—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega računa Evropskih Skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek I – Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna in konsolidirana finančna poročila (SEC(2005)1158 – C6-0352/2005 – SEC(2005)1159 – C6-0351/2005) (2),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2003 (KOM(2005)0449 in KOM(2005)0448) in delovnega dokumenta Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2003 (SEC(2005)1161),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije „Sinteza 2004“ (KOM(2005)0256),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2004 (KOM(2005)0257),

—

ob upoštevanju Mnenja št. 2/2004 Računskega sodišča o modelu „enotne revizije“ (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti) (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu računskemu sodišču z dne 15. junija 2005 o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu računskemu sodišču – Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004, skupaj z odgovori revidiranih institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (5),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0108/2006),

A.

ker se visokokakovostne finančne informacije povezujejo s sposobnostjo za visokokakovostno finančno poslovodenje in ker visokokakovostno finančno poslovodenje ustvarja resnične gospodarske koristi,

B.

ker bo dodeljevanje jasnih odgovornosti za pripravo finančnih informacij znotraj Komisije in zahtevanje ustreznih ugotovitev v zvezi s temi informacijami na osrednji ravni prispevalo h kakovosti informacij v poročilu,

C.

ker je v resoluciji o razrešnici za leto 2003 z dne 12. aprila 2005 (7) Parlament predlagal, da bi morala vsaka država članica zagotoviti predhodno izjavo o razkritju in naknadno letno izjavo o zanesljivosti (DAS (8))v zvezi s porabo sredstev EU,

D.

ker so bili postopki za to določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (9) in so se izvajali z Uredbo Komisije (ES) št. 438/2001 (10), ter Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (11) v zvezi z Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja,

E.

ker Uredba (ES) št. 1290/2005 uvaja sistem treh ravni naknadnih letnih izjav držav članic, in sicer: prvič, letne poslovne knjige plačilnih agencij; drugič, stanje DAS plačilne agencije; in tretjič, potrditev prejšnjih izjav certifikacijskega organa; ker ti podpisi države članice dopolnjujejo druge, ki se zahtevajo za mesečna plačila in predhodne ocene,

F.

ker člen 38(1)(f) Uredbe (ES) št. 1260/1999 in člen 15 Uredbe (ES) št. 438/2001 za vsako posredovanje Skupnosti organa, ki mora biti neodvisen od različnih organov upravljanja in plačilnih organov, predvidevata končno zaključitev izjave države članice,

G.

ker Ekonomsko-finančni svet dne 8. novembra 2005 ni sprejel predloga Parlamenta v zvezi z deklaracijami na nacionalni ravni (12),

H.

ker prevladujoče načelo, ki ga zahteva Parlament, določa, da zadevni politični organi držav članic prevzamejo odgovornost za sredstva, ki jih imajo na voljo,

I.

ker 80 % izdatkov Skupnosti dejansko nadzirajo države članice in ker bo pomanjkanje ustrezne odgovornosti na osrednji ravni držav članic trajna ovira pri pridobivanju pozitivne DAS,

J.

ker sta delovanje Odbora za proračunski nadzor na splošno in zlasti postopek razrešnice del postopka, katerega cilj je vzpostavitev popolne odgovornosti Komisije kot celote in vseh ostalih zadevnih udeležencev v skladu s Pogodbo, pri oblikovanju okolja, ki to omogoča, ter izboljšanje finančnega poslovodenja v EU in s tem ustvarjanje trdnejše podlage za odločanje na podlagi rezultatov revizije Računskega sodišča,

K.

ker je lahko upravljanje organizacije uspešno le, če najvišje vodstvo daje dober zgled,

L.

ker dobro upravljanje pomeni tudi vzpostavitev dobrega sistema medsebojnih kontrol med nadzorniki, računovodji, notranjimi revizorji na eni in poslovnim vodstvom na drugi strani;

M.

ker bi morala biti uspešna in učinkovita notranja kontrola v Finančno uredbo vključena kot proračunsko načelo, (13) kakor predlaga Komisija v zgoraj navedenem sporočilu o Akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole,

N.

ker direktive in priporočila Komisije za računovodstvo in revizije v zasebnem sektorju kažejo, da Komisija verjame v pomembnost visokokakovostnega finančnega poročanja in revidiranja,

O.

ker je najboljši način, da Komisija pokaže svojo resnično zavezanost preglednosti in visokokakovostnim finančnim informacijam in finančnemu poročanju, da daje zgled in prejme pozitivno DAS s strani Evropskega računskega sodišča,

1.

Računsko sodišče tako kot lani ugotavlja, da razen učinka odsotnosti učinkovitih postopkov notranje kontrole za razne odhodke in predplačila, konsolidirane poslovne knjige Evropskih skupnosti in priložena sporočila dosledno kažejo prihodke in odhodke Skupnosti za leto 2004 ter njihov finančni položaj ob koncu leta (DAS, odstavka II in III);

2.

ugotavlja, da bodo težave po mnenju Komisije obravnavane v novem računovodskem sistemu v letu 2005 (odstavek 1.17 letnega poročila Sodišča);

3.

ugotavlja, da je bil narejen napredek pri izvrševanju novega finančnega okvira; je kljub temu zelo zaskrbljen zaradi opomb Sodišča glede zamude pri oblikovanju začetne bilance stanja za leto 2005; poziva Komisijo, da nujno čim prej odpravi pomanjkljivosti, ki jih je izpostavilo Sodišče, dase tako izogne posledicam zanesljivosti finančnih izkazov za leto 2005;

4.

ugotavlja, da morajo odredbodajalci potrditi številke, ki so potrebne za oblikovanje začetne bilance za leto 2005, in da morajo odredbodajalci predložiti te finančne informacije ter zagotoviti, da dajejo „resnično in pošteno sliko“ (odstavek 1.45 letnega poročila Sodišča), ter tako omogočiti predsedniku Komisije, da v imenu Komisije kot kolegija podpiše poslovne knjige v skladu z določbami Pogodbe;

5.

meni, da je nejasnost glede končne odgovornosti za predložene številke nesprejemljiva; pričakuje, da bodo te težave odpravljene v letu 2006 in se zamuda ne bo razumela kakor nesoglasje med odredbodajalci in računovodji;

6.

Pričakuje, da bodo rezultati pregleda neznanih bančnih računov Komisije, povezanih z dejavnostmi, ki jih je Komisija začela izvajati v oktobru 2005, Parlamentu sporočeni v celoti in v prihodnje spremljani;

7.

Pričakuje, da bodo na ta način ugotovljeni računi revidirani in sredstva, ki so dodeljena tem računom, prevzeta v splošni proračun;

8.

ugotavlja, da je znesek, namenjen vnaprejšnjemu financiranju to je denar, ki je izplačan, vendar še ni bil končno sprejet kot upravičen ali porabljen, ocenjen na približno 64 000 milijonov EUR (odstavek 1.30 letnega poročila Sodišča), kar ustreza 2/3 proračuna;

9.

meni, da bi morala Komisija glede vnaprejšnjega financiranja zagotoviti dobro politiko (izogibati se izjemno radodarnim predplačilom in predolgim zamudam pri zaključevanju programov in projektov), da se omeji finančna pomembnost neporabljenih zneskov in/ali zneskov, ki še niso bili končno sprejeti kot upravičeni odhodki; poziva Komisijo, da odgovornemu odboru Parlamenta posreduje predlog o tem, kako namerava v prihodnje voditi vnaprejšnje financiranje v skladu z navedenimi pripombami;

10.

pozdravlja zgoraj navedeno Mnenje Računskega sodišča št. 2/2004, ki vključuje predlog za okvir notranje kontrole Skupnosti, znotraj katerega se analizirajo slabosti finančne kontrole in določijo zahtevani sanacijski ukrepi ter opozarja na svoja glavna načela iz odstavka 57:

11.

pozdravlja odločitev Barrosove Komisije, da bo njen strateški cilj prizadevanje za pozitivno DAS s strani Evropskega računskega sodišča, kakor navaja sporočilo Komisije z dne 26. januarja 2005 o strateških ciljih 2005-2009, Evropa 2010: Partnerstvo za evropsko obnovo: blaginjo, solidarnost in varnost KOM(2005)0012);

12.

ravno tako pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije o načrtu za integrirani okvir notranje kontrole, skupino strokovnjakov in akcijski načrt, ki je nastal kot odgovor na resolucijo Parlamenta o razrešnici za leto 2003 in kot nadaljevanje Mnenja Računskega sodišča št. 2/2004;

13.

podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih, da to vprašanje prednostno obravnava; kljub temu priznava, da čeprav je v skladu s Pogodbo le Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna, o štirih od petih eurov v realnosti odločajo države članice v okviru skupnega upravljanja; zato poudarja, da je pomembno, da države članice dejavno sodelujejo v pobudi in da jo predsedstva Sveta v svojih polletnih delovnih programih obravnavajo kakor prednostno nalogo in jo vključijo kot posebno zadevo;

14.

poudarja, da če je Komisija odgovorna za odhodke, potem mora imeti mehanizme, ki ji omogočajo, da to odgovornost uresničuje in če teh mehanizmov nima, potem bi se morala njena odgovornost spremeniti;

15.

poudarja, da pomanjkljivosti v finančnem upravljanju Evropske unije ne morejo zajemati le vprašanja glede pozitivne ali negativne DAS; zato opozarja, da se pridobi pozitivna izjava DAS brez ustreznega izboljšanja kakovosti finančnega upravljanja;

16.

poudarja, da so za finančno upravljanje odgovorne Komisija in države članice, ki skupaj zagotovijo, da ima Sodišče revizijska dokazila o napredku pri ustreznem obvladovanju tveganja napak;

17.

meni, da morajo Komisija in države članice s pozornim spremljanjem napredka podpreti izboljšanje finančnega upravljanja ter mu dati nov zagon;

18.

ugotavlja, da morajo biti države članice odgovorne za porabo sredstev EU in da morajo biti glavna sredstva za izražanje odgovornosti nacionalni parlamenti in sredstva javnega obveščanja; poziva Računsko sodišče in nacionalne revizijske organe, da sprejmejo nadaljnje ukrepe za to, da jim bodo na voljo visokokakovostne in lahko dostopne informacije v zvezi s slabostmi lokalnih finančnih kontrol;

19.

poziva Komisijo, da objavi in v Odboru za proračun predstavi podrobne indikatorje napredka na vsakem področju finančne perspektive z natančnimi cilji, ki naj jih doseže v določenem času za izvajanje ukrepov, opredeljenih kot je potrebno za oblikovanje integriranega okvira notranje kontrole, in vsakih šest mesecev pristojnemu odboru poroča o svojem napredku; ob tem pričakuje, da se bo integrirani okvir kontrol začel izvajati 1. maja 2009, kar bo Komisiji omogočilo določitev datuma, do katerega naj se dosežei pozitivna DAS;

20.

zahteva nadaljnje podrobne informacije na ravni Komisije in držav članic, ter na ravni regij, če je potrebno, o ukrepih, ki se izvajajo, ukrepih, ki se ne izvajajo, razlogih za zamude, časovnih rokih, učinkovitosti izvajanja itd., da dobi popoln pregled nad doseženimi rezultati in odprtimi vprašanji, ki jih je še treba obravnavati; poziva Komisijo, da te informacije predloži kot del priprave na postopek razrešnice za leto 2005;

21.

Poziva Računsko sodišče, da:

22.

pozdravlja šestnajst konkretnih ukrepov, predvidenih v akcijskem načrtu; poziva Komisijo, da si prizadeva za zagotovitev uspešnega rezultata, ki je v interesu Evropske unije in njenih državljanov; poudarja, da je predhodna odobritev prizadevanja in namer v obliki sporazuma ali konvergence stališč s strani Parlamenta v nasprotju z njegovo vlogo neodvisnega organa, pristojnega za podeljevanje razrešnice in da kot tak lahko le naknadno ocenjuje Komisijo na osnovi doseženih rezultatov;

23.

ugotavlja, da sedanja enotna izjava o zanesljivosti ne pokriva dovolj dobro področij uspeha in neuspeha; ugotavlja, da se veliko nacionalnih revizijskih sistemov združuje na podlagi posameznih oddelkov; predlaga, da pregled sistema DAS izvede Računsko sodišče, da se oblikujejo posebne izjave o zanesljivosti za posamezne generalne direktorate v okviru Komisije in v okviru skupne DAS;

24.

ugotavlja, da bi tak sistem, skupaj z enakovrednim sistemom nacionalnih izjav oblikoval matrico, ki bi določala najbolj zaskrbljujoča področja tako horizontalno, v zvezi s programi Komisije, kakor tudi vertikalno, v zvezi z odgovornostmi držav članic;

25.

pozdravlja pobudo Komisije za poenostavitev regulativnega okvira, ki bi si morala prizadevati za zmanjšanje birokratskih zahtev do posameznikov ter malih in srednje velikih podjetij; meni, da bo končni cilj integriranega okvira notranje kontrole dosežen le, če se bo breme upravljanja prevelikega števila in znatno prezahtevnih uredb občutno zmanjšalo;

26.

poudarja, da sta preprostost in preglednost dve najpomembnejši orodji finančnega nadzora; vztraja, naj Komisija pri načrtovanju shem in programov upošteva povezavo med želenim rezultatom določene sheme, celovitostjo pravil, ki jo urejajo, ter verjetnostjo pojava napake;

27.

poziva Komisijo, da oblikuje poročilo o učinkovitosti obstoječega regulativnega okvira v zvezi s sistemi upravljanja, zanesljivosti in certificiranja izjav različnih organov držav članic, pri čemer naj upošteva:

na podlagi rezultatov zgoraj navedenih analiz, poziva Komisijo, da nadaljuje ustrezne zakonodajne predloge;

28.

obžaluje odločitev Sveta, da ne želi razpravljati o predhodnih in naknadnih izjavah na nacionalni ravni; zato poziva nacionalne odbore za javne finance in nacionalne parlamente, da poiščejo informacije pri svojih vladah in v parlamentih razpravljajo o stališču svojih vlad do odstavka 12 zgoraj navedenih sklepov Ekonomsko-finančnega sveta, ki se glasi:

„Ob upoštevanju potrebe, da ni dvoma o obstoječem ravnotežju med Komisijo in državami članicami o tem, ali da sta ogroženi obveznost in odgovornost na operativni ravni, Svet meni, da lahko obstoječe deklaracije na operativni ravni priskrbijo pomembna zagotovila za Komisijo in končno za Računsko sodišče ter bi morala biti koristna in stroškovno učinkovita ter bi jih morala upoštevati Komisija in končno Računsko sodišče za dosego pozitivne DAS“.

29.

zavrača zaključek Sveta, da bi instrumenti, ki jih predlaga Parlament, lahko „vzbudili dvome o obstoječem ravnotežju med Komisijo in državami članicami“, ker poudarjo le odgovornost držav članic, kakor je določeno v drugem stavku prvega odstavka člena 274 Pogodbe;

30.

pozdravlja pobude Sveta o povečanju odgovornosti držav članic za izboljšanje nadzora nad dejavnostmi, opravljenimi v okviru deljenega upravljanja, katerega cilj je doseganje pozitivne DAS in predvsem obveze Sveta o pripravi letnega pregleda revizij in izjav na primerni nacionalni ravni;

31.

opozarja, da medtem ko je Komisija v skladu s členom 274 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna, so države članice odgovorne za nadzor nad sredstvi v deljenem upravljanju, ki so opredeljena v sektorskih predpisih in njihovih podrobnih pravilih;

32.

opozarja na dejstvo, da lahko države članice svobodno organizirajo te nadzore tako, kot menijo, da je najboljše glede na njihove institucionalne in upravne strukture ter veljavne mednarodne standarde in upošteva, da bi morale države članice, tako kot Komisija, upoštevati mednarodne standarde, in da so v praksi odgovornosti dodeljene veliko različnim organom, ki poročajo ministrstvom nacionalnih vlad ali regionalnim vladam;

33.

meni, da bi si morala Komisija prizadevati za enako umestitev v prostoru plačilnih agencij (Skupna kmetijska politika – SKP) in organov upravljanja (strukturni skladi), ter kadar je mogoče, obe združiti v vsaki državi članici, da se Komisiji omogoči dobro spremljanje, kdaj in kako se porabljajo sredstva EU v vsaki državi članici;

34.

meni, da je treba zaradi obstoječega velikega števila odgovornih nadzornih organov pozdraviti in podpreti pobude za standardizacijo ureditve revizij;

35.

poudarja, da člen 274 Pogodbe zahteva tudi, da države članice sodelujejo s Komisijo za zagotovitev, da je poraba proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

36.

zato ugotavlja, da bi morala biti Komisija sposobna od vsake države članice zahtevati zagotovila, da so bile tovrstne odgovornosti za nadzor v celoti izpolnjene ter zlasti, da je tveganje napak pri poslovnih dogodkih dovolj obvladljivo;

37.

meni, da je izjava na politični ravni, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v deljenem upravljanju, in ki jo podpišejo ministri za finance, kakor se predlaga v zgoraj navedeni resoluciji Parlamenta o razrešnici iz leta 2003, še vedno nujna in bi predstavljala velik korak naprej;

38.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se Svet in Komisija strinjata o pomembnosti povečevanja notranjega nadzora; meni, da mora biti ta cilj uresničen brez povečanja upravnega bremena in da je za to poenostavitev osnovne zakonodaje predpogoj; meni, da je za doseganje pozitivne DAS prednost treba dati dobremu finančnemu upravljanju za sklade v skupnem upravljanju; ugotavlja, da se v ta namen lahko določi predpise v temeljnih zakonodajnih aktih, kadar je to primerno; ugotavlja, da morajo ustrezne revizorske oblasti v okviru svoje vse večje odgovornosti za strukturne sklade in v skladu z nacionalnimi pravili v državah članicah, pripraviti oceno skladnosti sistemov upravljanja in nadzora s predpisi Skupnosti; pozdravlja dejstvo, da so se države članice lotile priprave letnih pregledov razpoložljivih revizij in izjav na primerni nacionalni ravni;

39.

opozarja na dejstvo, da stopnja mogočega podpisa na ravni držav članic večinoma ni vprašanje oblike, ampak predvsem znak, ki kaže pričakovano kakovost nadzornih in kontrolnih sistemov, ki delujejo na podlagi podpisa; opzarja na svojo resolucijo z dne 2. februarja 2006 o izjavah o državnem upravljanju (14), ki upošteva, da bi omenjene nacionalne izjave morale v praksi vsebovati „več izjav znotraj nacionalnega okvira in ne le ene, da bi upoštevale federalne in decentralizirane politične sisteme v nekaterih državah članicah“;

40.

ugotavlja odpor držav članic ter želi biti pragmatičen in konstruktiven ter poudarja, da je pomembno poiskati način za prepoznavanje pomanjkljivosti v sedanjih kontrolnih in nadzornih sistemih ter za sprejemanje primernih sanacijskih ukrepov, da se doseže boljše finančno poslovodenje sredstev EU;

41.

pozdravlja razpravo o tem, kateri organ bi bil za to najboljši, ter poziva Komisijo in Svet, da obravnavata alternativni pristop, ki izhaja iz interesov Sveta za izjave na sektorski ravni, kakor je izraženo v odstavku 9sklepov Ekonmosko-finančnega sveta (15);

42.

usmerja pozornost k naslednjim številkam:

43.

se v celoti strinja s Sodiščem, ko izjavlja, da „glavno pripadajoče tveganje v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov za strukturne ukrepe izhaja iz številnosti različnih teles in organov oblasti, ki posegajo v postopek upravljanja, velikega števila programov in projektov, ki se izvajajo več let, ter možnosti za morebitne pomanjkljivosti v upravljavskih in kontrolnih sistemih“; se prav tako strinja z izjavo, da „za upravičenost odhodkov veljajo številni pogoji, ki niso vedno jasni in povzročajo tveganje, da bo prihajalo do različnih razlag“ (odstavek 5.10 letnega poročila Sodišča);

44.

poudarja, da niti Komisija končno niti Sodišče ne moreta pregledati vsakega posameznega potrdila in/ali revizijskega poročila, ki izhaja iz primarne ali sekundarne stopnje kontrole zaradi zelo velikega števila projektov, programov in plačilnih agencij;

45.

zato meni, da je treba obstoječe visoko število posameznih potrdil in/ali revizijskih poročil znotraj vsakega pomembnega sektorja konsolidirati na osrednji ravni držav članic, pri čemer je treba zagotoviti kakovost informacij v posameznih deklaracijah, izdanih na nižji stopnji; predlaga, da bi morale biti zato države članice dejavno udeležene pri okrepitvi uporabnosti rezultatov neodvisnih revizij v verigi nadzora; meni, da bi ta pristop pomembno pripomogel k poenostavitvi ter bi dal dragocen pregled zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov na nacionalni ravni ter bi temu ustrezno prispeval k pridobitvi zagotovila;

46.

poziva Komisijo, da predstavi predloge v zvezi z obliko in vsebino teh dopolnilnih dogovorov v smislu izvajanja zgoraj navedenega Akcijskega načrta za integrirani okvir notranje kontrole, ter kot začasen ukrep poziva države članice, da določijo organ na osrednji ravni držav članic kot pristojen in odgovoren za izdajo deklaracij in obveščanje Komisije o tem;

47.

poudarja, da bi morala predhodna uradna izjava o razkritju potrditi, da so organizacijske strukture, ki jih uvedejo države članice, v skladu z zahtevami zakonodaje Skupnosti ter se od njih pričakuje, da so skladno z načelom subsidiarnosti učinkovite pri obvladovanju tveganja goljufije in napake pri poslovnih dogodkih;

48.

meni, da so lahko predhodne izjave o razkritju na osrednji ravni držav članic podprte z enakovrednimi izjavami direktorja vsake plačilne agencije (SKP) in organa upravljanja (strukturni skladi), odgovornih za upravljanje in nadzor sredstev Skupnosti;

49.

ugotavlja, da lahko naknadne izjave o zanesljivosti na osrednji ravni držav članic upoštevajo večletno razsežnost postopka za obvezno javno predlaganje računov ter večletno naravo večine programov Skupnosti ter hkrati zagotovijo, da so kotrolni sistemi med zadevnim letom učinkovito delovali;

50.

pričakuje, da bo naknadna izjava na osrednji ravni držav članic izhajala iz izjav direktorja vsake plačilne agencije (SKP) in organa upravljanja (Strukturni skladi) ter iz poročil o potrdilu, ki ga izda direktor certifikacijskih organov;

51.

vztraja, da bi morala Komisija, dokler se takšna sektorska konsolidacija ne vzpostavi na osrednji ravni držav članic za vsako območje finančnih perspektiv in ob ugotovitvi nepripravljenosti držav članic, da bi Komisiji dale zagotovilo, ki ga potrebuje, v celoti uporabljati člen 53(5) Finančne uredbe, na podlagi katerega Komisija prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna na podlagi člena 274 Pogodbe prek „postopka za potrditev obračuna ali mehanizma finančnih popravkov“;

52.

poziva države članice k izdaji prostovoljne izjave na nacionalni ravni v smislu iz odstavka 45; priporoča, da se za vsako državo članico, ki da takšno izjavo, uporablja skrajšan revizijski program, če Komisija meni, da dejansko predstavlja manjšo nevarnost napake kakor država članica, ki ni izdala takšne izjave;

53.

zato poziva Komisijo, da vzpostavi intenzivnejši program naknadnih revizij za potrditev poslovnih knjig in v celoti uporablja odložitev plačil ali finančne popravke, kadar od držav članic ne more dobiti zagotovila;

54.

iskreno poziva nacionalne parlamente (zlasti nacionalne odbore za javne finance in odbore v okviru konference odborov za zadeve Evropske unije in Skupnosti – COSAC), da to vprašanje obravnavajo z nacionalnimi vladami;

55.

poziva Komisijo in Sodišče, da na podlagi trdnih dokazov potrdita, da bo konsolidacija na osrednji ravni držav članic in za vsako področje finančne perspektive, za katerega se zagotovi kakovost posameznih poročil in/ali revizijskih poročil, učinkovit ukrep za podporo skupni izjavi na politični ravni, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v deljenem upravljanju;

56.

pozdravlja pobudo Komisije za preglednost in pričakuje, da bo omogočila dejanske ukrepe in zakonodajne pobude, ki bodo omogočili preglednost v zvezi z načinom porabe in upravljanja sredstev EU;

57.

poziva Komisijo, da stori vse, kar je v njeni pristojnosti, in države članice prepriča, da omogočijo javni dostop do informacij o projektih in upravičencih sredstev EU v deljenem upravljanju;

58.

meni, da zdajšnje razmere, ko večina držav članic ni omogočila javnega dostopa do informacij o projektih in upravičencih sredstev EU v deljenem upravljanju, ne koristijo celotni preglednosti v EU; zato odločno poziva Komisijo in države članice, da odpravijo to nepravilnost;

59.

poudarja, da obstajajo težave s sedanjim načinom, kako Komisija izvaja pravila predhodnega in naknadnega obveščanja javnosti o sredstvih, ki se upravljajo v okviru centraliziranega neposrednega upravljanja terda je pridobivanje informacij oteženo zaradi različnih načinov objavljanja podatkov generalnih direktoratov v svetovnem spletu;

60.

opozarja na potrebo po večji odprtosti v zvezi z različnimi vrstami strokovnih skupin, ki svetujejo Komisiji in odborom, ki delujejo v postopku komitologije;

61.

zahteva, da Komisija javnosti olajša dostop do informacij o različnih vrstah strokovnih skupin, vključno s podatki o dejavnostih in članstvu teh skupin;

62.

opozarja, da je v svoji zgoraj navedeni resoluciji o razrešnici za leto 2003 menil, da je bistveno proučiti „na kakšen način lahko nacionalni revizijski organi igrajo v procesu bolj operativno vlogo“ (odstavek 77);

63.

meni, da nacionalne revizijske institucije želijo vedeti, in imajo s tem tudi odgovornost za preiskavo, ali v nacionalnih računih ne obstajajo dejanske ali pogojne obveznosti, ki izhajajo iz nezadostne skladnosti z uredbami EU;

64.

meni, da lahko nacionalne revizijske institucije revidirajo sisteme notranje kontrole, ki jih je vzpostavila nacionalna uprava, ter pravilnost in zakonitost poslovnih dogodkov, opravljenih v njihovi državi;

65.

poziva nacionalne revizijske organe, da prevzamejo odgovornost zai nadzor nad lokalno porabo sredstev EU, da bi kakor koli premislili o vzpostavitvi nepotrebnih nacionalnih uradov Računskega sodišča;

66.

meni, da lahko takšna revizija – usmerjena na dejavnosti na nacionalni ravni – prispeva k večjemu ozaveščanju glede potrebe po učinkovitem nadzoru in usmerja nacionalne parlamente pri oblikovanju stališč svojih vlad v Ekonomsko-finančnem Svetu; nadalje poziva nacionalne odbore za javne finance, da o tem razpravljajo z nacionalnim revizijskim uradom;

67.

predlaga premislek o povabilu predstavnikov nacionalnih revizijskih organov in nacionalnih parlamentarnih odborov za proračunski nadzor k predstavitvi letnega poročila Računskega sodišča zadevnemu odboru Parlamenta;

68.

ugotavlja, da kljub napredku Sodišče še naprej poroča, da ostaja prostor za izboljšave;

69.

poziva države članice, da v skladu z nekaterimi svojimi dobrimi praksami zagotovijo, da nacionalne revizijske institucije, in kjer je primerno, regionalne institucije, objavijo letna revizijska poročila o porabljenih sredstvih EU;

70.

je zaskrbljen, ker Sodišče še naprej poroča, da „so kazalniki preslabo zasnovani in da jih Komisija še vedno premalo uporablja za stalno spremljanje kakovosti sistema notranjih kontrol ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z izkazi“ (odstavek 1.53 letnega poročila Sodišča); povsem soglaša z mnenjem Računskega sodišča – na podlagi standardov INTOSAI – da je vodstvo odgovorno za razvoj kazalnikov, ki dopuščajo natančno oceno napredka;

71.

pričakuje, da Komisija in zlasti osrednji organi, odgovorni za smernice za letna poročila o dejavnostih in izjave, dajo prednosti sestavi kazalnikov, ki so neposredno povezani z zakonitostjo in pravilnostjo;

72.

pozdravlja nadaljnje ukrepanje Sodišča v zvezi s pridržki generalnih direktorjev iz let 2003 in 2004 (tabela 1.2) in ugotavlja:

73.

poziva generalne direktorate Komisije, da bolje opišejo vir njihovega zagotovila in zagotovijo, da njihove izjave navajajo resnično in pošteno stališče glede primernosti njihovega obvladovanja tveganja napak pri poslovnih dogodkih;

74.

opozarja, da v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2003 poziva Komisijo, „da spremeni letno sintezno poročilo v konsolidirano izjavo o zanesljivosti o upravnem in finančnem nadzoru Komisije kot celoti“ (odstavek 62);

75.

z razočaranjem ugotavlja, da Komisija „ne bo sprejela priporočenih ukrepov“ na podlagi dejstev, da kakor določa zgoraj navedena Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2003,

„je sinteza ukrep, prek katerega Komisija izvršuje svojo politično odgovornost z analiziranjem letnih poročil o dejavnostih in njihovih izjav ter s sprejetjem stališča glede glavnih horizontalnih vprašanj, vključno z ustreznimi ukrepi za vprašanja, ki jih je treba reševati na ravni Komisije. Ta pristop temelji na reformi, ki je decentralizirala vodstvene odgovornosti na generalne direktorje in vodje služb, pod političnim nadzorom zadevnega Komisarja“;

76.

poudarja, da medtem ko imajo zdaj končno odgovornost za poslovne dogodke po reformi – kakor je tudi pravilno – linijski vodje (generalni direktorji), mora končna odgovornost za kontrolne sisteme ostati v središču in ne na obrobju; ugotavlja, da Sodišče podpira to stališče in je izdalo jasno priporočilo v zvezi s tem (odstavek 1.57);

77.

ni prepričan, da so tveganja nadzorovana in meni, da Komisija nima zadostne podlage za izjavo, da je položaj „na splošno zadovoljiv“, kakor je to storila na strani 7 v zgoraj navedenega sporočila o Sintezi 2004;

78.

ugotavlja, da so letna poročila o dejavnostih in zgoraj navedeno sporočilo Sinteza 2004 elementi sistema notranjega nadzora ter da notranji nadzor v Komisiji ne bo nikoli močnejša kot politična volja v ozadju;

79.

meni – brez predpisovanja ene same rešitve – da so sledeči ukrepi minimum, potreben, da se Kolegij postavi v položaj, v katerem lahko izpolnjuje zahteve člena 274 Pogodbe v zvezi s stanjem v Komisiji kot instituciji:

80.

zato poziva Komisijo, da svoje stališče o teh zadevah posreduje svojim pristojnim odborom v obliki natančnega in celovitega poročila, v katerem so razložena in obravnavana vsa zadevna vprašanja; pričakuje, da bo Komisija, če se ne strinja z zgoraj navedenimi zadevami, natančno razložila, kako bo lahko drugače pridobila zagotovilo, potrebno za izpolnjevanje svojih odgovornosti v okviru člena 274 Pogodbe;

81.

opozarja, da je v odstavku 10 zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2003 pozval Komisijo k povišanju tedanjega računovodje v vodilnega finančnika, ki bi prevzel vlogo institucionalne protiuteži 39 službam uprave; obžaluje, da je predlagana sprememba Finančne uredbe daleč od izpolnjevanja tega priporočila; popolnoma soglaša z Mnenjem Računskega sodišča št. 10/2005 o osnutku Uredbe Sveta o spremimbi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ki v odstavku 53 navaja, da „predlagane spremembe [v zvezi z vlogo računovodje], sprejete kot odziv na nekatere težave, niso dovolj korenite, da bi lahko te težave dejansko rešile“;

82.

poudarja, da vloga strokovnega računovodje ni le urejanje ali seštevanje številk, ki jih prejme od odredbodajalcev; usmerja pozornost k dejstvu, da bo preprost podpis računovodje le olepšava, dokler ne more računovodja v lastnem imenu in ne le na podlagi informacij, prejetih od generalnih direktorjev, izjaviti, da so poslovne knjige pravilne in poštene;

83.

ponavlja svoje priporočilo, ki je v skladu z najboljšo prakso zasebnega sektorja, da se računovodjo poviša v vodilnega finančnika, ki bo posebej odgovoren za kakovost finančnega poročanja Komisije in njenih sistemov notranjega nadzora kot celote;

84.

poudarja, da mora imeti vodilni finančnik, ki je odgovoren za kakovost finančnega poročanja Komisije in njenega sistema notranjega nadzora, potrebne sposobnosti in ustrezna sredstva za zagotavljanje takšne kakovosti ter da to vključuje sredstva za preskušanje zagotovil generalnih direktorjev;

85.

pozdravlja pobudo Komisije za dvig ozaveščenosti držav članic glede njihovih odgovornosti iz člena 274 Pogodbe, vendar ni zadovoljen z nepripravljenostjo Komisije, da bi kritično obravnavala lastne odgovornosti iz istega člena; zato poziva Sodišče k izdaji mnenja o tem ali Komisija upošteva zgoraj navedeni člen ter o položaju in vlogi računovodje in prihodnjega vodilnega finančnika pri računovodenju na podlagi poslovnih dogodkov;

86.

razen tega želi vedeti, ali po mnenju Sodišča strukture notranjega nadzora Komisije ustrezajo priporočilom, ki jih Komisija predlaga za zasebni sektor, kot npr. v njenem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu „Posodabljanje prava družb in izboljšanje vodenja podjetij v Evropski uniji – Načrt za premik naprej“ (KOM(2003)0284), in ali je to zaželeno;

87.

poziva Sodišče, da pristojni odbor obvesti pred pretekom drugega meseca po sprejetju te resolucije, ali bo sprejelo poziv za izdajo takšnega mnenja in da, v primeru pozitivne odločitve, predloži okvirni časovni razpored dela, ki ga je treba opraviti;

88.

poziva Komisijo, da vzpostavi mrežo za finančni nadzor organizacij in organov,(vključno z letnimi sejami z navzočnostjo članov Odbora za proračunski nadzor, za razpravljanje in izmenjavo izkušenj glede splošnih sistemov notranjega nadzora EU (vključno z notranjo revizijo) in vprašanji odgovornosti ter s tem spodbuja učinkovitejše sodelovanje med državami članicami in Evropsko unijo;

89.

poziva svoj pristojni odbor, da za takšno mrežo zagotovi posebna sredstva iz proračuna EU;

90.

meni, da bo celotna stopnja napak nakazala le na to, da je nekaj narobe, brez odkritja prave težave, medtem ko so potrebne natančne informacije o izvoru, pogostosti, naravi in finančnih posledicah napak ter o dejavnikih, pri katerih je treba ukrepati za preprečitev novih napak v prihodnosti;

91.

pozdravlja odločitev Sodišča, da preusmeri svoj pristop DAS, tako da je zdaj osrednje vprašanje, ali nadzorni sistemi in nadzor, ki se izvajajo na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, Komisiji zagotavljajo razumno zagotovilo v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo poslovnih dogodkov;

92.

meni, da je opredelitev predhodnega sprejemljivega tveganja napake nujen korak v smislu opredeljevanja učinkovitega in uspešnega okvira notranjega nadzora;

93.

meni, da se sprejemljivo stopnjo tveganja napak pri poslovnih dogodkih lahko določi le, ko se pozna stroške, ki se namenijo preverjanju izdatkov; zato pozdravlja ukrepe, začete z zgoraj navedenim akcijskim načrtom za intergriran okvir notranje kontrole za oceno stroškov in koristi preverjanj;

94.

meni, v skladu z izjavo Računskega sodišča iz odstavka 55 svojega zgoraj navedenega Mnenja št. 2/2204, da je razmerje med stroški nadzora in njegovimi koristmi pomemben vidik strategije nadzora za program ali politiko ter mora biti zato „odprt in pregleden“;

95.

zato meni, da bodo politični in proračunski organi odobrili ravnotežje med stroški in koristmi nadzora (Parlament in Svet) na podlagi natančnega predloga Komisije in s tem sprejeli določeno stopnjo sprejemljivega tveganja napak; zato podpira pobudo Komisije, da leta 2006 vzpostavi medinstitucionalni dialog;

96.

nadalje meni, da so lahko različna proračunska področja podvržena različnim sprejemljivim tveganjem napak, odvisno od vrste tveganja zadevnih poslovnih dogodkov;

97.

poziva Komisijo, da navede – kar najbolj podrobno – za katera področja proračuna meni, da so področja HR (visokega tveganja), MR (srednjega tveganja) in LR (nizkega tveganja), ter temu primerno prilagodi nadzor in revizijske dejavnosti;

98.

poziva Računsko sodišče, da pri oblikovanju revizijskega mnenja upošteva sprejetje tveganja, ki so ga določili proračunski in politični organi;

99.

opozarja, da je predsednik Računskega sodišča v govoru, namenjenemu njegovemu pristojnemu odboru, v Strasbourgu dne 14. novembra 2005 povedal, da je Sodišče „v postopku priprave notranje presoje organizacije in metod za medsebojni pregled“; ugotavlja, da od ustanovitve Sodišča leta 1977 njegovo delo ni bilo predmet neodvisne revizije; pozdravlja pobudo in razume, da bo medsebojni pregled zunanja revizija, kot se zdaj izvaja v nekaterih državah članicah, ter da je cilj preskusiti kakovost in pomembnost dela Sodišča ter jasno pokazati področja, na katerih se lahko Sodišče uči od drugih, vključno z državami članicami in drugimi državami, kot so Združene države in Nova Zelandija;

100.

poziva, da ta pregled preuči vprašanje, ali so sredstva Sodišča zadostna za dosego njegovih ciljev;

101.

poziva Sodišče – znotraj priprave medsebojnega pregleda – da svojemu pristojnemu odboru pošlje poročilo, v katerem Sodišče – kritično in strokovno – opiše svoje močne in šibke strani ter ali organizacija uprave Sodišča dopušča izpolnjevanje sedanjih standardov v zvezi z učinkovitostjo, lastništvom in vodstvom; nadalje poziva Sodišče, da svoj pristojni odbor in glavno stranko obvešča glede vseh pomembnejših korakov v tem procesu ter odboru predloži končno in vmesna poročila;

102.

poziva, da Sodišče v tem poročilu resno in natančno preuči uvedbo okrepljenih tehnologij v program dela za merjenje in ocenjevanje napredka pri vzpostavljanju učinkovitih finančnih nadzorov;

103.

pozdravlja prizadevanja Sodišča za izboljšanje predstavitve rezultatov revizije, zlasti uporabo tabel in kazalnikov, kot je ocena vodenja in nadzornih sistemov v državah članicah glede na strukturne ukrepe (Priloga 2 k Poglavju 4 in Priloga 1 k Poglavju 5 letnega poročila); upa, da se bo uporaba teh tabel in kazalnikov v prihodnjih poročilih razširila;

104.

ugotavlja, da je lahko primerjalna analiza učinkovito orodje pri ocenjevanju prizadevanj držav članic za izboljšanje upravljanja sredstev EU; zato zahteva, da infomacije o prednostnih in pomanjkljivostih kontrolnih sistemov držav članic objavita tako Komisija kakor tudi Evropsko računsko sodišče;

105.

obžaluje, da tabela 1 k Poglavju 5 vključuje le omejeno število držav članic, in poziva Sodišče, da poišče načine in sredstva za vključitev bolj eksplicitnih in specifičnih informacij o slabostih v različnih sektorjih držav članic;

106.

opozarja, da je v poročilu o razrešnici za leto 2003 Parlament že zahteval nadaljnji razvoj metodologije DAS, da bi pridobili informacije o vsakoletnih izboljšavah v vsakem sektorju v različnih državah članicah;

107.

opozarja Sodišče, da lahko znatno poveča svoje operativne službe, če zmanjša število kabinetov članic na eno osebo;

108.

ugotavlja, da so prispevki, izračunani na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND), zdaj najpomembnejši vir dohodka za Skupnost (2/3 vseh dohodkov v letu 2004), in je zaskrbljen, da Sodišče poroča o velikih razlikah v nadzornih in kontrolnih sistemih statističnih uradov v državah članicah (odstavek 3.48), ker bi to lahko vplivalo na kakovost podatkov, ki se uporabljajo za izračun prispevkov držav članic;

109.

poziva Komisijo, da svoj pristojni odbor obvesti o tem, katere ukrepe je ali bo sprejela za izboljšanje zanesljivosti, primerljivosti in izčrpnosti nacionalnih računov;

110.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Sodišče prvič podaja pozitivno izjavo o odhodkih v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) ter da ta sistem, če se učinkovito izvaja, obravnava kot močen instrument pri zmanjševanju tveganja nepravilnih izdatkov;

111.

prav tako ugotavlja, da se sistem v Grčiji še vedno ne izvaja v celoti, kar bi moralo veljati od leta 1993, ter da je Sodišče prav tako prvič navedlo razlog, in sicer da „kmečka združenja nadzorujejo vnos vseh podatkov v računalniški sistem“; prav tako opozarja, da „znaša ocenjen finančni učinek teh nepravilnih sprememb najmanj 10 000 000 EUR in da bi bil učinek v celotnem obdobju za vložitev zahtevkov lahko še precej večji“ (odstavek 4.8); ugotavlja, da vlada Grčije zavrača tovrstne zahtevke in se od novembra leta 2005 s Komisijo pogaja o rešitvi tega spora; meni, da bi morala vnos podatkov nadzorovati grška vlada in ne kmečka združenja;

112.

ugotavlja, da v okviru sedanjega sistema popravke pogosto plačajo davkoplačevalci in ne končni upravičenec, ki je naredil napako; meni, da imajo zato popravki le omejen preventiven in odvračilen učinek na upravičence in upravitelje;

113.

ugotavlja nezadovoljstvo Sodišča z obsegom dela certifikacijskih organov (odstavek 4.60), ker ne predvideva neposrednega zagotovila, da so informacije, ki so jih navedli prosilci in uporabljale plačilne agencije za izračun zapadlih plačil, pravilne in so zato ta plačila zakonita in pravilna; poziva Komisijo, da od certifikacijskih organov izrecno zahteva preskus delovanja nadzorov na primarni ravni;

114.

v celoti podpira mnenje Sodišča, da so naknadna preverjanja plačil Komisije, ki vključujejo obisk le v treh državah članicah, preveč omejena, da bi Komisija lahko izjavila, da ima „v zvezi z zakonodajo Skupnosti zadostno zagotovilo odhodkov“ (odstavek 4.58);

115.

soglaša s kritiko Sodišča, da ne obstaja nobena skupno uporabljena opredelitev gozda ali drugih gozdnih površin v EU, čeprav so ZN že pred desetimi leti določili splošne opredelitve gozda in gozdnih površin; močno priporoča, da Komisija uvede minimalno skupno terminologijo; npr. opredelitev pojmov v skladu z različnimi podnebnimi območji v Uniji; zahteva, daKomisija uporabi skupne opredelitve, da bi bolje načrtovala gozdarske ukrepe in izdatke EU;

116.

meni, da je nesprejemljivo, da je akreditacija plačilnih agencij EKUJS v nekaterih novih državah članicah od pristopa pomanjkljiva; poziva Komisijo, da čim prej konča delo, ker bodo EKUJS v prihodnjih letih zaračunane precejšnje vsote in bo nadaljnje podaljšanje tem državam članicam nedvomno povzročilo pozna plačila ali zamude pri plačilih;

117.

opaža pomanjkanje usklajenosti med sedemletnim programskim obdobjem od leta 2000 do 2006 za ukrepe za pogozdovanje in sredstva, dodeljena do tega obdobja, na eni strani, ter glavnim instrumentom za pogozdovanje, ki zajema letno premijo na hektar za upravičence, plačano v 20 letih za nadomestilo izgube dohodka, na drugi strani, če spreminjajo kmetijska zemljišča v gozd; je zaskrbljen zaradi ugotovitve Sodišča, da znesek premij zelo presega sredstva, dodeljena programu; je zaskrbljen, da zaradi tega človeški viri Komisije niso osredotočenii na sedanje cilje, ampak se morajo ukvarjati z upravljanjem premij; obravnava Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSPR) (16)kot prvi korak v pravo smer, ker zmanjšuje odškodninsko shemo z 20 na 15 let; poziva Komisijo, da sestavi nadaljnje predloge za izboljšanje stanja;

118.

ugotavlja, da so kmetijsko-okoljski ukrepi sestavni del reformirane SKP, čeprav lahko preverjanje okoljskih odhodkov zaradi svojega delovno intenzivnega značaja in zahteve po visoko strokovnem znanju povzroča posebne težave;

119.

poudarja, da so lahko dobre nacionalne prakse model za vse države članice, kot je nemška dvostopenjska metoda za preverjanje dobre kmetijske prakse (DKP) s splošnim preverjanjem 5 % kmetov in dodatnim, podrobnejšim preverjanjem 1 % kmetov; poziva odgovorne organe, da za povečanje tega znanja izboljšajo in bolje uporabijo lokalno znanje in kazalce, po možnosti z delno uporabo sredstev za tehnično pomoč v novi uredbi o razvoju podeželja;

120.

poziva od Komisije, da za boljšo razrešitev svoje odgovornosti oceni preverljiv značaj podukrepov v času odobritve programov za razvoj podeželja;

121.

največji pomen pripisuje učinkoviti in odgovorni uporabi proračuna EU in uporabi načela, da se pobuda, ki je ni mogoče zadostno preveriti, ne sme financirati z javnimi sredstvi;

122.

zato meni, da bi morali Komisija, Svet in Parlament zagotoviti, da se to načelo pri izvajanju predlogov za kmetijsko-okoljske odhodke v načrtovanem obdobju od 2007 do 2013 bolj upošteva, brez povečanja stroškov nadzora in birokracije;

123.

se v celoti strinja s Sodiščem, ko izjavlja, da „so države članice na prvi stopnji odgovorne za upravljanje dejavnosti in kontrolo odhodkov ter za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti transakcij z učinkovitim delovanjem sistemov, ki jih preverjajo nacionalni revizijski organi“ (odstavek 5.7); opominja Komisijo in Sodišče, da ob pomanjkanju primernih revizijskih sledi strukturnih programov ni razumljive in pregledne podlage za potrditev izdatkov držav članic;

124.

v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi zelo resnih ugotovitev Sodišča (odstavek 5.48):

125.

poziva Komisijo in države članice, da takoj sprejmejo vse potrebne ukrepe za posodobitev „vsakodnevnega upravljanja“ z zahtevanimi standardi;

126.

poudarja, da lahko v okviru SKP plačilne agencije pooblaščenim organom dodelijo nekatere naloge, vendar dejanska plačila nikoli ne smejo biti predmet nobenega pooblastila; ugotavlja, da tako plačilna agencija ohranja glavno odgovornost za vse odločitve, ki povzročajo dejansko plačilo; meni, da sedanje stanje znotraj strukturnih ukrepov, v katerem lahko organi upravljanja poverijo odločitev za dejansko plačilo, otežuje učinkovite nadzore in ravnotežje; zato poziva Komisijo, da ta problem hitro in ustrezno obravnava;

127.

meni, da je potreben boljši nadzor in ne več nadzorov ter da mora zagotovilo pravilnosti in zakonitosti poslovnih dogodkov prihajati iz boljšega osnovnega nadzora pred odobritvijo uporab, med izvajanjem dejavnosti in pred končnim plačilom ter ne prek več nadzorov Komisije na kraju samem;

128.

poziva države članice, da zagotovijo naložbo ustreznih sredstev v te nadzore in primerna navodila; poziva Komisijo, da te ukrepe podpre z razširjanjem dobrih praks na tem področju;

129.

poziva države članice, da izboljšajo naložbe v dejavnosti obveščanja, usmerjene k upravičencem, da jih opozorijo na pogoje financiranja, možnost njihovih pregledov in posledice kršitev;

130.

ugotavlja, da je zaradi velikega števila nacionalnih, regionalnih in lokalnih uradov in oddelkov v državah članicah, ki so vključeni v upravljanje in nadzor strukturnih ukrepov, konsolidiranje revizijskih poročil, kakor je predlagano na oserednji ravni držav članic, potreben in učinkovit nain omogočanaj boljšega nadzora;

131.

ugotavlja, da se strukturni ukrepi v prihodnosti lahko obračunajo za skoraj polovico proračunskih sredstev proračuna Skupnosti, ter zato Komisijo in države članice poziva k izvajanju predlaganih sektorskih izjav na osrednji ravni držav članic;

132.

meni, da je neodvisnost organov upravljanja in nadzora bistvena, ter poziva Komisijo, da odobri organe upravljanja in nadzora, ustanovljene na nacionalni ravni.

133.

poziva Komisijo, da čim prej poda predlog, ki bi lahko od revizijskega organa, predlaganega v uredbah 2007-2013, zahteval, da potrdi terjatve, vložene v vse strukturne sklade v katerem koli določenem letu, in ne le terjatev v okviru programov 2007-2013, ker se odhodki iz obdobja 2000-2006 nadaljujejo do 2010;

134.

poudarja, da bi morala Komisija, v sodelovanju z državami članicami zagotoviti, da se spoznanja iz zaključevanja programov v obdobju 1994-1999 uporabijo za obdobje 2000-2006 ter prihodnja obdobja izvrševanja programov Strukturnega sklada in projektov Kohezijskega sklada; ugotavlja, da to od držav članic zahteva zagotovilo za ustrezno in pravočasno predložitev nacionalnih zaključnih dokumentov;

135.

poziva Komisijo, da vsakih šest mesecev predstavi indikatorje napredka, ki kažejo napredek držav članic v zvezi z učinkovitim izvajanjem nadzornih in kontrolnih sistemov, kakor je opisano v uredbah;

136.

poziva Komisijo, da si prizadeva za največ standardiziranih postopkov v notranji politiki, kar bi olajšalo finančni nadzor in zmanjšalo upravno breme za upravičence; zlasti poziva Komisijo, da upošteva večkratni nasvet Sodišča in vzpostavi skupni ali integrirani informacijski sistem za upravljanje petega, šestega in nadaljnjih okvirnih programov za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti;

137.

ugotavlja, da je Komisija tako kot Sodišče zaskrbljena v zvezi z nenehno visokim tveganjem napak, ki jih povzročijo nepravilne izjave o stroških s strani končnih upravičencev; je prepričan, da bi poenostavitev postopkov prispevala k odpravi tega problema; zato poziva Komisijo, da temeljito obravnava predloge Sodišča v zvezi s tem;

138.

je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče na področju strukturnih ukrepov odkrilo nove pomanjkljivosti sistemov upravljanja in nadzora ter poziva zlasti države članice, naj nujno uvedejo izboljšave s pomočjo nacionalnih revizijskih organov in ustreznih neodvisnih organov;

139.

se pridružuje priporočilu Računskega sodišča, da je treba povečati število kontrol projektov na kraju samem; v tem pogledu obžaluje, da generalni direktorat za zaposlovanje ni izvedel dovolj pregledov, da bi podkrepil sklepe v zvezi s sistemi upravljanja in nadzora v državah članicah za obdobje od 2000 do 2006;

140.

poziva države članice, Komisijo in zlasti pristojne generalne direktorate, naj učinkovito sodelujejo v skladu z načeli dobre vere in dobrega finančnega poslovanja, da bi zagotovili ustrezno dodeljevanje sredstev, zlasti za Strukturne sklade;

141.

se strinja, da elektronskega sistema za spremljanje priporočil v zvezi z nadzorom, ki ga je uvedel generalni direktorat za zaposlovanje, ne moremo obravnavati kot učinkovitega, in spodbuja Komisijo, naj izda memorandum o dobri praksi glede nadzora upravljanja nacionalnih izdatkov in ocenjevanja rezultatov vseh vrst porabe finančnih sredstev;

142.

je načeloma zadovoljen z napredkom, ki je bil dosežen v zvezi s stopnjami uporabe; ugotavlja, da to verjetno drži tudi za uporabo pravila „n+2“;

143.

se strinja s pridobljenimi izkušnjami glede ocenjevanja pobude Skupnosti INTEGRA o socialni izključenosti na delovnem mestu ter poziva države članice in Komisijo, da si še naprej prizadevajo za zagotavljanje večje socialne kohezije;

144.

je načeloma zadovoljen s stopnjami uporabe proračunskih postavk za področje zaposlovanja in socialnih zadev, ki jih je mogoče pripisati boljšemu upravljanju Komisije;

145.

ugotavlja, da na notranjih političnih področjih žal še vedno ni zagotovljena zadostna DAS glede zakonitosti in pravilnosti plačil; stalno poziva Komisijo, naj preuči, ali ni mogoče poenostaviti njenega sistema povračila stroškov in jasneje opredeliti postopkov in navodil za različne programe;

146.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju negotovosti glede odobritve predlogov za sodelovanje v programih Skupnosti sprejme praktične ukrepe za poenostavitev postopkov;

147.

meni, da je stopnja izvajanja proračunskih postavk za okolje, javno zdravje in varnost hrane na splošno zadovoljiva;

148.

poziva Komisijo, naj v okviru večletnih programov razvije nadaljnjo pomoč za prijavitelje; pozdravlja prizadevanja za bolj usmerjene javne razpise in večjo pomoč prijaviteljem, da bi se tako izognili prijavljanju projektov, ki očitno niso upravičeni do sredstev ali so slabe kakovosti, vendar ugotavlja, da je za vzpostavitev zadovoljivega položaja potrebno nadaljevati z delom;

149.

ugotavlja, da so bile stopnje izplačil na področjih okoljske politike ter politik javnega zdravja in varnosti hrane pod 80 %; priznava težave pri načrtovanju potreb po odobritvah plačil, saj Komisija v veliki meri ne nadzoruje izdajanja računov pri upravičencih in izvajalcih; vendar poziva Komisijo, naj temeljito preuči svoje postopke, da ugotovi, če je izvrševanje odobritev plačil mogoče izboljšati;

150.

poudarja, da zaradi spoštovanja upravnih in finančnih določb iz Finančne uredbe ne bi smelo prihajati do nepotrebnih zamud pri dodelitvah subvencij ali izbiranju projektov, ki bodo financirani;

151.

pozdravlja ukrepe, ki jih je za preprečitev tveganja napak pri upravljanju nepovratnih sredstev doslej sprejela Komisija, zaradi česar zdaj ukrepi za potrošnike niso izpostavljeni v ugotovitvah Sodišča; prav tako pozdravlja dejstvo, da ukrepi politike notranjega trga in carinske politike niso bili deležni kritik;

152.

priznava praktične težave, s katerimi se Komisija sooča pri poskušanju urejanja zahtev, da bi bilo upravno breme, naloženo prosilcem nepovratnih sredstev v okviru ustreznih programov, čim manjše, z obveznostjo, da zagotovijo dobro finančno upravljanje, skladno z izvedbenimi pravili finančne uredbe;

153.

poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje letnih razpisov za oddajo ponudb za specifične projekte na področju varstva potrošnikov; poziva Komisijo, da pri izdelavi novega programa za obdobje 2007-2013 uporabi izkušnje, ki jih je pridobila pri izvajanju trenutnega progama za potrošnike, in upošteva alternativne upravičence, ki so boljše pripravljeni za izvajanje predvidenih ukrepov;

154.

poudarja pomen, ki ga dodaja učinkovitemu nadaljnjemu spremljanju ugotovitev Sodišča glede zmogljivosti notranje revizije in neupoštevanja sprejetih standardov;

155.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2004 ugotovilo znatno povečanje dejavnosti notranje revizije v generalnem direktoratu za energijo in prevoz (GD TREN), pri čemer se je vrednost revidiranih pogodb v primerjavi z letom 2003 povečala z 52 920 000 EUR na 504 000 000 EUR, skupna vrednost prilagoditev v korist Komisije pa z 2 530 000 EUR na 14 910 000 EUR;

156.

ugotavlja tudi, da bi po mnenju Sodišča GD TREN moral sprejeti nadaljnje ukrepe za doseganje revizijskega cilja, ki je 20 % projektov in 35 % celotnih stroškov projekta, določiti vzorce finančnega poročila in razlikovati med študijami in delom za namene revizije;

157.

pozdravlja dejstvo, da je bil na osnovi pripomb Sodišča v predhodnih letnih poročilih leta 2004 sprejet nov vzorec odločbe Komisije, ki strožje opredeljuje upravičene in neupravičene stroške;

158.

je zaskrbljen nad tem, da je bilo za prometno varnost uporabljenih 93 % odobritev za prevzem obveznosti, razporejenih pa le 60 % odobritev plačil;

159.

je razočaran, ker je bilo uporabljenih le 25 % obveznosti in 11 % plačil, razpoložljivih za varstvo pravic potnikov;

160.

ugotavlja, da je bila stopnja izvedbe nizka tudi na področju odobritev plačil programa Marco Polo, vendar iz razlogov, ki niso v pristojnosti Skupnosti; tako vrsta predplačil ni bila izvedenih, ker nekateri projekti še niso izpolnjevali pogojev za izstavitev bančne garancije ali pa so bili za bančno garancijo uporabljeni napačni obrazci;

161.

z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo izkoriščenih 100 % odobritev za prevzem obveznosti in 95,82 % odobritev plačil sredstev, ki so na voljo za pomembno proračunsko postavko TEN-T (vseevropsko prometno omrežje), kar kaže, da bo treba v prihodnje nujno povečati obseg sredstev za to postavko;

162.

odobrava priporočila, ki jih je Sodišče podalo v Poglavju 6 svojem letnem poročilu o notranjih politikah glede zmanjšanjai nevarnosti napak, zlasti zaradi posebnosti, značilnih za upravičence do nepovratnih sredstev znotraj izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in medijskih programov EU;

163.

pozdravlja odgovore Komisije, da bo tudi nadalje vlagala trud v izboljšanje svojih notranjih kontrolnih sistemov z izvajanjem ukrepov, predvidenih v sporočilu o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole;

164.

poudarja, kako pomembno je, da Komisija izkoristi védenje o postopkovnih težavah in ozkih grlih, na katera so ob upravljanju projektov naleteli upravičenci do nepovratnih sredstev; poziva ustrezne službe Komisije, naj doženejo rešitve in jih oblikujejo v poučne izkušnje, ki naj se razširijo med upravičence, prav tako pa naj se uporabijo za izboljšanje podatkov v notranjih postopkih;

165.

opozarja, da bo velik pomen pripisoval vmesnim in naknadnim poročilom o oceni bodočih programih s področij vseživljenjskega učenja, kulture, medijev, mladine in državljanov za Evropo in zagovarja širšo uporabo kazalnikov ocenjevanja;

166.

poudarja, da je pomembno krepiti večjezične postopke pri razpisih, namenjenih državljanom in morebitnim upravičencem iz programov EU;

167.

ugotavlja nizko stopnjo izvajanja nekaterih ključnih proračunskih postavk za tisk in sporočanje in meni, da to ogroža učinkovito komunikacijsko politiko, ki bi ustrezno odrazila trenutne potrebe po razpravi o prihodnosti Unije.

168.

ugotavlja, da je bilo leto 2004 leto širitve in da je bila glavna prednostna naloga proračuna proaktivno olajšati postopek integracije desetih novih držav članic;

169.

obžaluje dejstvo, da poročilo o razrešnici ne nudi zadosti ustreznih informacij o tem, kako je proračun dosegel svojo prednostno nalogo, zlasti glede enakih možnosti za ženske v razširjeni Uniji;

170.

opozarja Komisijo, da je treba v skladu z določbami Pogodbe iz Nice celo vrsto politik in ukrepov Skupnosti obravnavati z vidika enakih možnosti;

171.

ponovno poudarja zahtevo, ki jo je v svoji v resoluciji z dne 3. julija 2003 o upoštevanju načela enakosti spolov pri pripravi proračuna (17), postavil Komisiji, in obžaluje, da ji poročilo razrešnici ne daje možnosti za oceno vpliva proračuna z vidika enakosti spolov; obžaluje pomanjkanje proračunskih podatkov glede finančnih sredstev, dodeljenih za spodbujanje enakosti spolov v okviru različnih proračunskih postavk;

172.

zahteva, da se ustrezne informacije o politikah vključevanja načela enakosti spolov vključijo v vsako poročilo o razrešnici; obžaluje, da Komisija teh informacij ni posredovala; ponavlja svojo zahtevo, da se v poročilo o razrešnici vključijo podatki, vezani na spol;

173.

pozdravlja napredek v zvezi z vsemi cilji in programskim obdobjem za strukturne sklade, dosežen pri izvrševanju proračuna za leto 2004, kar se odraža v stopnji izvajanja plačil, ki znaša 99 %, in je veliko večja od tiste, dosežene leta 2003 (89 %);

174.

ugotavlja nizko stopnjo izvajanja plačil v zvezi s programom Daphne, pri čemer sprejme utemeljitev Komisije glede ohranjanja visokih standardov kakovosti za projekte, ki jih ta program podpira;

175.

poziva države članice, Komisijo in njene zadevne generalne direktorate, naj sodelujejo učinkovito in v skladu z načeli dobre vere in dobrega finančnega poslovanja, da bi ustrezno uporabili odobrena proračunska sredstva, zlasti kar zadeva Strukturne sklade;

176.

poziva Komisijo, da zaradi negotovosti, ki obstaja v zvezi s sprejetjem predlogov za sodelovanje v različnih programih Skupnosti, sprejme praktične ukrepe, namenjene olajšanju postopka in znižanju izdatkov, ki so nastali pri predložitvi zgoraj omenjenih predlogov.

177.

pozdravlja dejstvo, da je bil pri izvrševanju proračuna za območje svobode, varnosti in pravice dosežen napredek; vendar močno obžaluje še vedno zelo nizko raven izvrševanja plačil (po podatkih Sodišča 83,3 % v primerjavi z 68 % leta 2003), kar vodi k znatnemu povečanju neporabljenih sredstev (reste à liquider – RAL) s 160 000 000 EUR na 238 000 000 EUR; poziva generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, da še izboljša izvrševanje proračuna in zniža RAL;

178.

obžaluje, da je moralo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu ponoviti svojo zaskrbljenost glede izvajanja Evropskega sklada za begunce v državah članicah, zlasti glede pomanjkljivosti nadzornih sistemov; poudarja, da morajo države članice vzpostaviti ustrezne nadzorne mehanizme, da bi z deljenim upravljanjem zagotovile ustrezno izvajanje programov nove finančne perspektive; poziva Komisijo, da pravočasno zagotovi ustrezno usposabljanje uradnikov držav članic za nove programe;

179.

obžaluje, da Komisija še vedno ni odobrila finančne uredbe Eurojusta;

180.

zahteva od Komisije, da se v skladu s priporočili Sodišča posvetuje z agencijami ZN o pravici Sodišča do dostopa do projektov, ki jih upravljajo, da se Sodišču omogoči izvajanje potrebnih pregledov na kraju samem;

181.

zahteva od Komisije, da pristojni odbor v Parlamentu obvesti o tem, kdaj in kje znatno prispeva k agencijam ZN;

182.

zahteva od Sodišča, da poroča o tem, kako lahko prispevki EU ohranijo prepoznavne lastnosti v družini ZN, ter od Sodišča zahteva, da poroča o prednostih ukrepih financiranja prek ZN, namesto ukrepih Komisije na področju zunanjih odnosov;

183.

izraža zaskrbljenost glede ugotovitev Sodišča o organizacijah za izvajanje projektov; in sicer glede slabosti v njegovem notranjem nadzoru in veliko napak njihovih poslovnih dogodkov; poziva EuropeAid, da nameni posebno pozornost stopnji izvajanja v njegovi celotni oceni tveganja in okrepi revizije izvajalskih organizacij;

184.

poziva Komisijo, da zagotovi, da se informacije o vseh revizijah, vključno s tistimi, sklenjenimi z delegacijami in izvajalskimi organizacijami, uvedejo v finančni informacijski sistem EuropeAid CRIS, s čimer se povežejo z ustreznimi informacijami o spremljanju projekta ter zagotovi, da so na voljo službam sedežev podjetij; pozdravlja pripravljenost Komisije, da preuči ta predlog, vendar poziva Komisijo, da čim prej začne izvajati to priporočilo Sodišča;

185.

čeprav priznava, da se je EuropeAid odzval na njegovo zahtevo po večji preglednosti in polnipodpori potrebi po boljšem sistemu kontrol, pa obžaluje, da so postali novi postopki veliko bolj zapleteni, okorni, za njihovo izvedbo pa je potrebo veliko preveč časa; poudarja potrebo po dejanski poenostavitvi, pri čemer se ne sme pozabiti na prvotni cilj; zato pozdravlja odločitev, ki jo je sprejel EuropeAid, da od 1. februarja 2006 poenostavi postopek ocenjevanja prejetih predlogov za razbremenitev organizacij-prijaviteljič, ki morajo dostaviti potrebno sspremno dokumentacijo in jamstva o izpolnjevanju pogojev;

186.

vztraja, da je treba enako poudarjati kakovost programa ter stopnje obveznosti in plačil;

187.

poziva Komisijo, da svoj pristojni odbor obvesti o svojih trenutnih dejanskih ukrepih in prihodnjih načrtih za zmanjšanje tveganj, ki nastanejo pri izvajanju in projektih financiranja, predvsem v okolju, nagnjenem k visoki nevarnosti korupcije, s slabimi pregledi in ravnotežji ter strukturami upravljanja; razen tega odobrava mnenje Komisije o tem, ali in do katere stopnje so iz tega izhajajoča tveganja obvladljiva v skladu s pravili Pogodbe;

188.

ponovno poudarja svoje stališče, da je treba znatne dodatne stroške, ki so nastali z dekoncentracijo, utemeljiti z vidnimi rezultati; pozdravlja oceno Sodišča glede učinkovitosti dekoncentracije v delegacijah, k čemur je Odbor Parlamenta za zunanje zadeve pozval v svojem mnenju o podelitvi razrešnice za leto 2002; vendar upošteva ugotovitev Sodišča, da „določena problematična področja“ v postopku načrtovanja „potrebujejo dodatno pozornost“;

189.

priznava težavnost poročanja o rezultatih posameznih donatorjev v okolju več donatorjev; vendar obžaluje namero Komisije, da pri razvojni politiki preide na „pristop, ki temelji na rezultatih“, ne da bi določila metodologijo za merjenje specifičnih rezultatov sodelovanja Skupnosti pri ključnih razvojnih ciljih novega tisočletja (RCNT);

190.

soglaša sSodiščem, da obstaja potreba po objektivnih, koristnih in celovitih kazalcih za merjenje rezultata pomoči (Posebno poročilo št. 4/2005, odstavek 63); prepričan je, da bo to doseženo v obdobju 2007-2013;

191.

obžaluje, da so celotna sredstva, ki jih je Komisija dodelila za osnovno izobraževanje in osnovno zdravstvo v letu 2004, znašala le 4,98 %, kar je daleč od doseganja cilja 20 %, ki ga je določil Parlament; poziva k pomembnemu dialogu s Komisijo o tem, kako bi lahko izboljšali ta odstotek;

192.

vztraja, da je treba v naslednjem krogu strateških dokumentov države večjo prednost dati glavnim sektorjem RCNT, kakor sta zdravstvo in izobraževanje;

193.

pozdravlja opredelitev sektorske proračunske podpore (18) kakor sredstva za povečanje ravni financiranja izobraževanja in zdravstva; meni, da je ta možnost bolj učinkovita kot splošna proračunska podpora, tudi če je povezana z napredkom v tem sektorju;

194.

pozitivno ocenjuje prispevek Komisije k Programu javnih izdatkov in finančne odgovornosti (PEFA), ki pomaga zmanjševati tveganja, povezana s proračunsko podporo; vendar upošteva ugotovitev Sodišča, da deljena odgovornost upravljanja javnih financ med Uradom za sodelovanje EuropeAid in Generalnega direktorata za razvoj „deluje samo zaradi obstoječih dobrih osebnih odnosov (Posebno poročilo št. 2/2005, odstavek 65)“;

195.

čestita Komisiji, ker je vsako leto od začetka reforme upravljanja zunanje pomoči povečala raven obveznosti in plačil ter reorganizirala urad EuropeAid in s tem zagotovila boljšo podporo „dekoncentriranim“ delegacijam; se strinja s pomisleki Komisije (19) glede pravočasne razpoložljivosti usposobljenega osebja v delegacijah, zlasti za finance, pogodbe in revizijo;

196.

pozdravlja povečanje povprečnega števila osebja, ki upravlja z 10 000 000 EUR, s 4,1 v letu 1999 na 4,8 v letu 2004; obžaluje, da te številke za evropske donatorje ostajajo veliko pod povprečjem in da trenutno padajo;

197.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se upravna sposobnost za razvojno politiko v Bolgariji in Romuniji okrepi pred pristopom k EU.

198.

poziva Komisijo, naj izboljša svoje kazalce stroškov ter pospeši svoje delo pri razvoju kazalcev o hitrosti in kakovosti dobave pomoči, da se omogoči boljša ocena stroškov in ugodnosti postopka prenosa;

199.

spodbuja Komisijo, da nadalje izboljša kakovost podpore, ki jo zagotovijo sedeži delegacijam;

200.

spodbuja Komisijo, da si še naprej prizadeva za zagotovitev, da so potrebe kadrovske zasedbe na sedežih in v delegacijah izpolnjene, ter nadaljnjega spodbujanja usposabljanja;

201.

poziva Komisijo, da si še bolj prizadeva za skrajšanje zamud pri izvajanju projektov zunaj delegacij;

202.

pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za poenostavitev in uskladitev finančnih in pogodbenih postopkov;

203.

poudarja, da je treba 24 standardov notranjega nadzora v delegacijah učinkovito uporabiti;

204.

od Sodišča zahteva poročilo o tem, kako se financirajo nevladne organizacije (NVO), ki se ukvarjajo s tem, kaj bi morala biti opredelitev NVO glede na Sodišče, kakšen odstotek sredstev iz NVO financira Skupnost, kateri del prihaja iz zasebnih subjektov, ki niso vezani na nobeno vladno telo, ter prednostih izvajanja projetkov s strani NVO v primerjavi z izvajanjem s strani zasebnih podjetj;

205.

nadalje zahteva od Sodišča, da zagotovi ločen pregled pravilnega izvajanja proračunske postavke 19-04 Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) v celoti, kakor je določil Evropski parlament v letu 1992;

206.

pozdravlja posebno poročilo Sodišča o upravljanju gospodarskega sodelovanja Komisije v Aziji; je seznanjen z ugotovitvijo Sodišča, da je bila osredotočenost na izdatke premajhna in da je projektom na ravni celotne Azije škodoval prezapleteni postopek za vlaganje zahtevkov; pozdravlja izjavo, da so revidirani projekti dosegli precejšnje število upravičencev; odobrava priporočila, naj Komisija zagotovi, da postopki za vlaganje zahtevkov niso po nepotrebnem zapleteni, da delegacije vlagateljem nudijo ustrezno pomoč in da se bolj osredotoča na trajnost projekta;

207.

poziva Komisijo, da pojasni operativni okvir za pomoč EU za Azijo, s poudarkom na majhnem številu bolje opredeljenih ključnih prednostnih nalog, ki bi pomagale izboljšati učinkovito izvajanje pomoči, ter omogočile bolj ciljno in vplivno usmerjen pristop;

208.

poziva Komisijo, da okrepi svoje delo pri razvijanju ustreznih kazalcev za merjenje doseženega napredka ter zagotovi potrebno spremljanje, da se ocenijo doseženi rezultati;

209.

pričakuje, da bo Komisija v zdajšnji pregled Finančne uredbe in v Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, (20) uvedla ustrezno poenostavitev pogodbenih postopkov in postopkov za dodelitev, zlasti v zvezi z majhnimi projekti, da se doseže prilagodljivost pri uporabi pravil skupaj z učinkovitim in dobrim finančnim poslovodenjem;

210.

poziva Komisijo, da ponovno razmisli o zasnovi predpristopnih projektov v smislu boljšega načrtovanja in poenostavljanja ciljev in pogojev; se strinja s Sodiščem, da bi to zmanjšalo tveganje napak pri izvajanju; je prepričan, da bi poenostavljanje zasnove projektov olajšalo ocenjevanje rezultatov;

211.

priznava, da bi morala Komisija podpreti nacionalne organe držav pristopnic pri samostojnem nadzoru porabe EU na povsem decentraliziran način; ugotavlja, da bi morala Komisija istočasno še vedno izravnati slabosti pri finančnem poslovodenju držav pristopnic, s tem da predhodni nadzor pusti v rokah delegacij; meni, da ustrezno obvladovanje tveganja na tem področju pomeni, da Komisija vzpostavi ravnotežje med tema dvema poloma;

212.

je seznanjen z ugotovitvami Sodišča o še vedno pomanjkljivih sposobnostih upravljanja Bolgarije in Romunije, pozdravlja dosežen napredek in odločno poziva bolgarske in romunske oblasti k nadaljnjemu izboljšanju nadzora predpristopne pomoči zato, da bosta bolje pripravljeni za učinkovitejšo uporabo Sstrukturnih skladov; istočasno poziva Komisijo k boljšemu upravljanju in boljši ciljni naravnanosti teh sredstev;

213.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija predložila predlog za Medinstitucionalni sporazum o agencijah, kakor je zahteval Parlament v poročilih o razrešnici za agencije za leto 2003; poziva Svet, da čim prej začne pogajanja za sklenitev sporazuma na podlagi osnutka Komisije, ob upoštevanju načel, ki jih je sprejel Parlament v resoluciji z dne 13. januarja 2004 o delovnem okviru za evropske regulativne agencije (21) in v resoluciji z dne 1. decembra 2005 o evropskih regulativnih agencijah (22);

214.

ugotavlja, da je bila finančna uredba zasnovana predvsem za Komisijo; se zaveda, da so bile okvirna finančna uredba agencij (23) in nadaljnje posamezne finančne uredbe za vsako agencijo (24) zasnovane tako, da so čim bolj v skladu s splošno finančno uredbo; poudarja, da finančna uredba, ki ustreza Komisiji, ni vedno primerna tudi za precej manjše agencije; poziva Komisijo, da pri sedanjem preoblikovanju finančne uredbe zagotovi ustrezno obravnavo potreb agencij;

215.

meni, da je nujno izboljšati zanesljivost agencij za učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev EU, in zato meni, da bi morale biti agencije odgovorne za svoje odbore Parlamenta;

216.

meni, da agencije pri zaposlovanju potrebujejo več pomoči kot večje institucije, ki se lahko za pomoč pri takšnih nalogah obrnejo na številčnejšo in bolj izkušeno upravno službo; poziva Evropski urad za izbor osebja (EPSO), da se pozitivno odzove na prošnje agencij za pomoč pri zaposlovanju; poziva Komisijo, da agencijam omogoči tudi druge vzporedne storitve, kot sta usposabljanje in pravna služba;

217.

pozivaKomisijo poroča o stanju na področju notranje revizije v agencijah, pri čemer naj opiše zmogljivost za izvedbo notranje revizije v vsaki agenciji in storitve notranje revizije, ki jih zagotavlja Komisija, z vidika zagotovitve navodil in samih notranjih revizij;

218.

ugotavlja očiten neuspeh ZN, da bi ustrezno izvajali sporazum o financiranju, ki so ga podpisali Komisija in ZN v zvezi z Evropsko agencijo za obnovo, pri čemer so Računskemu sodišču pogosto onemogočili zadosten finančni nadzor plačil in osnovne dokumentacije v zvezi s pogodbami, ki jih upravlja ali nadzira Misija Združenih narodov na Kosovu (UNMIK); ugotavlja, da izjava namestnika posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov zagotavlja popoln dostop do vse dokumentacije na zahtevo Sodišča; vseeno poziva Komisijo, da pregleda sporazum o financiranju, sklenjen z ZN; meni, da se morebitna postopna ukinitev Evropske agencije za obnovo ne sme opraviti na podlagi vnaprej določenega časovnega okvirja, temveč bi morala slediti gospodarskim in političnim merilom in razvoju ter da se v celoti izkoristi dodano vrednost Agencije kar zadeva njihovo do sedaj razvito strokovno znanje in sposobnosti ter poziva Komisijo, da pripravi predlog po ustrezni končni oceni, da ugotovi ali se podaljšanje mandata Evropske agencije za obnovo lahko spremeni tako, da se obstoječe strokovno znanje in sposobnosti lahko uporabijo za zagotavljanje pomoči pri obnovi, kjer je ta potrebna, npr. v, Iraku, Afganistanu, Pakistanu, Indiji in državah, ki jih je prizadel cunami, kar bi bila druga stopnja po tem, ko bi Urad za humanitarno pomoč zagotovil neposredno humanitarno pomoč;

219.

poziva Komisijo, da Evropski agenciji za okolje pomaga pri razrešitvi spora z danskimi organi v zvezi s povračilom neustrezno plačanih davkov;

220.

žal ugotavlja, da spor med Komisijo in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije glede plačevanja prispevkov delodajalca za pokojninsko zavarovanje še ni razrešen; poziva Komisijo k okrepitvi prizadevanja za rešitev tega spora.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004 – Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0359/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6–0111/2006),

1.

ugotavlja, da je Svet leta 2004 upravljal s proračunom v višini 541 916 200 EUR s stopnjo uporabe 98,10 %;

2.

je seznanjen s pripombami Računskega sodišča in poziva Svet, da jih upošteva in nadaljuje z izboljševanjem svojega finančnega poslovanja;

3.

ugotavlja, da Svet glede na odstavek 9.4. letnega poročila Računskega sodišča v letu 2004 še vedno ni uvedel standardov notranje kontrole po sprejetju Finančne uredbe junija 2002 in da so bili standardi notranje kontrole za Svet končno sprejeti 20. julija 2005;

4.

ponovno opozarja, da se Sporočilo Komisije z dne 15. junija 2005 o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252) enako uporablja v vseh institucijah EU in mora zato Svet dajati zgled;

5.

opozarja, da je bil v skladu z odstavkom 9.18 letnega poročila Računskega sodišča dodatni letni dopust, dodeljen pred 31. decembrom 1997 kot nadomestilo za nadure, plačan ob upokojitvi, če uradnik ni izkoristil dodatnega dopusta; ugotavlja, da v odgovoru Sveta ni razloženo, zakaj so takšno izplačilo dobili uslužbenci plačilnih razredov A in B, ki v skladu s Kadrovskimi predpisi niso upravičeni do nadomestila za nadure;

6.

ugotavlja, da je Svet prenesel zbrana sredstva ob koncu leta, da bi izvršil predhodna plačila glavnice za stavbo LEX, kar je povzročilo, da se je prvotno predviden znesek v proračunskem členu 2 0 6 zvišal za 333 % in sicer z 13 500 000 EUR na 58 449 000 EUR; hkrati ugotavlja, da se Parlament srečuje s podobnimi težavami;

7.

ugotavlja povečanje začetnih proračunskih sredstev za posebne svetovalce na področju evropske varnostne in obrambne politike za 225 % (proračunski člen 3 1 3);

8.

opozarja na pripombo iz svoje resolucije z dne 27. oktobra 2005 o predlogu splošnega proračuna za leto 2006 (6),da morajo proračuni drugih institucij kriti upravne izdatke;

9.

meni, da bi večja jasnost v zvezi z izdatki protiterorističnega koordinatorja EU in izdatki zanj povečala transparentnost; opozarja, da lahko načeloma izdatki iz poslovanja nastanejo samo pri Komisiji;

10.

poziva Svet, da izboljša svoje poročanje, zlasti da pravočasno predloži organu, pristojnem za podeljevanje razrešnice, letno poročilo o dejavnosti iz člena 60(7) Finančne uredbe, kot so storile vse druge institucije, vključno s Parlamentom, saj bi tako prispeval k povečanju transparentnosti institucij;

11.

ugotavlja, da Svet trenutno vodi projekt za izgradnjo stavbe LEX, katerega ocenjeni stroški znašajo 233 000 000 EUR (po cenah iz leta 2004);

12.

opozarja, da je Svet v pismu z dne 18. novembra 2004 o postopku za podelitev razrešnice za leto 2003 zavrnil povabilo na sejo Odbora za proračunski nadzor, ob sklicevanju na prijateljski sporazum z dne 22. aprila 1970; opozarja tudi na dejstvo, da Svet v preteklih letih ni bil pripravljen podati bolj natančne odgovore na vprašanja, ki jih je poslal Odbor za proračunski nadzor drugim institucijam v fazi priprave odločitve o razrešnici; je prepričan, da bi moral pristojni odbor v okviru sedanjega kompromisa, ki temelji na neformalnem dialogu med Svetom, predsednikom pristojnega odbora in poročevalcem, razširiti sodelovanja tako, da bi vključil ostale člane, ki želijo sodelovati v neformalnem dialogu.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju letnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0360/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86 ter členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0112/2006),

1.

ugotavlja, da je Sodišče Evropskih skupnosti (SES) leta 2004 upravljalo s proračunom v višini 235 041 565 EUR s stopnjo uporabe 94 %;

2.

ugotavlja, da se je zaradi širitve število zaposlenih pri SES v letu 2004 povečalo za približno 40 % (6);

3.

z neodobravanjem ugotavlja, da je SES v letu 2004 znova neuspešno izvajalo več standardov notranje kontrole;

4.

opozarja na ugotovitve Računskega sodišča iz odstavka 9.13 svojega letnega poročila, da notranji revizor SES opravlja nalogo vodje enote za preverjanje, ki izvaja predhodne kontrole postopkov odredbodajalca; se strinja z Računskim sodiščem, da sodelovanje pri finančnem poslovanju ni v skladu z nalogami neodvisnega notranjega revizorja; obsoja dejstvo, da notranji revizor od imenovanja v letu 2003 ni dokončal nobene revizije v svojem delovnem programu; poziva SES, da si pridobi zunanjo pomoč za pravočasen zaključek še odprtih nalog iz delovnega programa;

5.

obžaluje, da letnega poročila o dejavnostih SES ni bilo mogoče upoštevati pri pripravah letnega poročila Računskega sodišča, ker ni bilo dokončano pred zaključkom revizije Računskega sodišča; predpostavlja, da je bilo to vprašanje rešeno v zvezi z Letnim poročilom o dejavnostih 2005;

6.

opozarja, da SES, za razliko od večine institucij, letnemu poročilu o dejavnostih ne priloži izjave o zanesljivosti, ki jo podpiše njen odredbodajalec na podlagi prenosa; ugotavlja, da je sodni tajnik kljub temu pripravil in podpisal memorandum z dne 21. junija 2005 in s tem predsedniku SES zagotovil pravilnost poslovnih knjig za leto 2004; poziva SES, da v prihodnjih letih pripravi takšno izjavo in upa, da bo ta zadeva urejena v okviru sedanjega pregleda Finančne uredbe;

7.

čestita SES za obliko, vsebino in razumljivost svojega letnega poročila o dejavnostih, zlasti za analizo na koncu vsakega poglavja o vrsti in stopnji tveganja, povezanega z opisanimi postopki; je prepričan, da bi bila letna poročila o dejavnostih lahko bolj uporabna, če bi vse institucije sledile temu primeru;

8.

pozdravlja skrajšanje povprečnega časa obravnave primerov pred SES s 25 mesecev v letu 2003 na 20 mesecev v letu 2004, zlasti glede na naraščajoče število vloženih primerov; meni, da je 20 mesecev trajajoča obravnava posameznega primera še vedno predolgo obdobje; poziva SES k skrajšanju povprečnega časa obravnave;

9.

ugotavlja, da v letu 2004 ni bilo opravljeno nobeno naknadno preverjanje, ker se je morala predhodna služba za preverjanje osredotočiti na ustanavljanje novega finančnega kroga;

10.

ugotavlja, da SES trenutno vodi velik projekt za izgraditev nove stavbe, ki obsega dva stolpa in „krog“, v kateri bodo nastanjeni novi uslužbenci, potrebni po prihodnji širitvi, to je do 40 sodnikov s kabineti, in katerega ocenjeni stroški znašajo 296 924 590 EUR (po cenah iz leta 2000); poziva SES, da v pisni obliki predloži način preverjanja računov in revidiranja projektov ter razlago, katera od vpletenih strani bo odgovorna za možne prekoračitve stroškov; poziva SES, da vzpostavi ustrezne nadzorne organe, ki bodo stalno odgovorni za ta velik konstrukcijski projekt in preverjanje spoštovanja rokov, spremljanje stroškov in potrebne spremembe;

11.

poudarja, da ima glede na primerjavo stroškov med institucijami v primeru stavb, ki so jo junija 2005 pripravile službe Komisije, SES največji strošek na osebo (250 EUR/m2, kar se da pojasniti s tem, da je SES za odplačilo izbralo krajšo dobo, kakor je to običajno, in sicer 15 let;

12.

meni, da bi morali zaradi večje preglednosti več pozornosti nameniti seznanjanju javnosti z Uredbo Sveta št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom z dne 25. julija 1967 o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije ter predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča za uslužbence EU (7), ki določa prejemke sodnikov SES;

13.

ugotavlja, da SES trenutno ne določa, da se morajo sodniki izreči o svojih finančnih interesih, kakor so delnice, direktorstvo ali pogodbe o svetovanju; poudarja, da se morajo člani Komisije in tudi poslanci Evropskega parlamenta izreči o takšnih interesih v javnem registru in da morajo člani Računskega sodišča predsedniku Sodišča predložiti izjavo o svojih finančnih interesih; priporoča, da zaradi preglednosti SES zahteva, naj se pripravijo tovrstni obvezujoči predpisi, čeprav trenutno ni pravno predpisane zahteve;

14.

glede službenih vozil, ki jih uporablja SES, opozarja, da v svoji resoluciji z dne 27. oktobra 2005 (8) poziva SES, da do 1. novembra 2005 spremeni svojo upravno odločbo z dne 31. marca 2004 tako, da bo ta izključila uporabo službenih avtomobilov v zasebne namene;

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju letnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0361/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0113/2006),

1.

ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče leta 2004 upravljalo s proračunom v višini 96 925 410 EUR s stopnjo uporabe 81,5 %;

2.

opozarja, da je poslovne knjige Evropskega računskega sodišča revidiralo zunanje podjetje KPMG (6), ki je ugotovilo:

„Po naši presoji (…) računovodski podatki in izkazi stanja dajejo resnično in pošteno sliko v skladu s finančno uredbo, izvedbenimi pravili, splošno sprejetimi računovodskimi načeli in notranjimi predpisi Evropskega računskega sodišča o sredstvih in finančnem stanju Evropskega računskega sodišča na dan 31. decembra 2004 in o gospodarskem uspehu ter prihodkih in odhodkih za zaključeno proračunsko leto.“;

3.

z zanimanjem ugotavlja pogoje certifikata (7), ki so ga izdali revizorji Evropskega računskega sodišča, v katerem KPMG prvič opozarja:

„na podatke v pojasnilu 1 v Prilogi k računovodskim izkazom, ki navaja, da je v skladu z računovodskim pravilom št. 12 (ugodnosti zaposlenih), sprejetim s sklepom računovodje Komisije z dne 28. decembra 2004, v skladu s členom 133 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Sodišče 31. decembra 2004 prvič vključilo rezervacijo za pokojnine članov Evropskega računskega sodišča in dolgoročno terjatev do držav članic v znesku 43 689 621 EUR. Znesek rezervacije je bil določen na osnovi aktuarske študije, ki jo je izvedla Evropska komisija.“;

4.

ugotavlja, da se je prizidek stavbe sedeža Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, ki je bil v gradnji od 2001, uporabljal že oktobra 2003, pred predvidenim datumom junija 2004; prav tako ugotavlja, da se poslovne knjige za projekt zapirajo, proračunskemu organu pa bo pravočasno predloženo celotno poročilo;

5.

nadalje v revizijskem poročilu KPMG pod zunajbilančnimi obveznostmi ugotavlja sklicevanje na obveznosti Evropskega računskega sodišča za nakup zemljišča za nadaljnjo širitev (projekt K3); ugotavlja, da je projekt K3 namenjen izpolnitvi pričakovanih potreb Evropskega računskega sodišča, ki izhajajo iz prihodnjega pristopa Bolgarije, Romunije in še ene države, s stroški, ocenjenimi na 26 450 000 EUR (cene iz aprila 2003) (8); opaža željo Evropskega računskega sodišča „za širšo delitev tveganja, povezanega s takim projektom, da ga na koncu ne bi bilo treba v takšni meri prevzeti evropskim davkoplačevalcem“; želi biti obveščen o tem, kako bo ta cilj uresničen, zlasti v zvezi s finančno odgovornostjo pri prekoračitvah stroškov;

6.

odobri objavo javnih razpisov v rednih časovnih razmikih za imenovanje zunanje revizije za poslovne knjige Evropskega računskega sodišča, pri čemer je zaskrbljen nad prevladujočim položajem, ki ga zaseda majhna skupina velikih računovodskih podjetij v Luksemburgu in drugod; zahteva pregleden, pravičen in za Parlament celovit natečaj za oddajo revizije zunanji družbi;

7.

opozarja, da je Evropsko računsko sodišče po zadnji večji širitvi leta 2004 in širitvi na 25 članov reorganiziralo sestavo na štiri revizijske skupine in skupino za usklajevanje; sprašuje, ali je sestava, ki vključuje 25 članov in njihove kabinete, zares najbolj učinkovita sestava, ki je na razpolago; poziva Evropsko računsko sodišče, da preveri možnost zmanjšanja števila članov na tretjino držav članic;

8.

opozarja na stališče Ožjega odbora zgornjega doma o Evropski uniji v zvezi s pogajanji o Konvenciji o prihodnosti Evrope, da

„Sedanja sestava s 15 člani z enakovrednim statusom, enem iz vsake države članice, ki deluje kakor kolegij, potrebuje prenovo in se bo morala zaradi povečanja spremeniti. Sodišče z več kakor 20 polno zaposlenimi izvršnimi člani bi bilo okorno, počasno in neučinkovito. Zdi se, da je predlog sistema ‚senatov‘, koncept, vključen s Pogodbo iz Nice, le mehanizem za sprejemanje članov brez izboljšanja učinkovitosti in za rešitev te težave ni dovolj radikalen.“;

9.

Opozarja, da je g. Weber, predsednik Evropskega računskega sodišča, v govoru v Strasbourgu dne 14. novembra 2005 Odboru za proračunski nadzor povedal, da je Evropsko računsko sodišče izvajalo notranjo presojo organizacije in metod, ki naj ji bi sledil „medsebojni pregled“; upa, da bo za Evropsko računsko sodišče mogoče oblikovati razumnejšo sestavo pred naslednjo širitvijo;

10.

predlaga, da bi ta pregled delovnih metod Evropskega računskega sodišča lahko kakor eno od možnosti vključil predlog zgornjega doma za nadomestitev sedanje sestave z „visoko usposobljenim izvršnim direktorjem, ki ga podpira osebje za revizijo in poroča neizvršnemu odboru predstavnikov iz vsake države članice“;

11.

pozdravlja posredovanje letnega poročila o delu skupaj s podpisano deklaracijo s strani odredbodajalca na podlagi prenosa organu za podelitev razrešnice;

12.

je hvaležen za prenos letnega poročila organu za podelitev razrešnice na notranji revizorski funkciji, ampak obžaluje, da kljub zahtevi iz odstavka 15 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 (9) to poročilo, ki obsega eno stran, še vedno ne zagotavlja jasne slike o sedanjem nadzornem okolju;

13.

glede rabe službenih vozil s strani članov ERS opzarja, da njegova resolucija z dne 27. oktobra 2005 (10) poziva Evropsko računsko sodišče, da do 1. novembra 2005 spremeni upravno odločbo z dne 15. junija 2004, tako da se izključi zasebna uporaba službenih vozil;

14.

poziva Evropsko računsko sodišče, da preuči objavo izjav članov o finančnih interesih na spletni strani Evropskega računskega sodišča in tako prispeva k večji preglednosti institucij; meni, da bi se preglednost izboljšala z obveščanjem o Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77 o določanju prejemkov članov Računskega sodišča (11), po možnosti z objavo na spletni strani Evropskega računskega sodišča;

15.

opozarja, da je po preiskavi OLAF že nekaj časa potekal sodni postopek proti nekdanjemu članu Evropskega računskega sodišča na sodišču Velikega vojvodstva Luksemburg; obžaluje, da so končna poročila o primeru, ki jih OLAF posreduje organom oblasti držav članic, prepogosto arhivirana brez nadaljnje obravnave; meni, da sodna zamuda ni sprejemljiv odgovor na morebitno neprijetno dokumentacijo; bo pozorno spremljal zaslišanje luksemburških sodnih organov v zvezi z zgoraj navedenim primerom.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0362/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0114/2006),

1.

ugotavlja, da je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) leta 2004 upravljal s proračunom v višini 103 000 000 EUR s stopnjo uporabe 88,56 % (2003: 98,12 %);

2.

ugotavlja, kot je določeno v odstavku 9.23 letnega poročila Računskega sodišča, da so bili standardi za notranji nadzor odobreni julija 2004, vendar še niso bili sprejeti vsi ukrepi za dosego popolne skladnosti z njimi;

3.

ugotavlja v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča iz odstavek 9.7 letnega poročila Računskega sodišča glede prenosa dela prejemkov zaposlenih z uporabo ponderiranega količnika, da obstaja veliko primerov, pri katerih ni dovolj ustreznih dokazov o upravičenosti uradnikov do zahtevanih prenosov; ugotavlja, da so bili v skladu s podatki, ki jih zagotavlja EESO, sprejeti popravljalni ukrepi leta 2005;

4.

opozarja na zagotovilo EESO, ki ga je podal leta 2004, da ni bilo nobenih nadaljnjih nepravilnosti v zvezi s kritjem potnih stroškov članov (6); poudarja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2003, objavljenim novembra 2004, vseeno omenilo tri primere, kjer so nadomestila potnih stroškov, izplačana članom EESO, znašala dvakratni znesek, predviden v pravilih tega odbora; ugotavlja, da je belgijsko tožilstvo sprožilo uradni preiskovalni postopek na podlagi pridobitve prepričljivih dokazov s strani OLAF, da je član EESO v šestih letih neupravičeno zahteval do 45 000 EUR za povrnitev stroškov; se zaveda, da je EESO glasoval o odvzemu imunitete zadevnega člana in pričakuje sodbo pristojnega belgijskega sodišča do konca leta 2006;

5.

ugotavlja, da je EESO leta 2004 spremenil svoja notranja pravila, da bi določili podpredsednika, ki bo odgovoren za proračunske zadeve in za odnose s Parlamentom;

6.

pozdravlja dejstvo, da je EESO posredoval letno poročilo o delu, vključno s poročilom notranjega revizorja in opremljeno z izjavo o zanesljivosti odredbodajalca na podlagi prenosa nalog;

7.

ugotavlja pridržke generalnega sekretarja EESO glede zanesljivosti obračuna plač z uporabo nove programske opreme (NAP) izračunavanje osebnih prejemkov v proračunskem letu 2004, ta zadeva je opisana tudi v odstavku 9.5 poročila Računskega sodišča;

8.

opozarja na naslednje ugotovitve letnega poročila o delu:

9.

ugotavlja, da se je EESO preselil v pred kratkim dokončano zgradbo Belliard in ima (skupaj z Odborom regij) še program za poslopja, ki vključuje štiri druge zgradbe (Belliard 68, Belliard 96, Trèves in Remorqueur), ter bo potreboval dodaten prostor za prihodnje širitve;

10.

pričakuje rezultate revizije ERS o postopkih pridobivanja in obnavljanja za vse zgradbe, ki si jih delita Odbor regij in EESO, vključno z zgradbama Belliard I in II; verjame, da je potrebna tudi revizija glede obnove zgradbe Montoyer; opozarja, da najem zgradb znatno zmanjša tveganje za majhne institucije in je treba to rešitev obravnavati kot resno drugo možnost za prihodnje projekte gradnje; odobrava dejstvo, da je zaradi politike o občutljivih nalogah vodja infrastrukture spremenil svoje delovno mesto in da poteka novo zaposlovanje za to delovno mesto;

11.

pozdravlja dejstvo, da letno poročilo o delu EESO vključuje rezultate naknadnih preverjanj v skladu s členom 52 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), ki določa:

„Rezultat naknadnih preverjanj je skupaj z drugimi zadevami opisan v letnem poročilu o delu, ki ga odredbodajalec na podlagi prenosa predloži svoji instituciji“;

12.

verjame, da bi lahko v zvezi s tem primeru EESO uspešno sledile druge institucije.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju letnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0363/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0115/2006),

1.

ugotavlja, da je Odbor regij leta 2004 upravljal proračun v višini 59 413 031 EUR s stopnjo uporabe 83,57 %;

2.

spoštuje pripombo Računskega sodišča v odstavku 9.24 njegovega letnega poročila, da so bili standardi za notranji nadzor sprejeti šele novembra 2004; ugotavlja zlasti nezadosten naknadni nadzor in preverjanje leta 2004;

3.

poudarja, da v letnem poročilu Računskega sodišča na Odbor regij v primerjavi z drugimi ustanovami leti največ kritik (odstavki 9.4, 9.5, 9.6, 9.7, 9.9, 9.11a in b, 9.13);

4.

obžaluje, da je v letu 2004 funkcijo notranje revizije izvajala oseba, zaposlena za določen čas na podlagi pogodbe, ki se lahko podaljša; pozdravlja zdajšnjo ureditev;

5.

ugotavlja, da to zadevo zdaj v skladu z informacijami z zaslišanja drugih institucij, ki ga je 25. januarja 2006 organiziral Odbor za proračunski nadzor, preiskuje OLAF;

6.

ugotavlja, da sindikati Odbora regij izpodbijajo reorganizacijo, ki je bila izvedena kljub nasprotovanju, na katerega so opozorile že prejšnje resolucije o razrešnici;

7.

obžaluje, da Računsko sodišče ni moglo upoštevati letnega poročila Odbora regij, ker ni bilo predloženo pred zaključkom revizije Računskega sodišča;

8.

pričakuje rezultate revizije Računskega sodišča o postopkih pridobivanja vseh stavb, ki si jih delita Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, vključno s stavbama Belliard I in II, ter postopkih njihove obnove; verjame, da je potrebna tudi revizija obnove zgradbe Montoyer; ugotavlja, da je Parlament takrat priporočil nakup; opozarja na dejstvo, da bi najemanje stavb znatno zmanjšalo tveganje za manjše institucije in da je treba to rešitev v prihodnje resno obravnavati kot nadomestno možnost za gradnjo stavb; odobrava dejstvo, da je zaradi politike o občutljivih nalogah vodja infrastrukture spremenil svoje delovno mesto in da poteka novo zaposlovanje za to delovno mesto;

9.

poziva Računsko sodišče, ob upoštevanju težav Odbora regij pri finančnem poslovodenju, da sestavi podrobno analizo poslovodnih postopkov Odbora regij v zvezi z zunajproračunskimi računovodskimi izkazi ter jih primerja s prakso v drugih institucijah;

10.

ugotavlja, da odredbodajalec na podlagi prenosa v izjavi o zanesljivosti ni izrazil uradnih pridržkov, vendar je predložil več pripomb, in sicer:

11.

priznava, da so imele težave z novo programsko opremo za plačilne liste vse ustanove in ne le Odbor regij; pričakuje, da bo nova programska oprema po prehodnem letu od uvedbe delovala dobro;

12.

meni, da bi se moral Odbor regij leta 2004 zaradi izzivov širitve osredotočiti na ustanovitev učinkovite službe za notranjo revizijo; upošteva naslednje posebne izzive: znatno povečanje proračuna v letu 2004 (50 %), rast števila uslužbencev (63 %), prihod novih članov (43 %), finančni in regulativni vpliv novih Kadrovskih predpisov, nadaljnje izvajanje nove Finančne uredbe in selitev večine služb Odbora regij v novi stavbi (Belliard 99-101 in Belliard 68) junija 2004;

13.

ugotavlja, da je Odbor regij leta 2004 spremenil predpise v zvezi s povračilom potnih stroškov in dodatkov za potne stroške ter sejninami za svoje člane in da je spremenil sestavo svoje komisije za finančne in upravne zadeve, ki je politični organ Odbora regij, odgovoren za pomembne finančne in upravne odločitve, kot so proračun, razrešnica in notranja pravila, z zmanjšanjem števila članov s petnajst na osem;

14.

opozarja, da je državni tožilec, pristojen za zastopanje obtožbe pred pritožbenim sodiščem v Bruslju, v zvezi z ugotovitvami urada OLAF marca 2005 sklenil, da ni zadostnih dokazov za začetek sodnega pregona in da se zato postopek ustavi ter primer zaključi, vseeno pa zahteva, da Odbor regij, ker ni dovolj upošteval poročila urada OLAF o goljufijah in zaradi nepravilnosti v Odboru regij v letu 2004, preneha uporabljati blagajniško knjigo predplačil za povrnitev potnih stroškov članom in sprejme enak sistem, kot ga ima Evropski ekonomsko-socialni odbor.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju letnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, Zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0364/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Evropsko računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6 – 0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0116/2006),

1.

ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic (varuh človekovih pravic) leta 2004 upravljal proračunska sredstva v višini 5 782 988 EUR s stopnjo uporabe 88,05 %; nadalje ugotavlja, da je Urad varuha človekovih pravic v letu 2004 prvič imel popolno avtonomijo in zato tudi polno odgovornost v finančnih zadevah;

2.

poudarja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2004 navaja, da revizija ni dala povoda za kakršno koli pripombo v zvezi z Varuhom človekovih pravic;

3.

opaža, da izjava o zanesljivosti, ki jo je podpisal Varuh človekovih pravic in je priložena njegovemu letnemu poročilu o delu, ne vsebuje pridržkov ali pripomb glede vodenja ali nadzora;

4.

ugotavlja, da mora Varuh človekovih pravic kot institucija z neodvisnim proračunom ob upoštevanju začetka veljavnosti nove Finančne uredbe leta 2003 izpolnjevati pravila v zvezi z ločitvijo in neodvisnostjo različnih akterjev, vključenih v finančno poslovodenje, da zagotovi gospodarsko učinkovitost in uspešnost svojega poslovanja ter vzpostavi notranje kontrolne mehanizme;

5.

opozarja, da je zato Varuh človekovih pravic zaprosil proračunski organ za povečanje števila administrativnega osebja za finančne in upravne zadeve v letu 2004, kar mu je bilo odobreno; poleg tega opozarja, da so ti novi uslužbenci omogočili, da je Urad varuha človekovih pravic v letu 2004 opravil vse finančne naloge, ki so jih do konca leta 2003 opravljale službe Parlamenta v skladu s sporazumi o sodelovanju; ugotavlja, da so te naloge med drugim vključevale upravljanje, izračun in obdelavo službenih potovanj ter pripravo plačilnih nalogov v zvezi s plačami zaposlenih in tudi dohodki Varuha človekovih pravic;

6.

ugotavlja, da je Varuh človekovih pravic v letu 2004 imel popoln nadzor nad finančnimi poslovnimi dogodki v zvezi s svojim oddelkom proračuna;

7.

je seznanjen, da notranji revizor v oceni Urada varuha človekovih pravic v zvezi s proračunskimi poslovnimi dogodki v letu 2004 ni opredelil nobenega področja z visokim tveganjem, ampak da je bila z vodstvenimi organi dogovorjena vrsta akcijskih načrtov za nadaljnje zmanjšanje tveganja in okrepitev obstoječih sistemov, zlasti na področju javnih naročil;

8.

ugotavlja, da se je število pritožb, podanih Varuhu človekovih pravic, v letu 2004 povečalo brez primere za 51 % in je v letu 2004 bilo takšnih pritožb 3 688, kar kaže na jasno povečanje ozaveščenosti o nalogi, ki jo opravlja Varuh človekovih pravic, in na večjo količino informacij, ki jih zagotavljajo institucije; ugotavlja, da polovico tega povečanja predstavljajo pritožbe iz desetih novih držav članic;

9.

opaža, da po lastni oceni Varuha človekovih pravic 74,8 % teh pritožb ne sodi v obseg njegovih pooblastil; ugotavlja, da je Varuh človekovih pravic v letu 2004 sprožil 351 preiskav, večina teh je zadevala Komisijo, v glavnem pa so domnevne nepravilnosti zadevale pomanjkanje preglednosti, pa tudi zavračanje posredovanja podatkov (22 %);

10.

verjame, da bi lahko bil Varuh človekovih pravic vzor drugim institucijam, ker ima jasno določeno področje pristojnosti in dobro upravlja proračun.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1),

—

ob upoštevanju letnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004, zvezek III (N6-0027/2005 – C6-0365/2005),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2004 skupaj z odgovori revidiranih institucij (2),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Evropsko računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. marca 2006 (5971/2006 – C6-0092/2006),

—

ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0117/2006),

1.

ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) leta 2004 upravljal proračun v višini 1 942 279 EUR s stopnjo uporabe 54,67 %;

2.

ugotavlja, da na podlagi revizije ENVP, ki jo je opravilo Računsko sodišče, ni bila podana nobena pripomba (odstavek 9.24 letnega poročila Računskega sodišča);

3.

ugotavlja, da so 24. junija 2004 generalni sekretarji Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta podpisali z ENVP dogovor o upravnem sodelovanju kot pomoč za ENVP v začetnem obdobju delovanja treh let, v skladu s katerim:

4.

meni, da je obnovitev sporazuma o sodelovanju zaželena glede na majhen obseg uprave ENVP;

5.

poziva ENVP, naj nadaljuje vzpostavljanje institucije ob polnem spoštovanju temeljnih načel zakonitosti, pravilnosti in dobrega finančnega poslovodenja.