno na formulacije, ki pri uporabi zdravila ne zahtevajo nobenega posebnega znanja ali spretnosti;

(b)

zdravilo za uporabo v veterinarski medicini ne predstavlja neposrednega ali posrednega tveganja za žival ali zdravljeno žival, osebo, ki zdravilo daje, ali okolje, tudi če je dano nepravilno;

(c)

povzetek glavnih značilnosti zdravila za uporabo v veterinarski medicini ne vsebuje nobenih opozoril o možnih resnih stranskih učinkih, ki izhajajo iz njegove pravilne uporabe;

(d)

niti za zdravilo za uporabo v humani medicini niti za katero koli drugo zdravilo, ki vsebuje isto aktivno snov, ni preteklih poročil o pogostih resnih neželenih učinkih;

(e)

povzetek glavnih značilnosti zdravila ne obravnava kontraindikacij v zvezi z drugimi zdravili za uporabo v veterinarski medicini, ki se navadno uporabljajo brez recepta;

(f)

za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini ne veljajo posebni pogoji skladiščenja;

(g)

kar zadeva ostanke v živilih, pridobljenih iz zdravljene živali, ni tveganja za varstvo potrošnikov, tudi če se zdravila za uporabo v veterinarski medicini uporabljajo nepravilno;

(h)

kar zadeva razvoj odpornosti proti antimikrobom ali antihelmintikom, ni tveganja za zdravje ljudi ali živali, tudi če se zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebuje navedeni snovi, uporablja nepravilno.

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/17

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje metamidofos.

(2)

Posledice metamidofosa za zdravje ljudi in okolje so bile ocenjene v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3) je bila za državo članico poročevalko imenovana Italija. Italija je 30. julija 1999 predložila Komisiji ustrezno poročilo o oceni in priporočila v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Pri pregledu metamidofosa se je pojavila vrsta vprašanj, ki jih je obravnaval Znanstveni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, fitofarmacevtska sredstva in njihove ostanke (Znanstveni odbor) Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Znanstveni odbor je bil zaprošen, da opredeli vrednost za stopnjo dermalne adsorpcije, znanstveno utemeljeno na različnih izsledkih študij, ki jih je predložil prijavitelj, da se lahko uporabi pri oceni tveganja za ljudi zaradi dermalne izpostavljenosti. Poleg tega je bil Znanstveni odbor zaprošen, da pregleda ocene izogibanja, časa iskanja hrane na območjih nanosa in deleža onesnažene hrane z območij nanosa ter svetuje v zvezi z njihovimi posledicami za ocene akutne, kratkotrajne in dolgotrajne izpostavljenosti ptic in sesalcev insekticidu metamidofosu. Znanstveni odbor v svojem mnenju v zvezi s prvim vprašanjem ugotavlja (4), da se na podlagi razpoložljivih podatkov šteje, da je najboljša ocenjena dermalna adsorpcija razredčenega pripravka okoli 5 %. V zvezi z drugim vprašanjem je Znanstveni odbor svojo oceno omejil na dve vrsti, ki sta ju obravnavala prijavitelj in država članica poročevalka, to sta rumena pastirica in gozdna miš, saj precej uživata pridelke, za katere je prijavitelj predložil dokaze o uporabi metamidofosa. Znanstveni odbor se ni strinjal (5) z vrednostmi, ki sta jih predlagala prijavitelj in država članica poročevalka glede deleža onesnažene hrane za rumene pastirice, ter z ocenami o sestavi hrane za rumene pastirice in gozdno miš. Znanstveni odbor je ugotovil, da bi bila s temi vrednostmi akutna izpostavljenost posameznih živali podcenjena. Znanstveni odbor je razvil alternativno metodo ocenitve možne vloge izogibanja. S tem povezani mehanizmi so zapleteni, vendar se zdi mogoče, da se rumena pastirica in tudi gozdna miš hranita dovolj hitro, da smrt nastopi v dejanskih razmerah. Znanstveni odbor je določil več možnosti za laboratorijske študije in študije na terenu, ki jih je mogoče uporabiti za zanesljivejšo oceno tveganj.

(5)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdi potrebna omejitev obdobja vključitve in registriranih poljščin. V izvirnih ukrepih, predloženih Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, je bila predlagana omejitev roka vključitve na sedem let tako, da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo metamidofos. Da bi se izognili neskladnosti glede visoke stopnje varstva, bi morala biti vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS omejena na vrste uporabe metamidofosa, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti in pri katerih je bilo ugotovljeno, da so v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To pomeni, da je treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno, preden se lahko vključijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega je treba zaradi nevarnosti metamidofosa na ravni Skupnosti poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih morajo države članice izvajati pri odobritvi registracij.

(6)

V skladu s postopkom, določenim v Direktivi 91/414/EGS, sprejme Komisija odločitev glede odobritve aktivnih snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja. Države članice so odgovorne za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov za zmanjšanje tveganja, katerih namen je zmanjšati tveganje zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, odražajo njihovo presojo, da so dodatne omejitve potrebne za zmanjšanje tveganja do stopnje, ki velja za sprejemljivo in je skladna z visoko stopnjo varstva, za katero si Skupnost prizadeva. Sedaj je treba v okviru obvladovanja tveganja določiti ustrezno stopnjo varnosti in varstva za stalno proizvodnjo, trženje in uporabo metamidofosa.

(7)

Zaradi navedenega je Komisija ponovno proučila svoje mnenje. Da bi bila pravilno upoštevana visoka stopnja varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva trajnostnega okolja, za katero si Skupnost prizadeva, se zdi ustrezno poleg načel, navedenih v uvodni izjavi 5, dodatno skrajšati obdobje vključitve s sedem let na 18 mesecev. Z zagotovitvijo prednostne ponovne ocene te snovi bo to še dodatno zmanjšalo tveganje.

(8)

Lahko se pričakuje, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metamidofos, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(9)

Ne glede na sklep, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metamidofos, lahko pričakuje, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno o nekaterih podrobnostih pridobiti dodatne informacije. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je ustrezno zahtevati, da se opravijo dodatni testi za metamidofos za potrditev ocene tveganja v zvezi s pticami in sesalci in da takšne študije predložijo prijavitelji. Poleg tega bi morale države članice od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi metamidofosa skupaj z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(10)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, bi bilo mogoče status metamidofosa pregledati v skladu s členom 5(5) navedene direktive glede na nove podatke, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(11)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi preprečili nadaljnje težave, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti glede na direktive o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete doslej.

(12)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(13)

Ne glede na obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kakor posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku šestih mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metamidofos, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive in ustreznih pogojev iz Priloge I. Po potrebi države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS spremenijo, nadomestijo ali prekličejo obstoječe registracije. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba predvideti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti metamidofosa rok, v katerem države članice preverijo, ali fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metamidofos, kakor edino aktivno snov ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve iz Priloge VI, ne bi smel biti daljši od 18 mesecev.

(14)

Direktivo 91/414/EGS je treba zato ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, niso skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. Zato je Komisija Svetu predložila predlog v zvezi s temi ukrepi. Roku, določenem v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni sprejel predlaganega izvedbenega akta niti ni navedel svojega nasprotovanja predlogu izvedbenih ukrepov in v skladu s tem te ukrepe sprejme Komisija –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/22

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje procimidon.

(2)

Posledice procimidona za zdravje ljudi in za okolje so bile ocenjene v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3) je bila za državo članico poročevalko imenovana Francija. Francija je 15. januarja 2001 predložila Komisiji ustrezno poročilo o oceni in priporočila v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da je za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo procimidon, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ker je procimidon nevarna snov, njegova uporaba ne bi smela biti neomejena. Skrb zbujajo zlasti njegovi toksični učinki, med katerimi so potencialne motnje endokrinega sistema. Trenutno ni znanstvenega soglasja o natančnem obsegu tveganja. Ob uporabi previdnostnega načela in upoštevanju trenutnih znanstvenih spoznanj bi bilo treba uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi dosegli visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi in živali ter izbrano okolje v Skupnosti.

(5)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdita potrebni omejitev roka vključitve in omejitev registriranih poljščin. V izvirnih ukrepih, predloženih Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, je bila predlagana omejitev roka vključitve na sedem let tako, da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo procimidon. Da bi se izognili neskladnosti glede visoke stopnje varstva, bi morala biti vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS omejena na vrste uporabe procimidona, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti in pri katerih je bilo ugotovljeno, da so v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To pomeni, da je treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno, preden se lahko vključijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega je treba zaradi nevarnosti procimidona na ravni Skupnosti poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih morajo države članice izvajati pri odobritvi registracij.

(6)

Na podlagi postopkov, določenih v Direktivi 91/414/EGS, o odobritvi aktivnih snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja odloči Komisija. Države članice so pristojne za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov, namenjenih za zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo fitofarmacevtska sredstva. Pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, odražajo njihovo presojo, da so dodatne omejitve potrebne za zmanjšanje tveganja do stopnje, ki velja za sprejemljivo in je skladna z visoko stopnjo varstva, za katero si Skupnost prizadeva. Sedaj je treba v okviru obvladovanja tveganja določiti ustrezno stopnjo varnosti in varstva za stalno proizvodnjo, trženje in uporabo procimidona.

(7)

Zato je Komisija ponovno preučila svoje stališče. Da bi bila pravilno upoštevana visoka stopnja varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva trajnostnega okolja, za katero si Skupnost prizadeva, se zdi ustrezno poleg načel, navedenih v uvodni izjavi 5, dodatno skrajšati obdobje vključitve s sedem let na 18 mesecev. To nadalje zmanjšuje vsako tveganje z zagotovitvijo prednostne ponovne ocene te snovi.

(8)

Lahko se pričakuje, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo procimidon, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(9)

Ne glede na sklep, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo procimidon, lahko pričakuje, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno o nekaterih podrobnostih pridobiti dodatne informacije. Potencialne motnje endokrinega sistema, ki jih povzroča procimidon, so bile ocenjene s testom, ki temelji na najboljši praksi, ki je trenutno na voljo. Komisija se zaveda, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razvija smernice za testiranje, s katerimi bi še podrobneje ocenila potencialne motnje v delovanju endokrinega sistema. Zato je ustrezno zahtevati, da se opravijo taki nadaljnji testi za procimidon, takoj ko bodo na voljo dogovorjene smernice OECD za testiranje, in da prijavitelj predloži takšne študije. Poleg tega bi morale države članice od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi procimidona skupaj z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(10)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, bi bilo mogoče status procimidona pregledati v skladu s členom 5(5) navedene direktive glede na nove podatke, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(11)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlaganju dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi preprečili nadaljnje težave, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti glede na direktive o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete doslej.

(12)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(13)

Ne glede na obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kakor posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku 6 mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo procimidon, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Po potrebi države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS spremenijo, nadomestijo ali prekličejo obstoječe registracije. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba predvideti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti procimidona rok, v katerem države članice preverijo, ali fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo procimidon, ali sam ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve iz Priloge VI, ne bi smel biti daljši od 18 mesecev.

(14)

Direktivo 91/414/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, in zato je Komisija Svetu predložila predlog glede teh ukrepov. O izteku roka, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni sprejel predlaganega izvedbenega akta niti ni navedel svojega nasprotovanja predlogu izvedbenih ukrepov in v skladu s tem te ukrepe sprejme Komisija –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/27

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje flusilazol.

(2)

Vpliv flusilazola na zdravje ljudi in na okolje se je presojal v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3) je bila za državo članico poročevalko imenovana Irska. Irska je predložila Komisiji ustrezno poročilo o oceni in priporočila 30. aprila 1996 v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Za flusilazol sta bili Znanstvenemu odboru za rastline (Znanstveni odbor) predloženi dve vprašanji. Prvo vprašanje se je nanašalo na primernost predlagane koncentracije brez opaznega učinka (NOEC) za zagotavljanje zadostne zaščite pred škodljivimi učinki za razmnoževanje in bolj splošno, primerjalno občutljivost preskusa v zgodnjem življenjskem obdobju v primerjavi s študijo celotnega življenjskega cikla rib. Drugo vprašanje se je nanašalo na možni vpliv na razgradnjo organskih snovi. V obeh primerih so bila pri oblikovanju direktive in ustreznega poročila o pregledu upoštevana priporočila Znanstvenega odbora (4).

(5)

Različne preiskave so pokazale, da je za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flusilazol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem, da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ker je flusilazol nevarna snov, njegova uporaba ne bi smela biti neomejena. Skrb zbujajo zlasti njegovi toksični učinki, med katerimi so potencialne motnje endokrinega sistema. Trenutno ni znanstvenega soglasja o natančnem obsegu tveganja. Ob uporabi previdnostnega načela in upoštevanju trenutnih znanstvenih spoznanj bi bilo treba uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi zaščitili zdravje ljudi in živali ter izbrano okolje v Skupnosti.

(6)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdita potrebni omejitev roka vključitve in omejitev registriranih poljščin. Prvotni ukrepi, predstavljeni Stalnemu odboru za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali, predlagajo omejitev obdobja vključitve na sedem let, tako da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo flusilazol. Da bi se izognili odstopanjem v zahtevani visoki stopnji zaščite, je bilo predvideno, da bo vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS omejena na vrste uporabe flusilazola, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti, za katere je bilo ocenjeno, da so v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To pomeni, da je bilo treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno pred njihovo vključitvijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega se je zaradi nevarne narave flusilazola štelo, da je treba na ravni Skupnosti poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so jih morale države članice izvajati pri podeljevanju registracij.

(7)

Na podlagi postopkov, določenih v Direktivi 91/414/EGS, o odobritvi aktivnih snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja odloči Komisija. Države članice so pristojne za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov, namenjenih za zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo fitofarmacevtska sredstva. Pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, kažejo njihovo presojo, da so potrebne dodatne omejitve za zmanjšanje tveganja na raven, ki se lahko šteje za sprejemljivo in skladno z visoko ravnjo zaščite, za katero si prizadeva Skupnost. Trenutno je odvisno od obvladovanja tveganja, da določi ustrezno stopnjo varnosti in zaščite za nemoteno proizvodnjo, komercializacijo in uporabo flusilazola.

(8)

Zato je Komisija ponovno preučila svoje stališče. Da bi bila pravilno razvidna visoka stopnja varovanja zdravja ljudi in zdravja živali ter trajnostnega razvoja okolja, za katero si Skupnost prizadeva, se šteje za ustrezno, da se poleg načel iz uvodne izjave 6 nadalje skrajša rok vključitve na 18 mesecev namesto sedem let. To nadalje zmanjšuje vsako tveganje z zagotovitvijo prednostne ponovne ocene te snovi.

(9)

Pričakuje se lahko, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flusilazol, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(10)

Brez poseganja v sklep, da je od fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo flusilazol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno pridobiti nadaljnje informacije o določenih podrobnostih. Potencialne motnje endokrinega sistema, ki jih povzroča flusilazol, so bile ocenjene s testom, ki izhaja iz najboljše prakse, ki je trenutno na voljo. Komisija se zaveda, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razvija smernice za testiranje, s katerimi bi še podrobneje ocenila potencialne motnje v delovanju endokrinega sistema. Zato je primerno zahtevati, da se opravijo taki nadaljnji testi za flusilazol, takoj ko bodo na voljo dogovorjene smernice za testiranje, in da prijavitelj predloži takšne študije. Poleg tega bi morale države članice od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi flusilazola vključno z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(11)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, naj bi bilo mogoče status flusilazola pregledati po členu 5(5) navedene direktive na podlagi novih podatkov, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(12)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlaganju dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi preprečili nadaljnje težave, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z direktivami o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete do zdaj.

(13)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(14)

Brez poseganja v obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kot posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku 6 mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flusilazol, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo obstoječe registracije. Z odstopanjem od zgornjega roka je treba predvideti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti flusilazola rok, v katerem države članice preverijo, ali fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flusilazol, ali sam ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve iz Priloge VI, ne bi smel biti daljši od 18 mesecev.

(15)

Direktivo 91/414/EGS je treba zato ustrezno spremeniti.

(16)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik in zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ob izteku obdobja, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni niti sprejel predlaganega izvedbenega akta, niti navedel svojega nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe in zato Komisija sprejme te ukrepe –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/32

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje fenarimol.

(2)

Vpliv fenarimola na zdravje ljudi in okolje je bil predmet presoje v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3) je bilo za državo članico poročevalko imenovano Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo je 30. aprila 1996 predložilo Komisiji ustrezno poročilo o oceni in priporočila v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Za fenarimol sta bili Znanstvenemu odboru za rastline (Znanstvenemu odboru) predloženi dve vprašanji. Znanstveni odbor je bil zaprošen, da pove svoje mnenje o razlagi večgeneracijskih raziskav in da prouči zaviralne učinke fenarimola na aromatazo. Poleg tega je bil zaprošen za mnenje o določitvi zanesljivega sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) in dopustne ravni izpostavljenosti uporabnika (AOEL) (4). Znanstveni odbor je sklenil, da je treba učinke fenarimola na moško plodnost, ugotovljene pri podganah, šteti za pomemben dejavnik pri oceni tveganja za ljudi, čeprav so ljudje manj dovzetni za inhibicijo aromataze kot podgane. Sklenil je tudi, da bi bilo mogoče učinke fenarimola na kotitev pri podganah šteti za nepomemben dejavnik pri oceni tveganja za ljudi. Nadalje je sklenil, da razen zmanjšane plodnosti pri moških in učinkov, povezanih z zakasnelo kotitvijo, ni prepričljivih dokazov za druge škodljive učinke na razmnoževanje, povezane z inhibicijo aromataze, ki jo povzroča fenarimol. Znanstveni odbor se je strinjal, da predložene toksikološke študije omogočajo določitev zanesljivih ADI in AOEL. Drugo mnenje (5) je obravnavalo vprašanje, ali je bila metoda za izračun predvidenih okoljskih koncentracij v tleh (PECS) primerna. Znanstveni odbor je za izračun nakopičenih predvidenih okoljskih koncentracij v tleh predlagal kombinacijo podatkov o razpadu na prostem in o razkroju v laboratoriju. To mnenje je proučila država članica poročevalka, ki je menila, da ta postopek ni nič bolj znanstveno utemeljen kot opiranje samo na meritve v zvezi z razpadom na prostem. Zato je bila sprejeta odločitev, da se počaka na izsledke tekočih študij o razpadu na prostem. Vmesni izsledki teh študij so skladni z rezultati modelnega izračuna, in posledično se šteje, da je bilo vprašanje ustrezno obravnavano. Zato se sklene, da so bila pri oblikovanju te direktive in ustreznega poročila o pregledu v vseh primerih upoštevana priporočila Znanstvenega odbora.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da je za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenarimol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem, da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ker je fenarimol nevarna snov, njegova uporaba ne bi smela biti neomejena. Skrb zbujajo zlasti njegovi toksični učinki, med katerimi so potencialne motnje endokrinega sistema. Trenutno ni znanstvenega soglasja o natančnem obsegu tveganja. Ob uporabi previdnostnega načela in upoštevanju trenutnih znanstvenih spoznanj bi bilo treba uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi dosegli visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva izbranega okolja v Skupnosti.

(6)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdita potrebni omejitev roka vključitve in omejitev registriranih poljščin. V izvirnih ukrepih, predloženih Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, je bila predlagana omejitev roka vključitve na sedem let tako, da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo fenarimol. Da bi se izognili odstopanjem glede zahtevane visoke stopnje zaščite, je bila vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS predvidena kot omejena na vrste uporabe fenarimola, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti in pri katerih je bilo ocenjeno, da so predlagane vrste uporabe v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To pomeni, da je bilo treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno pred njihovo vključitvijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Na koncu je bilo zaradi nevarne narave fenarimola treba poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja na ravni Skupnosti, ki jih morajo države članice uporabljati pri podeljevanju registracij.

(7)

Na podlagi postopkov, določenih v Direktivi 91/414/EGS, o odobritvi aktivnih snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja odloči Komisija. Države članice so pristojne za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov, namenjenih za zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo fitofarmacevtska sredstva. Pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, kažejo njihovo presojo, da so potrebne dodatne omejitve za zmanjšanje tveganja na raven, ki se lahko šteje za sprejemljivo in skladno z visoko ravnjo zaščite, za katero si prizadeva Skupnost. Sedaj gre pri določitvi ustrezne ravni varnosti in zaščite za nadaljevanje proizvodnje, komercializacije in uporabe fenarimola za vprašanje obvladovanja tveganja.

(8)

Zato je Komisija ponovno preučila svoje stališče. Da bi bila pravilno razvidna visoka stopnja varovanja zdravja ljudi in zdravja živali ter varstva trajnostnega razvoja okolja, za katero si Skupnost prizadeva, se šteje za ustrezno, da se poleg načel iz uvodne izjave 6 nadalje skrajša rok vključitve na 18 mesecev namesto sedem let. To nadalje zmanjšuje vsako tveganje z zagotovitvijo prednostne ponovne ocene te snovi.

(9)

Mogoče je pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenarimol, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile preučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem, da se uporabljajo potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(10)

Brez poseganja v sklep, da je od fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fenarimol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno pridobiti nadaljnje informacije o določenih podrobnostih. Potencialne motnje endokrinega sistema, ki jih povzroča fenarimol, so bile ocenjene s testi, ki izhajajo iz najboljše prakse, ki je trenutno na voljo. Komisija se zaveda, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razvija smernice za testiranje, s katerimi bi še podrobneje ocenila potencialne motnje v delovanju endokrinega sistema. Zato je primerno zahtevati, da se opravijo taki nadaljnji testi za fenarimol, takoj ko bodo na voljo dogovorjene smernice za testiranje, in da prijavitelj predloži takšne študije. Poleg tega bi morale države članice od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi fenarimola, vključno z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(11)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, naj bi bilo mogoče status fenarimola pregledati po členu 5(5) navedene direktive na podlagi kakršnih koli novih podatkov, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(12)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlaganju dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi preprečili nadaljnje težave, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z direktivami o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete do zdaj.

(13)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(14)

Brez poseganja v obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kot posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku 6 mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenarimol, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Po potrebi države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj določenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti fenarimola rok, v katerem države članice preverijo, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenarimol sam ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve Priloge VI, ne bi smel biti daljši od 18 mesecev.

(15)

Direktivo 91/414/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, in zato je Komisija Svetu predložila predlog glede teh ukrepov. O izteku roka, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni sprejel predlaganega izvedbenega akta niti ni navedel svojega nasprotovanja predlogu izvedbenih ukrepov in v skladu s tem te ukrepe sprejme Komisija –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/37

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti za morebitno vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje karbendazim.

(2)

Vpliv karbendazima na zdravje ljudi in na okolje je bil predmet presoje v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3) je bila za državo članico poročevalko imenovana Nemčija. Nemčija je Komisiji ustrezno poročilo o oceni in priporočila predložila 10. februarja 1998 v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Pri pregledu karbendazima se je pojavila vrsta vprašanj, ki jih je obravnaval Znanstveni odbor za rastline. Odbor je bil zaprošen za mnenje, ali je priporočljivo določiti sprejemljivi dnevni vnos (ADI) in sprejemljivo raven izpostavljenosti delavca (AOEL) zlasti ob upoštevanju izsledkov študij o mutagenosti, kancerogenosti in vplivih na reproduktivnost benomila, karbendazima in tiofanat-metila. Odbor (4) je ugotovil, da je karbendazim biološko aktivna snov, ki je skupna tem trem snovem. Zlasti benomil, vendar pa tudi tiofanat-metil se metabolizirata v karbendazim, vse tri snovi pa povzročajo številne kromosomske nepravilnosti (anevploidijo) v celicah sesalcev, izpostavljenih in vivo. Ni dokazov, da katera koli od teh snovi povzroča druge poškodbe genskega materiala. Kancerogenost ni skrb zbujajoča. Znane učinke teh fungicidov na razmnoževanje je mogoče razložiti z vplivom na mikrotubule delitvenega vretena. Mehanizem indukcije anevploidije je dobro znan in sestoji iz inhibicije polimerizacije tubulina, proteina, ki je nujen za ločevanje kromosomov pri celičnih delitvah: to ne vključuje nikakršne interakcije z DNK. Ker so pri delitvi celic prisotne večkratne kopije tubulinskih molekul, bo prisotnost nizkih koncentracij fungicidov vplivala na omejeno število tubulinskih molekul in to ne bo imelo nikakršnega toksikološkega škodljivega učinka. Zato ni opaziti nikakršnega škodljivega učinka in lahko se določi tako ADI kot AOEL.

(5)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdijo potrebne omejitve obdobja vključitve in registriranih poljščin. Prvotni ukrepi, predstavljeni Stalnemu odboru za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali, predlagajo omejitev obdobja vključitve na sedem let, tako da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo karbendazim. Da bi se izognili odstopanjem v zahtevani visoki stopnji zaščite, je bilo predvideno, da bo vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS omejena na vrste uporabe karbendazima, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti, za katere je bilo ocenjeno, da so v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To nakazuje, da je treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno, preden se lahko vključijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega se je zaradi nevarne narave karbendazima štelo, da je treba na ravni Skupnosti poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so jih morale države članice izvajati pri podeljevanju registracij.

(6)

Na podlagi postopkov iz Direktive 91/414/EGS o odobritvi aktivne snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja, odloči Komisija. Države članice nosijo odgovornost za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov, predvidenih za zmanjšanje tveganja, ki ga ustvarjajo fitofarmacevtska sredstva. Zaskrbljenost več držav članic odraža njihovo presojo, da so potrebne omejitve za zmanjšanje tveganja na stopnjo, ki se lahko šteje za sprejemljivo in skladno z zahtevano visoko stopnjo zaščite v Skupnosti. Trenutno je odvisno od obvladovanja tveganja, da določi ustrezno stopnjo varnosti in zaščite za nemoteno proizvodnjo, komercializacijo in uporabo karbendazima.

(7)

Zato je Komisija ponovno preučila svoje stališče. Da bi bila pravilno razvidna visoka stopnja varovanja zdravja ljudi in zdravja živali ter trajnostnega razvoja okolja, za katero si Skupnost prizadeva, se šteje za ustrezno, da se poleg načel iz uvodne izjave 5 nadalje skrajša rok vključitve na tri namesto sedem let. To nadalje zmanjšuje vsako tveganje z zagotovitvijo prednostne ponovne ocene te snovi.

(8)

Pričakuje se lahko, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbendazim, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(9)

Brez poseganja v sklep, da je od fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo karbendazim, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno pridobiti nadaljnje informacije o določenih podrobnostih. Države članice bi morale od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi karbendazima vključno z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(10)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, naj bi bilo mogoče status karbendazima pregledati po členu 5(5) navedene direktive na podlagi novih podatkov, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(11)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlaganju dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z direktivami o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete do zdaj.

(12)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I se predvidi razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(13)

Brez poseganja v obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kot posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku 6 mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbendazim, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Po potrebi države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS spremenijo, nadomestijo ali prekličejo obstoječe registracije. Z odstopanjem od zgoraj določenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti karbendazima rok, v katerem države članice preverijo, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbendazim sam ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve Priloge VI, ne bi smel biti daljši od treh let.

(14)

Direktivo 91/414/EGS je treba zato ustrezno spremeniti.

(15)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik in zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ob izteku obdobja, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni niti sprejel predlaganega izvedbenega akta, niti navedel svojega nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe in zato Komisija sprejme te ukrepe –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/42

(1)

Uredba Komisija (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) določa seznam aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je treba oceniti za morebitno vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta seznam vključuje dinokap.

(2)

Vpliv dinokapa na zdravje ljudi in na okolje je bil predmet presoje v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 3600/92 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Z Uredbo Komisije (ES) št. 933/94 z dne 27. aprila 1994 o določitvi aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev in imenovanju držav članic poročevalk za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 491/95 z dne 3. marca 1995 (4), je bila za državo članico poročevalko imenovana Avstrija. Avstrija je 18. maja 2000 Komisiji predložila ustrezno poročilo o oceni in priporočila v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3600/92.

(3)

Poročilo o oceni so države članice in Komisija pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

Glede dinokapa sta bili Znanstvenemu odboru za zdravstveno varstvo rastlin, fitofarmacevtska sredstva in njihove ostanke Evropske agencije za varno hrano (Znanstveni odbor) vloženi dve vprašanji. Pri prvem vprašanju je šlo za pomen za ljudi glede posledic na očeh, ki so bile opažene pri psih, in drugo vprašanje je bilo povezano z ustrezno vrednostjo za dermalno absorpcijo, ki izhaja iz različnih študij, ki jih je zagotovil prijavitelj. Glede prvega vprašanja je bil Znanstveni odbor mnenja, da ni zadostnih podatkov, da bi sklepali, da bi bile posledice za oči pri psih specifične za to vrsto in da so potrebne nadaljnje raziskave o zadevnih mehanizmih. Zato se sklene, da te posledice pri psih ne morejo veljati za nepomembne za ljudi. Glede drugega vprašanja je bil Znanstveni odbor mnenja, da je vrednost 10 % dermalne absorpcije ustrezna za namen ocene. V obeh primerih so bila pri oblikovanju direktive in ustreznega poročila o pregledu upoštevana priporočila Znanstvenega odbora (5).

(5)

Člena 5(4) in 6(1) Direktive 91/414/EGS določata, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekatere omejitve in pogoji. V tem primeru se zdijo potrebne omejitve obdobja vključitve in registriranih poljščin. Prvotni ukrepi, predstavljeni Stalnemu odboru za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali, predlagajo omejitev obdobja vključitve na sedem let, tako da bi države članice prednostno pregledale fitofarmacevtska sredstva, ki so že na trgu in vsebujejo dinokap. Da bi se izognili odstopanjem v zahtevani visoki stopnji zaščite, je bilo predvideno, da bo vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS omejena na vrste uporabe dinokapa, ki so bile dejansko ocenjene v okviru ocene Skupnosti, za katere je bilo ocenjeno, da so v skladu s pogoji Direktive 91/414/EGS. To nakazuje, da je treba za druge vrste uporabe, ki v tej oceni niso bile zajete ali so bile zajete le delno, najprej opraviti celovito oceno, preden se lahko vključijo v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega se je zaradi nevarne narave dinokapa štelo, da je treba na ravni Skupnosti poskrbeti za minimalno uskladitev nekaterih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so jih morale države članice izvajati pri podeljevanju registracij.

(6)

Na podlagi postopkov iz Direktive 91/414/EGS o odobritvi aktivne snovi, vključno z opredelitvijo ukrepov za obvladovanje tveganja, odloči Komisija. Države članice nosijo odgovornost za izvajanje, uporabo in nadzor ukrepov, predvidenih za zmanjšanje tveganja, ki ga ustvarjajo fitofarmacevtska sredstva. Zaskrbljenost več držav članic odraža njihovo presojo, da so potrebne omejitve za zmanjšanje tveganja na stopnjo, ki se lahko šteje za sprejemljivo in skladno z zahtevano visoko stopnjo zaščite v Skupnosti. Trenutno je odvisno od obvladovanja tveganja, da določi ustrezno stopnjo varnosti in zaščite za nemoteno proizvodnjo, komercializacijo in uporabo dinokapa.

(7)

Zato je Komisija ponovno preučila svoje stališče. Da bi se visoka stopnja zaščite javnega zdravja in zdravja živali ter izbrano trajnostno okolje v Skupnosti pravilno odrazili, se šteje za ustrezno, da se poleg načel, določenih v uvodni izjavi 5, še nadalje zmanjša obdobje vključitve na tri, namesto sedem let. To nadalje zmanjšuje vsako tveganje z zagotovitvijo potrebe po prednostni ponovni oceni te snovi.

(8)

Pričakuje se lahko, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dinokap, izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, pod pogojem da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(9)

Brez poseganja v sklep, da je od fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo dinokap, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, je ustrezno pridobiti nadaljnje informacije o določenih podrobnostih. Države članice bi morale od imetnikov registracij zahtevati, da predložijo informacije o uporabi dinokapa vključno z morebitnimi informacijami o vplivih na zdravje delavcev.

(10)

Tako kot pri vseh snoveh, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, naj bi bilo mogoče status dinokapa pregledati po členu 5(5) navedene direktive na podlagi novih podatkov, ki postanejo dostopni. Prav tako dejstvo, da vključitev te snovi v Prilogo I preneha veljati na določen datum, ne prepreči podaljšanja vključitve v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva.

(11)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlaganju dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z direktivami o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete do zdaj.

(12)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki so posledica vključitve.

(13)

Brez poseganja v obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kot posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba dovoliti, da v roku 6 mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dinokap, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive, in ustreznih pogojev iz Priloge I. Po potrebi države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS spremenijo, nadomestijo ali prekličejo obstoječe registracije. Z odstopanjem od zgornjega roka je treba predvideti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS. Zaradi nevarnih lastnosti dinokapa rok, v katerem države članice preverijo, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dinokap sam ali v kombinaciji z drugimi registriranimi aktivnimi snovmi, izpolnjujejo zahteve Priloge VI, ne bi smel biti daljši od treh let.

(14)

Direktivo 91/414/EGS je treba zato ustrezno spremeniti.

(15)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik in zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ob izteku obdobja, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni niti sprejel predlaganega izvedbenega akta, niti navedel svojega nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe in zato Komisija sprejme te ukrepe –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/47

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (2), v členu 13 določa, da mora biti Center odprt za sodelovanje držav nečlanic Skupnosti, ki delijo interese Skupnosti in njenih držav članic glede ciljev in dela Centra.

(2)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o udeležbi Norveške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) (3) je bil podpisan dne 19. oktobra 2000 in je začel veljati 1. januarja 2001. Člen 5 navedenega sporazuma določa finančni prispevek Norveške za delo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

(3)

Norveška je zahtevala popravek svojega finančnega prispevka za delo EMCDDA po širitvi Evropske unije.

(4)

Komisija je v imenu Skupnosti na pogajanjih dosegla sporazum z Norveško o popravku zneska finančnega prispevka Norveške, predvidenega v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o udeležbi Norveške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

(5)

Sporazum, parafiran 11. novembra 2005, bi bilo treba odobriti –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/51

(1)

Odločba Komisije 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske (2) pooblašča države članice, da za omejena obdobja in pod posebnimi pogoji določijo odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES za rastline Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske.

(2)

Ker še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo dovoljenje in ker ni novih informacij, zaradi katerih bi se morali ponovno preučiti posebni pogoji, je treba dovoljenje podaljšati.

(3)

Veljavnost Odločbe 2002/887/ES je zato treba ustrezno podaljšati.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

1.

V prvem odstavku in v drugem odstavku člena 2 se „1. avgust 2005 in 1. avgust 2006“ nadomestita s „1. avgust 2007 in 1. avgust 2008“.

2.

Preglednica v členu 4 se nadomesti z naslednjo preglednico:

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/52

(1)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES se rastlin Vitis L., razen plodov, ki izvirajo iz tretjih držav, načeloma ne sme vnesti v Skupnost.

(2)

Slovenija je zahtevala odstopanje, da se dovoli uvoz rastlin Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, za omejeno časovno obdobje, da bi specializiranim trsnicam v Skupnosti pred ponovnim izvozom na Hrvaško ali Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo omogočili njihovo razmnožitev.

(3)

Komisija meni, da ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov na rastline ali rastlinske proizvode, pod pogojem da za rastline Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, veljajo posebni pogoji iz te odločbe.

(4)

Zato je treba države članice za omejeno časovno obdobje pooblastiti, da dovolijo vnos teh rastlin na njihovo ozemlje, pod pogojem da upoštevajo posebne pogoje.

(5)

Dovoljenje se prekliče, če se ugotovi, da posebni pogoji, določeni s to odločbo ne zadostujejo za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov v Skupnost ali da se ni ravnalo v skladu z njimi.

(6)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

(a)

podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; ter

(b)

podrobno tehnično poročilo o uradnih inšpekcijskih pregledih iz točke 6 Priloge.

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/56

(1)

V Franciji se je leta 2004 in 2005 pojavila bolezen modrikastega jezika. Pojav te bolezni je pomenil resno nevarnost za živino v Skupnosti.

(2)

Za preprečitev širjenja bolezni in pomoč pri njenem čimprejšnjemu izkoreninjenju, mora Skupnost v skladu z Odločbo 90/424/EGS finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic zaradi izrednih ukrepov za boj proti tej bolezni.

(3)

Z Odločbo Komisije 2005/659/ES z dne 15. septembra 2005 o finančnem prispevku Skupnosti v okviru cepljenja proti bolezni modrikastega jezika v Franciji leta 2004 in 2005 (2) je bil dodeljen finančni prispevek Skupnosti k izdatkom Francije zaradi izrednih ukrepov za boj proti bolezni modrikastega jezika, izvedenih leta 2004 in 2005.

(4)

V skladu z navedeno odločbo je bil dodeljen prvi obrok v višini 150 000 EUR.

(5)

V skladu z navedeno odločbo mora plačilo preostalega prispevka Skupnosti temeljiti na vlogi, ki jo je Francija predložila 6. decembra 2005, in dokumentaciji, ki potrjuje zneske iz vloge.

(6)

Glede na navedeno je treba določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti k upravičenim stroškom v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika, ki jih je Francija izvedla leta 2004 in 2005.

(7)

V skladu z rezultati pregledov, ki jih je izvedla Komisija v skladu z veterinarskimi pravili in pogoji za odobritev finančne podpore Skupnosti, se celotni predloženi znesek izdatkov ne more šteti za upravičenega.

(8)

Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih izdatkov in končne ugotovitve so bile Franciji sporočene v pismu z dne 20. septembra 2006.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/57

(1)

Svet je 10. aprila 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/304/SZVP (1) o ustanovitvi enote EU za načrtovanje (EUPT Kosovo) v zvezi z morebitno operacijo EU za krizno upravljanje na področju pravne države in morebitnih drugih področjih na Kosovu. Ta skupni ukrep preneha veljati 31. decembra 2006.

(2)

Politični in varnostni odbor je 11. oktobra 2006 priporočil, naj se mandat EUPT Kosovo podaljša, in se obenem strinjal, da bi ga bilo treba prilagoditi.

(3)

Skupni ukrep 2006/304/SZVP bi bilo treba podaljšati in ustrezno spremeniti –

1.

V členu 1(2) se prva alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

Člen 2(5) se nadomesti z:

„5.   Opredelitev potreb za morebitno bodočo operacijo EU za krizno upravljanje, kar zadeva potrebno podporo, vključno z vso opremo, storitvami in prostori, ter določanje s tem povezanih formalnih pogojev oziroma tehničnih specifikacij. Predlaganje ukrepov za nabavo potrebne opreme, storitev in prostorov ter zaključitev teh ukrepov ob upoštevanju možnosti za prevzem ustrezne opreme, prostorov in materiala iz drugih razpoložljivih virov, vključno z UNMIK, če je to potrebno, izvedljivo in stroškovno učinkovito. V razpisne postopke in oddajo javnih naročil je po potrebi vključena odložna klavzula in/ali se uporabijo okvirne pogodbe.

Zaposlovanje osebja, ki bi predstavljalo jedro morebitne bodoče operacije kriznega upravljanja v sklopu EVOP, z namenom hitre razmestitve slednjega.

Oblikovanje razmestitvenega načrta za morebitno bodočo operacijo EU za krizno upravljanje.“.

3.

Člen 4(7) se črta.

4.

Člen 9(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje stroškov EUPT Kosovo za obdobje od 10. aprila 2006 do 31. decembra 2006 znaša 3 005 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje stroškov EUPT Kosovo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. maja 2007 znaša 10 545 000 EUR.“.

5.

Členu 9 se doda naslednji odstavek:

„6.   V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, zlasti kar zadeva dobavitelje, ki ponujajo posebno ugodne pogoje, lahko Komisija odobri izjeme od pravil o poreklu, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil.“.

6.

Člen 14 se nadomesti z:

„Člen 14

Pregled

Svet bo do 15. aprila 2007 ocenil, ali naj se EUPT Kosovo nadaljuje po 31. maju 2007, ob upoštevanju nujnosti gladkega prehoda na morebitno operacijo EU za krizno upravljanje na Kosovu.“.

7.

Člen 15(2) se nadomesti z:

„2.   Veljati preneha 31. maja 2007 ali na dan začetka operacije EU za krizno upravljanje, kar nastopi prej.“.

12.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/59