31.10.2006

Uradni list Evropske unije

L 300/13

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1620/2006

z dne 30. oktobra 2006

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek postopka

(1)	Komisija je 4. februarja 2006 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) in Ukrajine v Skupnost.

(2)

Protidampinški postopek je bil začet na podlagi pritožbe, ki so jo 23. decembra 2005 vložili trije proizvajalci Skupnosti (pritožniki), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 40 % celotne proizvodnje likalnih desk v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

1.2 Zadevne stranke in preveritveni obiski

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce v Skupnosti, proizvajalce izvoznike v LRK in Ukrajini, uvoznike in trgovce na drobno, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic, proizvajalce v Združenih državah Amerike, ki so bile prvotno predvidene kot primerljiva država, ter proizvajalce v drugih možnih primerljivih državah. Poleg tega je Komisija vzpostavila stik z vsemi drugimi subjekti Skupnosti, ki morda sodelujejo pri proizvodnji in/ali distribuciji podobnega izdelka/zadevnega izdelka in so po začetku postopka Komisiji predložili kontaktne podatke. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(4)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo glede na veliko število znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotovitev dampinga. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi kitajski proizvajalci izvozniki zaprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005, kot je določeno v obvestilu o začetku. Vendar pa je zahtevane informacije za vzorčenje v roku, določenem v obvestilu o začetku, predložilo samo osem kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(5)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah omogočila predložitev zahtevka za tržno-gospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK in Ukrajine poslala obrazce za zahtevek. Osem družb v LRK in ena družba v Ukrajini so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)	Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ter vsem drugim strankam, ki so za to zaprosile v rokih, določenih v obvestilu o začetku.

(7)	Izpolnjene vprašalnike je predložilo šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov, edini ukrajinski proizvajalec izvoznik, štirje proizvajalci Skupnosti, dva uvoznika, ki nista povezana s proizvajalci izvozniki, in en trgovec. Poleg tega je en uvoznik predložil pripombe, vprašalnika pa ni izpolnil.

(8)	17 proizvajalcev podobnega izdelka v Skupnosti (15 od teh je pritožbo podprlo, en se glede pritožbe ni opredelil, en pa ji je nasprotoval) in tri družbe, ki samo uvažajo zadevni izdelek, so prav tako predložili nekatere informacije.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za TGO ter začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni pri:

(a)

proizvajalcih Skupnosti:

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih štirih proizvajalcev Skupnosti. Ti proizvajalci so zahtevali, da se na podlagi določb člena 19 osnovne uredbe njihova identiteta ne razkrije. Trdili so, da bi razkritje njihove identitete lahko imelo znaten škodljiv vpliv.

Dejansko nekateri proizvajalci Skupnosti pritožniki izdelke dobavljajo strankam v Skupnosti, ki izdelke nabavljajo tudi iz LRK in Ukrajine, pri čemer imajo neposredne koristi od tega uvoza. Navedeni pritožniki so trdili, da so zato v posebej občutljivem položaju, saj so upravičeno prepričani, da nekateri njihovi dobavitelji in stranke ne bi bili zadovoljni, če bi vložili ali podprli pritožbo glede domnevnega škodljivega dampinga, in bi se na tak ukrep odzvali. Dejansko so trdili, da obstaja nevarnost povračilnih ukrepov s strani teh dobaviteljev in strank, vključno z možnostjo prekinitve njihovih poslovnih odnosov. Zahtevek je bil dovolj utemeljen, zato je bil odobren.

(b)

proizvajalcih izvoznikih v LRK:

—	Foshan City Gaoming Lihe Daily Necessities Co. Ltd, Foshan,

—	Foshan Shunde Heng Yip Housewares Co. Ltd, Foshan,

—	Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd, Guangzhou,

—	Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou,

—	Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd, Foshan, in njegova povezana družba Wire King International Ltd, Hongkong,

—	Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd, Guzhou.

(c)

proizvajalcu izvozniku v Ukrajini:

—	Eurogold Industries Ltd, Zhitomir in njegova povezana družba Eurogold Service Zumbühl & Co., Zug v Švici.

(10)

Ob upoštevanju potrebe, da se določi normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK in Ukrajini, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljen v prostorih naslednje družbe:

—	Gİpaş elektronik sanayi ithalat ihracaat dahili ticaret ve pazarlama anonim şirketi sanayi A.Ş., Istanbul, Turčija.

1.3 Obdobje preiskave

(11)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“).

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(12)

Zadevni izdelek so likalne deske, prostostoječe ali ne, s sistemom za vsrkavanje odvečne pare in/ali ogrevalnim sistemom in/ali sistemom za pihanje zraka ali brez navedenih sistemov, vključno z rokavniki in njihovimi bistvenimi deli, tj. podnožjem, prevleko in odlagalno površino za likalnik, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine (zadevni izdelek), običajno uvrščene pod oznake KN ex 3924 90 90, ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00.

(13)

Obstajajo različne vrste likalnih desk in njihovih bistvenih delov, kar je odvisno predvsem od njihove izdelave in velikosti, materiala, uporabljenega pri izdelavi, in opreme. Vendar imajo vse različne vrste enake osnovne fizikalne lastnosti in enako uporabo. Zato se za namene te preiskave vse različne vrste obravnavajo kot en izdelek.

2.2 Podobni izdelek

(14)

Za zadevni izdelek, likalne deske in njihove bistvene dele, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v LRK in Ukrajini in na domačem trgu v Turčiji, ki je predstavljala primerljivo državo, ter likalne deske in njihove bistvene dele, ki jih v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da imajo enake fizikalne in tehnične lastnosti in uporabo. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. DAMPING

3.1 Tržno-gospodarska obravnava (TGO)

(15)

V protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK in Ukrajine (v slednjem primeru za vse postopke, predlagane ali začete pred 30. decembrom 2005) je v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe treba normalno vrednost določiti v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, ki so dokazali, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. ko so ti proizvajalci izvozniki dokazali, da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka prevladujejo razmere tržnega gospodarstva. Ta merila so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

—	poslovne odločitve in stroški nastanejo kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države,

—	izvedena je neodvisna revizija računovodske evidence v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS), računovodska evidenca pa se uporablja v vse namene,

—	ni nobenega bistvenega izkrivljanja, ki bi ostalo še iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva,

—	pravno varnost in stabilnost zagotavljajo zakoni o stečaju in pravo lastninskih razmerij,

—	menjave valut se izvajajo po tržnem tečaju.

(16)

Prvotno je osem kitajskih proizvajalcev izvoznikov zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danih rokih izpolnilo obrazec za zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike. Vendar sta se dva od teh pozneje odločila, da v preiskavi ne bosta sodelovala. Zato so se proučili samo zahtevki za TGO preostalih šestih sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v uvodni izjavi 9.

(17)	Prvotno je edini ukrajinski proizvajalec izvoznik zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danih rokih izpolnil obrazec za zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike.

(18)

Vendar je ukrajinski proizvajalec opozoril, da je bila Ukrajina z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 črtana s seznama držav z netržnim gospodarstvom, omenjenih v členu 2(7)(b) osnovne uredbe. Družba je trdila, da je bila odločitev o dodelitvi statusa tržnega gospodarstva Ukrajini sprejeta na podlagi ocene položaja v preteklih mesecih. Zato je predlagala, da se ji odobri TGO, ker (i) je bilo OP v koledarskem letu 2005; (ii) bi morali pritožniki predložiti dokaze o tem, da se pogoji tržnega gospodarstva niso uporabljali za zadevne ukrajinske proizvajalce ter (iii) bi zaradi neodobritve statusa TGO Ukrajini ta država bila v manj ugodnem položaju kot Rusija.

(19)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da Uredba Sveta (ES) št. 2117/2005 jasno navaja, da bo normalna vrednost za ukrajinske izvoznike in proizvajalce določena v skladu z določbami člena 2(1) do (6) osnovne uredbe samo v preiskavah, ki se bodo začele po 30. decembru 2005, in sicer na podlagi zahtevka za začetek preiskave, vloženega po navedenem datumu, ali na pobudo Komisije. Ker je bila pritožba za ta postopek vložena 23. decembra 2005, je jasno, da se določbe člena 2(1) do (6) osnovne uredbe ne morejo uporabiti in da mora zato sodelujoča ukrajinska družba dokazati, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Iz besedila omenjenega člena je očitno, da breme dokazovanja o izpolnjevanju meril za TGO nosijo proizvajalci izvozniki, in ne pritožniki. Nadalje je treba opozoriti, da odobritev statusa TGO določeni državi temelji na splošni oceni njenega gospodarskega položaja kot celote, da se ugotovi, ali se je pri protidampinških preiskavah na splošno možno zanesti na stroške in cene. Drugače povedano, to ni ocena položaja vsakega posameznega podjetja. Nenazadnje trditev, da bi bila Ukrajina v manj ugodnem položaju v primerjavi z Rusijo, ni utemeljena, saj se Rusija že od leta 2002 obravnava kot tržno gospodarstvo. Zato je Komisija zavrnila zahtevke ukrajinskega proizvajalca izvoznika in nadaljevala s postopkom določanja TGO.

(20)	Za sodelujoče proizvajalce izvoznike je Komisija poiskala vse informacije, za katere je menila, da so potrebne, in informacije, predložene v zahtevku za TGO, preverila v prostorih zadevnih družb.

3.1.1 Določitev TGO v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK

(21)	En kitajski proizvajalec izvoznik, Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou, je dokazal, da izpolnjuje vseh pet meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu je bil TGO odobren.

(22)	Eden od preostalih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v uvodni izjavi 9, ni izpolnil meril 1, 2 in 3, eden ni izpolnil meril 2 in 3, trije pa niso izpolnili merila 2.

(23)	Vsem sodelujočim kitajskim proizvajalcem izvoznikom in industriji Skupnosti je bila dana možnost, da predložijo pripombe na zgornje ugotovitve. Štiri družbe se niso strinjale z določitvijo in so trdile, da bi jim moral biti TGO odobren.

(24)

En kitajski proizvajalec izvoznik ni dokazal, da izpolnjuje merilo 1. Še posebej ni v nobeni fazi preiskave dokazal, da je eden od dveh njegovih delničarjev svoje delnice, ki jih je pridobil od države, dejansko plačal. Poleg tega je država družbi dostavljala električno energijo brez sklenjene pogodbe. Družba je odkrite ugotovitve izpodbijala, vendar v zvezi s tem ni predložila nobenih preverljivih dokazov. Zato njenih pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Tako je bilo sklenjeno, da družba ni dokazala, da izpolnjuje merilo 1.

(25)

Kar zadeva merilo 2, pet družb ni dokazalo, da imajo jasno računovodsko evidenco, za katero je bila izvedena neodvisna revizija v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Dejansko so bile v okviru pregleda zadevnih evidenc ugotovljene znatne pomanjkljivosti v vseh petih primerih. Družbe na primer v svojih evidencah niso razčlenile vseh različnih prihodkov in odhodkov, ampak so uporabile obsežen sistem kompenzacije med temi prihodki in odhodki na mesečni ravni. Prav tako pri računovodstvu niso upoštevale načela nastanka poslovnega dogodka. Pravzaprav so transakcije razvrščale mesečno in jih knjižile na splošno brez podrobnih podatkov o posameznih zadevnih transakcijah. Ker revizorji niso predložili pripomb v zvezi s temi kršitvami MRS 1, se revizija računovodske evidence ni izvedla v skladu z MRS. Ob razkritju so štirje proizvajalci izvozniki še naprej trdili, da so upoštevali MRS, vendar niso predložili nobenih dokazov, da so ugotovitve napačne. Zato je bilo sklenjeno, da družbe v nobenem primeru niso dokazale, da izpolnjujejo merilo 2.

(26)

Dve družbi prav tako nista uspeli dokazati, da izpolnjujeta merilo 3. V primeru teh dveh družb je bilo na kraju samem ugotovljeno, da nista izpolnili svojih pogodbenih obveznosti v zvezi s plačili državi za pravice do rabe zemljišč, vendar to za družbi ni imelo finančnih ali drugih posledic. Poleg tega je bilo v primeru ene družbe ugotovljeno, da je v OP dajala v najem zemljišča v državni lasti, za katera od države ni uradno pridobila pravic za rabo zemljišč. Ta položaj se je popravil šele po OP, vendar je bilo plačilo nižje od običajnega zneska. Ob razkritju sta dva kitajska proizvajalca izvoznika te ugotovitve izpodbijala, vendar novih informacij, predloženih v podporo njunemu zahtevku, ni bilo možno sprejeti, ker niso bile preverljive. Zato je bilo sklenjeno, da družbi nista dokazali, da izpolnjujeta merilo 3.

(27)

Na podlagi zgoraj navedenega je samo en kitajski proizvajalec izvoznik, tj. Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, dokazal, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu je bil TGO odobren, preostalih pet proizvajalcev izvoznikov pa ni dokazalo, da izpolnjujejo vsa ta merila, zato jim TGO ni bilo možno odobriti.

3.1.2 Določitev TGO v zvezi z edinim proizvajalcem izvoznikom v Ukrajini

(28)

Edini ukrajinski proizvajalec izvoznik, Eurogold Industries Ltd, Zhitomir, je dokazal, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in mu je bil TGO zato odobren. Proizvajalcu izvozniku in industriji Skupnosti je bila dana možnost, da predložita pripombe glede ugotovitev v zvezi s TGO, vendar Komisija ni prejela nobenih pripomb.

3.2 Individualna obravnava (IO)

(29)	V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen osnovne uredbe, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(30)	Vsi proizvajalci izvozniki iz LRK, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, v primeru, da jim TGO ne bi bil odobren.

(31)	Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da so štiri družbe izpolnile vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(32)

Zato je bilo sklenjeno, da je treba IO odobriti naslednjim proizvajalcem izvoznikom v LRK:

—	Foshan City Gaoming Lihe Daily Necessities Co. Ltd, Foshan,

—	Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd, Guangzhou,

—	Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd, Foshan,

—	Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd, Guzhou.

(33)	Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da ena družba ni dokazala, da kumulativno izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(34)

Ugotovljeno je bilo zlasti, da informacije v zvezi z izvozno prodajo, opravljeno neposredno ali prek povezane družbe s sedežem v Hongkongu, niso bile preverljive. Družba ni predložila bistvenih podatkov v zvezi s celotnim obsegom izvoza in zadevnimi ustreznimi izvoznimi računi kljub zahtevam po takih informacijah. Poleg tega predloženih informacij o skupnem prometu ter domači in izvozni prodaji ni bilo mogoče uskladiti z razpoložljivimi revizijskimi poročili in računovodsko evidenco družbe. Družba tudi ni mogla dokazati destinacije svoje prodaje, ki jo je navedla v vprašalniku. Komisija tako ni mogla preveriti, ali je lahko družba prosto določala izvozne cene in količine ter prodajne pogoje, kot je določeno v členu 9(5)(b) osnovne uredbe.

3.3 Normalna vrednost

3.3.1 Primerljiva država

(35)	V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se v primeru uvoza iz države z netržnim gospodarstvom in v primeru, da TGO ni bilo mogoče odobriti, za države iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(36)	V obvestilu o začetku postopka je Komisija izrazila svoj namen uporabiti Združene države Amerike (ZDA) kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in Ukrajino ter pozvala zainteresirane stranke, da v zvezi s tem podajo svoje pripombe.

(37)

Prejete so bile pripombe s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK in Ukrajini, ki so menili, da so Tajska, Indija ali Turčija ustreznejše primerljive države od ZDA. Glavni argumenti proti ZDA so bile razlike v splošnem gospodarskem razvoju, dostop do surovin in njihove cene, stroški dela in proizvodne metode, pa tudi razlike v smislu konkurence na domačem trgu za likalne deske. Trdilo se je tudi, da je trg ZDA za likalne deske zelo zaščiten trg z umetno zvišanimi cenami.

(38)

Komisija je želela sodelovati s proizvajalci v ZDA in v drugih možnih primerljivih državah, kot so Tajska, Indija in Turčija. Petim družbam v ZDA, trem družbam na Tajskem, petim družbam v Indiji in devetim družbam v Turčiji so bili poslani pisma in ustrezni vprašalniki. Od vseh teh družb je samo en turški proizvajalec pravočasno predložil vse potrebne informacije za določitev normalne vrednosti in pristal na sodelovanje v preiskavi.

(39)

Preiskava je pokazala, da ima Turčija konkurenčni trg za likalne deske, pri čemer okrog 90 % trga oskrbujejo številni lokalni proizvajalci, ostalo pa predstavlja uvoz iz tretjih držav. Obseg proizvodnje v Turčiji predstavlja več kot 5 % obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Kar zadeva kakovost in standarde turških likalnih desk, ni bilo v primerjavi s kitajskimi in ukrajinskimi izdelki ugotovljenih nobenih večjih razlik. Turški trg se tako šteje kot dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti za LRK in Ukrajino.

(40)	Glede na zgoraj navedeno se lahko začasno sklene, da Turčija predstavlja primerno primerljivo državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

3.3.2 Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim je bil TGO odobren

(41)	Določitev normalne vrednosti za enega kitajskega in edinega ukrajinskega proizvajalca izvoznika, ki jima je bil TGO odobren, mora temeljiti na predloženih podatkih o domači prodaji in stroških proizvodnje. Ti podatki so bili preverjeni v prostorih zadevnih družb.

(42)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija v vsaki državi izvoznici najprej določila, ali je v primeru vsakega proizvajalca izvoznika domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi s celotno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je bil celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika enak ali večji od 5 % celotnega obsega proizvajalčeve izvozne prodaje v Skupnost.

3.3.2.1 Ljudska republika Kitajska

(43)

Ugotovljeno je bilo, da kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je bil TGO odobren, v OP ni imel dovolj reprezentativne domače prodaje. Zato normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi cen zadevnega proizvajalca izvoznika v državi izvoznici, kot je določeno v pododstavku 1 člena 2(1) osnovne uredbe. Zato je bilo treba uporabiti drugo metodo.

(44)

Glede na to, da za določitev normalne vrednosti ni bilo mogoče uporabiti domačih cen, je bilo treba na podlagi stroškov zadevnega proizvajalca izračunati konstruirano normalno vrednost. Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom izvoženih vrst likalnih desk, ki so bili po potrebi prilagojeni, prištet razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (stroški PSA) ter za ustrezno stopnjo dobička. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se zdijo nakupne cene nekaterih surovin/delov, zlasti surovin/delov iz jekla, o katerih je poročala ta družba, umetno znižane, zato je treba stroške proizvodnje nadalje proučiti in pred sprejetjem končnih ugotovitev po možnosti ponovno proučiti začasne ugotovitve.

(45)	Ker proizvajalec izvoznik, ki mu je bil TGO odobren, ni imel dovolj reprezentativne domače prodaje, je bilo treba stroške PSA in dobiček določiti na podlagi katere koli druge ustrezne metode v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(46)

Zato je Komisija uporabila stroške PSA in stopnje dobička sodelujočega proizvajalca izvoznika v primerljivi državi, ki je imel domačo prodajo v običajnem poteku trgovine. Stroški PSA in povprečne stopnje dobička, ugotovljene za sodelujočega turškega proizvajalca izvoznika, so se prišteli proizvodnim stroškom zadevnega proizvajalca izvoznika v zvezi z izvoženimi vrstami izdelka, kot je določeno v členu 2(3) osnovne uredbe.

3.3.2.2 Ukrajina

(47)

Ugotovljeno je bilo, da v primeru edinega ukrajinskega proizvajalca izvoznika skupna domača prodaja zadevnega izdelka v OP ni potekala v reprezentativnih količinah. Zato normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi cen zadevnega proizvajalca izvoznika v državi izvoznici, kot je določeno v pododstavku 1 člena 2(1) osnovne uredbe. Zato je bilo treba uporabiti drugo metodo.

(48)	Ker proizvajalec izvoznik, ki mu je bil odobren TGO, ni imel zadostne domače prodaje in ker drugega sodelujočega ukrajinskega proizvajalca izvoznika ni bilo, je bilo treba stroške PSA in dobiček določiti na podlagi katere koli druge ustrezne metode v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(49)

Zato je Komisija uporabila stroške PSA in stopnje dobička sodelujočega proizvajalca izvoznika v primerljivi državi, ki je imel domačo prodajo v običajnem poteku trgovine. Stroški PSA in povprečne stopnje dobička, ugotovljene za sodelujočega turškega proizvajalca izvoznika, so se prištele proizvodnim stroškom zadevnega proizvajalca izvoznika v zvezi z izvoženimi vrstami izdelka, kot je določeno v členu 2(3) osnovne uredbe.

3.3.3 Določitev normalne vrednosti v primerljivi državi

(50)	Po izbiri Turčije kot primerljive države je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih sodelujočega turškega proizvajalca.

(51)	Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja turškega proizvajalca podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga proizvajalci izvozniki iz LRK izvozili v Skupnost.

(52)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam se je proučilo tudi, ali se domača prodaja lahko šteje za prodajo, opravljeno pri običajnem poteku trgovine. Preveritveni obisk, ki je bil opravljen pri turškem proizvajalcu, je pokazal, da obseg njegove prodaje po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od stroškov na enoto, predstavlja več kot 80 % celotnega obsega prodaje. Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP, ne glede na to, ali je bila vsa ta prodaja dobičkonosna ali ne. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so te domače cene na splošno v skladu s cenami drugega večjega turškega proizvajalca, glede katerega so bile nekatere informacije pridobljene med preveritvenim obiskom na kraju samem v primerljivi državi.

3.4 Izvozna cena

3.4.1 Ljudska republika Kitajska

(53)	Proizvajalci izvozniki so izvozno prodajo v Skupnost opravljali (i) neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti; (ii) prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Skupnosti ter (iii) prek povezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Skupnosti.

(54)

Kadar se je izvozna prodaja v Skupnost opravila neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so se izvozne cene določile na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Kadar se je izvozna prodaja v Skupnost opravila prek nepovezanih trgovskih družb, so se izvozne cene določile na podlagi cen izdelka, ko je bil ta prodan trgovskim družbam za izvoz v Skupnost v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(55)	Kadar se je izvozna prodaja v Skupnost opravila prek povezanih trgovskih družb, so se izvozne cene določile na podlagi cen izdelka, ko so ga povezane trgovske družbe prodale prvemu neodvisnemu kupcu, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(56)

En proizvajalec izvoznik je del zadevnih izdelkov prodajal prek trgovske družbe v Hongkongu. Trgovska družba s sedežem v Hongkongu na podlagi svoje bilance ni bila sposobna ustrezno dokazati, da so bile sporočene izvozne cene, zaračunane neodvisnim strankam v Skupnosti, dejansko plačane. Poleg tega na kraju samem ni bilo možno uskladiti nakupov hongkonškega trgovca in računovodskih bilanc v zvezi s prodajo v Skupnost, za katere je bila izvedena revizija. Družba je bila obveščena, da obstajajo resni pomisleki glede natančnosti podatkov o njeni prodaji v Skupnost prek povezane trgovske družbe v Hongkongu in da se ta prodaja ne bo upoštevala pri izračunih začasne stopnje dampinga. Družbi je bila dana možnost, da predloži pripombe, vendar ta ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko spremenil predhodne ugotovitve. Zato se navedene izvozne transakcije niso upoštevale, izvozna cena pa je temeljila samo na cenah za neposredno prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti ali prodajo prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem zunaj LRK in Skupnosti.

(57)

En proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka ni prodajal neposredno. Zadevni izdelek je prodajal prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem v LRK ali prek povezane trgovske družbe s sedežem v LRK. Ker končne destinacije prodaje, ki je potekala prek nepovezanih strank, ni bilo mogoče ugotoviti, se ta prodaja začasno ni upoštevala in je izvozna cena temeljila samo na prodaji prek povezane trgovske družbe, ki je lahko dokazala destinacijo svoje prodaje. Družba je bila o tem ustrezno obveščena in ji je bila dana možnost, da predloži pripombe. Predhodna ugotovitev se kljub pripombam ni spremenila.

(58)

Kot je bilo razloženo v analizi IO v uvodni izjavi 33, en proizvajalec izvoznik ni prikazal in utemeljil svoje dejanske izvozne prodaje. Zato se v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe vsa njegova izvozna prodaja ni upoštevala, sporočene cene pa ni bilo možno uporabiti za določitev izvoznih cen pri izvozu iz LRK v Skupnost. Družba je bila o tem ustrezno obveščena in ji je bila dana možnost, da predloži pripombe. Vendar pa se kljub predloženim pripombam ugotovitve preiskave niso spremenile, ker pa ni bilo drugih razpoložljivih virov za določitev obsega izvoza družbe v Skupnost, se je zdelo primerno, da se podatki družbe o izvozu ne upoštevajo in se stopnja dampinga določi na podlagi razpoložljivih dejstev (glej uvodno izjavo 65).

3.4.2 Ukrajina

(59)

Vsa izvozna prodaja v Skupnost edinega ukrajinskega izvoznika je potekala prek njegove povezane družbe s sedežem zunaj Skupnosti. Ta povezana družba je opravljala vse uvozne dejavnosti za blago, dano v prosti promet v Skupnosti, in jo je zato treba obravnavati kot povezanega uvoznika. Izvozna cena je bila tako v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cen uvoženih izdelkov, ko so bili ti prvič nadalje prodani neodvisnemu kupcu. V ta namen so bile izvedene prilagoditve, da so se upoštevali vsi stroški, vključno s carinami in davki, nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, in dobiček, ki so ga običajno ustvarili neodvisni sodelujoči uvozniki, s čimer se je torej lahko določila zanesljiva izvozna cena.

3.5 Primerjava

(60)	Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila narejena na podlagi franko tovarna.

(61)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Za vse proizvajalce izvoznike, ki jih je preiskava zajela, so se po potrebi odobrili in utemeljili popravki za razlike v stroških prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov, garancijskih stroških in stroških jamstva ter provizijah.

(62)

Glede normalne vrednosti, ki temelji na primerljivi državi za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so turške likalne deske večinoma opremljene z električno vtičnico in stojalom za kabel, kar pa ni veljalo za večino kitajskih izdelkov. Zato je bila v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe opravljena prilagoditev za turške cene, da bi se odpravil učinek te razlike. Poleg tega so bile ugotovljene razlike v ravni trgovanja. Ugotovljeno je bilo, da se na turškem domačem trgu likalne deske običajno dobavljajo neposredno trgovcem na drobno, zato so količine pri posameznem naročilu/dostavi znatno manjše v primerjavi s količinami, dobavljenimi prek uvoznikov/trgovcev ali prek distribucijskih/prodajnih centrov velikih drobnoprodajnih verig v primeru kitajske izvozne prodaje. Za odpravo učinka teh razlik je bila v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe opravljena prilagoditev turških cen.

3.6 Stopnja dampinga

3.6.1 Splošna metodologija

(63)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so se stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike določile na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po tipu izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka, kot je določeno zgoraj. Treba je opozoriti, da so bili sodelujoči proizvajalci izvozniki v obeh državah samo tisti, ki jim je bil odobren TGO ali IO.

(64)

Da bi določili stopnjo dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila raven nesodelovanja. V ta namen se je obseg izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, primerjal z enakim obsegom uvoza, ki je bil določen na podlagi informacij pritožnika in nekaterih drugih informacij, zbranih pri drugih znanih proizvajalcih izvoznikih v zadevnih državah, ki pa v preiskavi potem niso sodelovali. Treba je opozoriti, da za zadevni izdelek ni natančnih statističnih podatkov Eurostata o uvozu.

(65)

Kadar je bila raven sodelovanja nizka, tj. nižja od 80 % celotnega izvoza zadevnega izdelka, ki so ga prikazali sodelujoči proizvajalci izvozniki, se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za druge proizvajalce izvoznike določi na višji ravni od najvišje stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike. V takem primeru je bila tako stopnja dampinga določena na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga najbolj prodajanih vrst izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov z najvišjimi stopnjami dampinga. To se je zdelo ustrezno v primeru, ko je bil verjeten razlog za nizko raven sodelovanja to, da nesodelujoči proizvajalci izvozniki v državi, vključeni v preiskavo, na splošno damping izvajajo po višji stopnji kot kateri koli sodelujoči proizvajalec izvoznik. Prav tako tudi ni bilo znakov, da bi katera koli nesodelujoča družba damping izvajala po nižji stopnji.

(66)

Kadar je bila raven sodelovanja visoka, tj. 80 % ali več celotnega izvoza zadevnega izdelka, ki so ga prikazali sodelujoči proizvajalci izvozniki, se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za druge proizvajalce izvoznike določi na najvišji stopnji dampinga, določeni za sodelujoče proizvajalce izvoznike v zadevni državi.

3.6.2 Stopnje dampinga

3.6.2.1 Ljudska republika Kitajska

(67)

Na podlagi pritožbe in informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, ki so se javili in določene podatke predložili v začetni fazi preiskave, je bilo začasno sklenjeno, da je raven sodelovanja nižja od 80 %. Zato je bila za določitev stopnje dampinga na ravni države uporabljena metodologija, opisana v uvodni izjavi 65.

(68)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

—	Foshan City Gaoming Lihe Daily Necessities Co. Ltd, Foshan: 34,9 %

—	Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd, Guangzhou: 36,5 %

—	Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou: 0 %

—	Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd, Foshan: 18,1 %

—	Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd, Guzhou: 26,5 %

—	vse druge družbe: 38,1 %

(69)

Za edinega kitajskega proizvajalca, ki mu je bil odobren TGO, tj. Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, je bilo začasno ugotovljeno, da izvozna prodaja ne poteka po dampinških cenah. V zvezi s tem je treba opomniti, da bo začasne ugotovitve mogoče treba ponovno proučiti pred sprejetjem končnih ugotovitev zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 44.

3.6.2.2 Ukrajina

(70)

Na podlagi pritožbe in informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, ki so se javili in določene podatke predložili v začetni fazi preiskave, je bilo začasno sklenjeno, da je v primeru Ukrajine raven sodelovanja višja od 80 %. Dejansko se zdi, da je Eurogold Industries Ltd edini ukrajinski proizvajalec izvoznik likalnih desk, hkrati pa ni bilo videti, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval v preiskavi. Zato je bila za določitev stopnje dampinga katerih koli drugih ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka uporabljena metodologija, opisna v uvodni izjavi 66.

(71)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, sta:

—	Eurogold Industries Ltd, Zhitomir: 17,3 %

—	vse druge družbe 17,3 %

4. ŠKODA

4.1 Proizvodnja Skupnosti

(72)	Iz začasnih ugotovitev preiskave je razvidno, da podobni izdelek proizvaja najmanj trideset malih in srednjih podjetij (MSP) v Skupnosti. Večina proizvodnje Skupnosti se nahaja v Italiji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu.

(73)

Čeprav je na trgu Skupnosti večje število proizvajalcev, pa je raven koncentracije razmeroma visoka, kar dokazuje dejstvo, da proizvodnja petih večjih proizvajalcev predstavlja več kot 50 % celotne ocenjene proizvodnje v Skupnosti. Proizvodnja vseh omenjenih družb predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti.

4.2 Opredelitev industrije Skupnosti

(74)	Pritožbo so vložili trije proizvajalci Skupnosti, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 40 % celotne znane proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti.

(75)

Pritožniki in en proizvajalec Skupnosti so v celoti sodelovali v preiskavi (glej tudi uvodno izjavo 9). Te štiri družbe predstavljajo več kot 45 % celotne znane proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Eden od teh proizvajalcev Skupnosti je v OP uvažal iz LRK. Vendar pa uvoz ni bila njegova glavna dejavnost in štelo se je, da je ta uvoz nastal kot posledica večjega obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah, zlasti da bi ostal konkurenčen, kar zadeva izdelke nižjega cenovnega razreda. Zato se ne zdi primerno, da bi tega proizvajalca izvzeli iz opredelitve industrije Skupnosti.

(76)	Na podlagi tega se šteje, da štirje proizvajalci Skupnosti iz uvodne izjave 75 predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. V nadaljnjem besedilu bodo navedeni kot „industrija Skupnosti“.

4.3 Potrošnja Skupnosti

(77)

Treba je opozoriti, da za zadevni izdelek ni natančnih statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Poleg tega ni nobenih kazalcev, da bi se znatne količine likalnih desk uvažale iz drugih držav razen LRK in Ukrajine (zadevni državi). Potrošnja Skupnosti se je tako določila na podlagi naslednjih informacij:

—	obsega prodaje podobnega izdelka v Skupnosti, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti,

—	obsega prodaje podobnega izdelka v Skupnosti, ki so ga proizvedli drugi znani proizvajalci Skupnosti,

—	obsega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost s strani sodelujočih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov,

—	obsega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost s strani drugih znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

Na podlagi tega se je potrošnja Skupnosti razvijala na naslednji način:

	2002	2003	2004	OP
Potrošnja (enote)	6 684 000	6 795 000	7 187 000	8 557 000
Indeks: 2002 = 100	100	102	108	128
Vir: izpolnjeni vprašalniki industrije Skupnosti in sodelujočih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov; informacije, zbrane pri drugih proizvajalcih Skupnosti in drugih kitajskih proizvajalcih izvoznikih.

(78)

Potrošnja likalnih desk v Skupnosti se je med letom 2002 in OP povečala za 28 %, in sicer se je najbolj povečala med letom 2004 in OP. Razlog za splošno postopno povečanje je predvsem večja potrošnja v novih državah članicah, čeprav je mogoče povečanje v OP v določeni meri pripisati dejstvu, da so nekateri tradicionalni proizvajalci Skupnosti, ki so svoje dejavnost nadomestili z uvozom, povečali obseg uvoza iz LRK in Ukrajine po nizkih cenah in tako povečali svoje zaloge.

4.4 Uvoz iz zadevnih držav

4.4.1 Kumulativna ocena učinkov zadevnega dampinškega uvoza

(79)

Komisija je proučila, ali naj se učinki dampinškega uvoza iz zadevnih držav ocenijo kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe. Ta člen določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki so hkrati predmet protidampinških preiskav, ocenijo kumulativno samo, če je določeno, da je (a) stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake države, več kot de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza vsake posamezne države ni zanemarljiv ter (b) je kumulativna ocena učinkov uvoza ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti.

(80)	Treba je opomniti, da je bilo v primeru uvoza od enega kitajskega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da uvoz ni dampinški. Zato se ta uvoz ni obravnaval kot dampinški uvoz.

(81)	Stopnje dampinga, ki so bile določene v zvezi z dampinškim uvozom iz posameznih zadevnih držav, so bile višje od de minimis. Poleg tega obseg dampinškega uvoza vsake posamezne države ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(82)

Preiskava je nadalje pokazala, da so bili konkurenčni pogoji med izdelki pri dampinškem uvozu ter med izdelki pri dampinškem uvozu in podobnim izdelkom Skupnosti podobni. Ugotovljeno je bilo, da so si likalne deske, ki jih proizvajata/prodajata zadevni državi, in likalne deske, ki jih proizvaja/prodaja industrija Skupnosti, na glede na svoje poreklo na trgu konkurenčne, ker so si podobne, kar zadeva njihove osnovne lastnosti, ker so z vidika potrošnika zamenljive in ker se prodajajo po istih distribucijskih kanalih.

(83)	Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da v tem primeru pogoji za kumulativno oceno niso bili izpolnjeni, ker obstajajo bistvene razlike med uvozom iz LRK in uvozom iz Ukrajine, kar zadeva cene in tržno obnašanje.

(84)

Kar zadeva cene, je treba opozoriti, da v okviru kumulativne ocene absolutna razlika v ravni cen med obema državama ni odločilna. Dejansko je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. različnega prodajnega programa. Pomembno je gibanje cen v obravnavanem obdobju, ki pa je v obeh državah primerljivo. Dejansko se je med letom 2002 (2003 v primeru Ukrajine) in OP povprečna uvozna cena pri uvozu iz LRK povečala za 27 %, pri uvozu iz Ukrajine pa za 12 %.

(85)	Kar zadeva tržno obnašanje, ni bilo ugotovljenih znatnih razlik glede lastnosti izdelka, distribucijskih kanalov itd., kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 82.

(86)	Na podlagi tega se začasno sklene, da so vsi pogoji za kumulacijo izpolnjeni, zato je treba za analizo škode učinke dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav oceniti skupaj.

4.4.2 Obseg, cena in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav

	2002	2003	2004	OP
Uvoz (enote)	431 000	858 300	2 388 600	4 120 800
Indeks: 2002 = 100	100	199	554	956
Vir: izpolnjeni vprašalniki sodelujočih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov; informacije, zbrane pri drugih kitajskih proizvajalcih izvoznikih.

(87)	Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. Od leta 2002 se je uvoz v OP povečal za več kot 850 %.

(88)

Treba je opozoriti, da se leta 2002 iz Ukrajine ni uvažalo. Edini ukrajinski proizvajalec likalnih desk je svojo dejavnost začel opravljati leta 2003. Leta 2004 se je uvoz iz Ukrajine močno povečal, in sicer za več kot 400 %.

	2002	2003	2004	OP
Povprečna uvozna cena (EUR/enoto)	4,91	6,15	6,34	6,53
Indeks: 2002 = 100	100	125	129	133
Vir: izpolnjeni vprašalniki sodelujočih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov.

(89)	Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju povečala. Vendar je bila še naprej nižja od povprečnih cen industrije Skupnosti (glej ustrezno preglednico in uvodno izjavo 99). V OP je bila povprečna uvozna cena več kot 40 % nižja od povprečne cene industrije Skupnosti.

(90)

Povečanje povprečnih uvoznih cen je mogoče pripisati naslednjim dejavnikom:

Izvozniki iz LRK so se v veliki meri preusmerili v trg srednjega in visokega cenovnega razreda. Dejansko so tradicionalni proizvajalci Skupnosti znatno zmanjšali ali prekinili proizvodnjo v Skupnosti in začeli uvažati iz zadevnih držav, kot je bilo že omenjeno v uvodni izjavi 78. Večina teh družb proizvaja izdelke srednjega in visokega cenovnega razreda.

Večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je na trg likalnih desk vstopila pred kratkim, zato ni nič presenetljivega, da se njihove cene povišajo, ko se na trgu bolj uveljavijo.

Delež uvoza iz Ukrajine se je leta 2004 nenadoma povečal. Ker je povprečna raven cen tega uvoza višja od povprečne ravni cen uvoza iz LRK, je skupna raven cen višja.

	2002	2003	2004	OP
Tržni delež	6 %	13 %	33 %	48 %
Indeks: 2002 = 100	100	196	515	747
Vir: izpolnjeni vprašalniki sodelujočih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov; informacije, zbrane pri drugih kitajskih proizvajalcih izvoznikih.

(91)

Tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. Med letoma 2003 in 2004, ko je uvoz iz Ukrajine v velikem obsegu prodrl na trg Skupnosti, se je tržni delež skoraj potrojil in se še naprej hitro povečeval v OP, ko se je povečal v taki meri, da je predstavljal skoraj polovico trga.

4.4.3 Nelojalno nižanje cen

(92)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjale s cenami industrije Skupnosti na podlagi tehtanih povprečij primerljivih vrst izdelka v OP. Cene industrije Skupnosti so se prilagodile ravni franko tovarna in se primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti skupaj s carino, kadar je bilo to ustrezno. Cene so se primerjale za transakcije na isti ravni trgovanja in so bile po odbitku popustov in rabatov po potrebi prilagojene.

(93)

Na podlagi cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja cen za posamezno državo, ki so izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti, in sicer:

Država	Nelojalno nižanje cen
LRK	30,8 %–45,5 %
Ukrajina	6,6 %

4.5 Položaj industrije Skupnosti

4.5.1 Uvodne opombe

(94)	V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse ekonomske faktorje in indekse, ki zadevajo položaj industrije Skupnosti. Za pritožnike in enega proizvajalca, ki je v celoti sodeloval v preiskavi, tj. industrijo Skupnosti, je bila izvedena popolna analiza teh faktorjev.

4.5.2 Kazalniki škode

	2002	2003	2004	OP
Proizvodnja (enote)	2 851 796	2 814 254	2 578 175	2 229 641
Indeks: 2002 = 100	100	99	90	78
Zmogljivost (enote)	5 304 158	5 304 158	5 304 158	5 484 620
Indeks: 2002 = 100	100	100	100	103
Izkoriščenost zmogljivosti	54 %	53 %	49 %	41 %
Indeks: 2002 = 100	100	99	90	76
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(95)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti zmanjšala za 22 %. Zmogljivost se je v OP rahlo povečala, ker je en proizvajalec Skupnosti namestil dodatne zmogljivosti, da bi imel koristi od povečanja potrošnje po širitvi EU. Žal pa je od tega povečanja potrošnje pridobil le uvoz. Zato se je izkoriščenost zmogljivosti v OP zmanjšala bolj kot proizvodnja.

	2002	2003	2004	OP
Zaloge (enote)	96 729	131 811	180 518	144 543
Indeks: 2002 = 100	100	136	187	149
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(96)	Med letom 2002 in OP so se zaloge na splošno povečale. Čeprav je na najvišjo raven, doseženo leta 2004, po vsej verjetnosti delno vplivalo dejstvo, da naročeno blago potrošnikom še ni bilo dobavljeno, pa je bil splošen pozitivni razvoj očiten.

	2002	2003	2004	OP
Prodaja v ES (enote)	2 605 381	2 567 285	2 348 934	2 050 373
Indeks: 2002 = 100	100	99	90	79
Tržni delež	39 %	38 %	33 %	24 %
Indeks: 2002 = 100	100	97	84	61
Prodajna cena (EUR/enoto)	12,99	12,31	11,17	11,18
Indeks: 2002 = 100	100	95	86	86
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(97)	Prodaja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala in v OP padla na 79 % prvotnega obsega. Tak negativni razvoj je še bolj zaskrbljujoč glede na povečevanje potrošnje Skupnosti. Industrija Skupnosti je med letom 2002 in OP dejansko izgubila 39 % svojega tržnega deleža.

(98)	Rast industrije Skupnosti ni bila zabeležena. Industrija Skupnosti ni imela koristi od večanja trga, tj. večje potrošnje Skupnosti, nasprotno, v obravnavnem obdobju je izgubila 21 % svojega obsega prodaje.

(99)	Povprečna cena na enoto lastne proizvodnje industrije Skupnosti se je znatno znižala v prvih treh letih, in sicer za 14 %. Najnižjo raven je dosegla leta 2004, v OP pa ostala stabilna.

	2002	2003	2004	OP
Stopnja dobička pred odbitkom davka	6,8 %	6,4 %	0,7 %	4,1 %
Indeks: 2002 = 100	100	94	10	60
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(100)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju poslabšala. Stopnja dobička je bila v OP za 40 % nižja kot leta 2002. Očitno izboljšanje v OP v primerjavi z letom 2004 je bilo v resnici doseženo z znižanjem plačil za upravo nekaterih družb. Takšno znižanje plačil je znatno vplivalo na stopnje dobička teh družb. Splošni bruto dobiček se je v OP še naprej zmanjševal in dosegel 65 % ravni iz leta 2002. Zato je očitno, da je povečanje splošnega neto dobička pred obdavčitvijo umetno in ni trajno.

	2002	2003	2004	OP
Naložbe (EUR)	1 437 087	779 490	1 303 287	635 836
Indeks: 2002 = 100	100	54	91	44
Donosnost naložb	61,98 %	68,19 %	4,77 %	27,02 %
Indeks: 2002 = 100	100	110	8	44
Denarni tok (EUR)	3 463 326	4 184 515	1 246 671	3 023 277
Indeks: 2002 = 100	100	121	36	87
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(101)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale, v OP so dosegle manj kot polovico ravni iz leta 2002. Večji del sredstev je bil porabljen za potrebne nadomestne naložbe in naložbe za obnovo. Del naložb iz leta 2004 je bil povezan tudi s pripravo na nove poslovne priložnosti po širitvi EU. Vendar, kot je navedeno zgoraj, je povečanje potrošnje v celoti zadovoljil uvoz iz zadevnih držav.

(102)

Donosnost naložb, izražena v neto dobičkih industrije Skupnosti in neto knjigovodskih vrednostih njenih naložb, se je razvijala v skladu z naložbami in stopnjami dobička. V zvezi z na videz visoko ravnjo donosnosti neto sredstev je treba opozoriti, da je bila večina družb, ki predstavlja industrijo Skupnosti, ustanovljenih pred 30 leti ali več in je bila torej že večina njihovih sredstev v veliki meri amortiziranih. Leta 2004, ko so bile nekatere naložbe uresničene, stopnje dobička pa so odražale dejansko poslovanje industrije Skupnosti (in ne umetnega povečanja dobička v OP), se je donosnost naložb zmanjšala za 63 odstotnih točk. To potrjuje, da proizvajalci Skupnosti niso bili zmožni zbirati kapital, zlasti zaradi zmanjševanja obsega prodaje in nizkih prodajnih cen.

(103)

Denarni tok industrije Skupnosti je nihal. Izboljšanju leta 2003 je leta 2004 sledilo nenadno poslabšanje. Okrevanje v OP je v skladu z ukrepi za izboljšanje dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 100. Na splošno se je denarni tok med obravnavnim obdobjem poslabšal.

	2002	2003	2004	OP
Zaposlenost	347	326	283	234
Indeks: 2002 = 100	100	94	82	67
Stroški dela (EUR)	7 521 183	7 209 158	5 701 507	5 361 572
Indeks: 2002 = 100	100	96	76	71
Povprečni stroški dela na delavca (EUR)	21 675	22 114	20 147	22 913
Indeks: 2002 = 100	100	102	93	106
Produktivnost na zaposlenega (enote/leto)	9 474	10 015	10 787	11 261
Indeks: 2002 = 100	100	106	114	119
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(104)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti, ki je vključena v proizvodnjo podobnega izdelka, se je med letom 2002 in OP zmanjšalo za 33 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega, ki se odražajo v plačah, so ostali stabilni; začasno zmanjšanje leta 2004 je izravnalo rahlo povečanje v OP.

(105)

Rezultat prizadevanj za zmanjšanje proizvodnih stroškov, racionalizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih je povečanje proizvodnje na delavca (19-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju). Vendar zaradi zgoraj opisanih finančnih kazalnikov industrije Skupnosti povečanje produktivnosti ni moglo nadomestiti zmanjšanja obsega prodaje in ravni cen.

4.5.3 Višina stopnje dampinga, okrevanje od preteklega dampinga ali subvencioniranja

(106)

Glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav se vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

(107)

Prav tako ni pokazateljev za to, da bi si industrija Skupnosti v OP opomogla od preteklega dampinga ali subvencioniranja.

4.6 Sklepne ugotovitve o škodi

(108)

V obravnavanem obdobju se je poceni dampinški uvoz iz LRK in Ukrajine dramatično povečal. V smislu obsega se je dampinški uvoz iz zadevnih držav v obravnavnem obdobju povečal za več kot 850 %. V smislu tržnega deleža pa je v istem obdobju pridobil več kot 40 odstotnih točk trga likalnih desk Skupnosti.

(109)

Analiza gospodarskih kazalnikov industrije Skupnosti je pokazala, da se je škoda pojavila v smislu zmanjšanja obsega prodaje, prodajnih cen in tržnega deleža. To je neposredno negativno vplivalo na finančno stanje industrije Skupnosti, raven proizvodnje in zaposlenost. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšal za več kot 20 %, tržni delež za 15 odstotnih točk, zaposlenost pa za več kot 30 %. Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti se je znižala za 14 %, posamezne cene pa so dosegle svojo najnižjo možno raven. Finančni kazalniki so potrdili, da industrija Skupnosti ne more več zniževati svojih ravni cen, ne da bi ustvarila izgube, in MSP bi bili že po nekaj mesecih prisiljeni zapreti svoje proizvodne obrate.

(110)

Upoštevajoč vse te dejavnike se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

5.1 Uvod

(111)

V skladu s členoma 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročil dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav. Znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko istočasno škodovali industriji Skupnosti, so se prav tako proučili za zagotovitev, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

5.2 Učinki dampinškega uvoza

(112)

Prvič, preiskava je pokazala, da likalne deske, uvožene iz zadevnih držav, neposredno konkurirajo likalnim deskam, ki jih je proizvedla in prodala industrija Skupnosti, ker so si podobne v smislu osnovnih lastnosti, z vidika potrošnika zamenljive in se prodajajo po istih distribucijskih poteh.

(113)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav (več kot 850 %) je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti. Poslabšanje se je med drugim odražalo v zmanjšanju prodaje in znižanju ravni cene proizvodnje Skupnosti v istem obdobju.

(114)

Tržni delež dampinškega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 42 odstotnih točk, industrija Skupnosti pa je izgubila 15 % trga. Treba je opozoriti, da se je potrošnja Skupnosti med letom 2002 in OP povečala za več kot 20 %.

(115)

Dampinški uvoz je nelojalno nižal cene industrije Skupnosti za izredno visoke stopnje, zato se lahko razumno sklene, da je povzročil zajezitev cen, kar je poslabšalo finančno stanje industrije Skupnosti. Poleg tega industrija Skupnosti ni mogla bolje izkoristiti zmogljivosti, kar bi bilo v normalnih okoliščinah pričakovati glede na povečanje potrošnje v obravnavnem obdobju.

(116)

Glede na jasno časovno sovpadanje pojava dampinškega uvoza po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, in zmanjšanja prodaje, obsega proizvodnje industrije Skupnosti, tržnih deležev, zaposlenosti in znižanja cen se začasno sklene, da je dampinški uvoz odločilno vplival na škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

5.3 Učinki drugih dejavnikov

5.3.1 Uspešnost proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo

(117)

Petnajst proizvajalcev Skupnosti likalnih desk razen tistih, ki predstavljajo industrijo Skupnosti, je podprlo pritožbo. Te družbe niso želele v celoti sodelovati v preiskavi, so pa zagotovile nekatere informacije o svoji proizvodnji, zmogljivosti, njeni izkoriščenosti, obsegu prodaje, tržnemu deležu in zaposlenosti. Te družbe skupaj predstavljajo približno 30 % celotne znane proizvodnje Skupnosti. Treba je opozoriti, da nobena od teh družb ni uvažala znatnih količin zadevnega izdelka.

(118)

Proučeno je bilo stanje teh petnajstih družb in nato primerjano s stanjem industrije Skupnosti.

	2002	2003	2004	OP
Proizvodnja (enote)	1 401 965	1 674 888	1 448 686	1 262 714
Indeks: 2002 = 100	100	119	103	90
Zmogljivost (enote)	2 758 900	2 865 300	3 284 500	3 299 800
Indeks: 2002 = 100	100	104	119	120
Izkoriščenost zmogljivosti	51 %	58 %	44 %	38 %
Indeks: 2002 = 100	100	115	87	75
Zaposlenost	281	314	277	231
Indeks: 2002 = 100	100	112	98	82

(119)

Proizvodnja teh proizvajalcev se je leta 2003 povečala za 19 %, nato se je zmanjšala na svojo začetno raven iz leta 2004, v OP pa za 13 %. Povečanje zmogljivosti leta 2004 se lahko pripiše pričakovanju povečanja prodaje zaradi širitve EU. Zaradi povečanja zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala bolj kot proizvodnja. Zaposlenost se je razvijala tako kot proizvodnja, tj. leta 2003 se je povečala, leta 2004 vrnila na svojo začetno raven in se v OP nenadno zmanjšala.

	2002	2003	2004	OP
Prodaja v ES (enote)	1 206 714	1 446 522	1 204 336	1 079 264
Indeks: 2002 = 100	100	120	100	89
Tržni delež	18 %	21 %	17 %	13 %
Indeks: 2002 = 100	100	118	93	70

(120)

Po začasnem izboljšanju leta 2003 sta se prodaja in tržni delež petnajstih družb znatno zmanjšala. Ta razvoj jasno sovpada z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav na trg Skupnosti. Treba je opozoriti, da se je ta uvoz leta 2004 skoraj potrojil, njegov tržni delež pa se je istega leta povečal za 20 odstotnih točk. Opozoriti je treba še, da se je potrošnja likalnih desk Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala.

(121)

Glede na zgoraj navedeno se lahko sklene, da se je stanje teh petnajstih proizvajalcev likalnih desk Skupnosti, ki so podprli pritožbo, poslabšalo podobno kot stanje industrije Skupnosti. Torej te družbe industriji Skupnosti niso mogle povzročiti škode.

5.3.2 Uspešnost drugih znanih proizvajalcev Skupnosti

(122)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, sta dva proizvajalca Skupnosti predložila nekatere informacije, vendar pritožbe nista podprla. Poleg tega obstajata v Skupnosti dva druga znana proizvajalca, ki sta podprla pritožbo, nista pa sodelovala v preiskavi, ter en bivši proizvajalec, ki je predložil nekatere informacije o svoji pretekli proizvodnji dejavnosti. Vse te družbe so uvažale znatne količine zadevnega izdelka. Podatki, ki so na voljo za te družbe, kažejo naslednji razvoj (zaradi tajnosti podatkov se dejanske številke ne smejo razkriti):

2002

2003

2004

Prodaja proizvodnje Skupnosti v ES

Indeks 2002 = 100

100

Tržni delež

Indeks: 2002 = 100

100

(123)

Prodaja likalnih desk, ki so jih proizvedli proizvajalci Skupnosti, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 71 %. Ustrezni tržni delež se je povečal še bolj drastično, in sicer za 77 %, saj se je v istem obdobju trg razširil.

(124)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 78, so leta 2004 in v OP nekateri tradicionalni proizvajalci likalnih desk Skupnosti znatno zmanjšali ali popolnoma ustavili svoje proizvodne dejavnosti v Skupnosti in začeli masovno uvažati iz zadevnih držav. Nekatere od teh družb se ne morejo več šteti za proizvajalce Skupnosti, ker so bili njihovi proizvodni obrati v OP zaprti.

(125)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da so bili ti drugi proizvajalci Skupnosti v podobnem stanju kot industrija Skupnosti, njihova proizvodna dejavnost pa ni povzročile škode industriji Skupnosti.

5.3.3 Izvoz industrije Skupnosti

	2002	2003	2004	OP
Izvoz proizvodnje ES (enote)	213 711	211 887	219 410	215 243
Indeks: 2002 = 100	100	99	103	101
Prodajna izvozna cena (EUR/enoto)	14,92	12,70	13,26	13,27
Indeks: 2002 = 100	100	85	89	89
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik.

(126)

Izvoz industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen. V smislu obsega ni bilo mogoče zaznati nobenega zmanjšanja. Znižanje prodajne cene v višini 15 % iz leta 2003 je bilo leta 2004 delno nadomeščeno, izvozna cena v OP pa je ostala stabilna. Treba je opozoriti, da je izvozna cena znatno višja od prodajne cene v Skupnosti in da predstavlja obseg izvoza le približno 10 % proizvodnje industrije Skupnosti.

(127)

Zato se lahko začasno sklene, da izvoz industrije Skupnosti ni prispeval k utrpeli znatni škodi.

5.3.4 Uvoz iz LRK, ki ni bil prodan po dampinških cenah

(128)

Ugotovljeno je bilo, da uvoz od enega kitajskega proizvajalca izvoznika ni bil prodan po dampinških cenah in je bil torej izvzet iz analize dampinškega uvoza iz zadevnih držav ter ni vplival na stanje industrije Skupnosti. Zato se je proučilo, ali bi lahko uvoz od te družbe prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(129)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz LRK, ki ni bil prodan po dampinških cenah, povečal za 467 % v primerjavi z 856-odstotnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav. V absolutnem smislu je obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav za več kot petkrat presegel obseg nedampinškega uvoza. Tržni delež nedampinškga uvoza iz LRK se je povečal za 343 %, tržni delež dampinškega uvoza pa se je v istem obdobju povečal za 647 %. Povprečna cena nedampinškega uvoza se je v obravnavanem obdobju zvišala in v absolutnem smislu ostala znatno nad povprečno ceno dampinškega uvoza, vendar pod povprečno ceno industrije Skupnosti.

(130)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da se za noben vpliv uvoza iz LRK, ki ni bil prodan po dampinških cenah, ne more šteti da je tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.3.5 Uvoz iz drugih tretjih držav

(131)

Nekatere stranke so trdile, da je uvoz iz Turčije na trg Skupnosti domnevno vstopal po cenah, podobnih cenam LRK, in zaradi vedno večjih količin povzročal škodo industriji Skupnosti.

(132)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da te domneve v preiskavi niso bile potrjene. Turčija med preiskavo ni predložila nobenega dokaza. Poleg tega sodelujoči turški proizvajalec likalnih desk, naveden v uvodni izjavi 10, podobnega izdelka v Skupnosti ni prodajal. S preiskavo pa tudi niso bili ugotovljeni drugi viri uvoza.

(133)

Glede na zgoraj navedene ugotovitve se zahtevek glede uvoza iz Turčije zavrne in se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni povzročil znatne škode industriji Skupnosti.

5.3.6 Industrija Skupnosti škodo povzročila sama

(134)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je industrija Skupnosti škodo povzročila sama, ker se ni odzvala na spremembe v vzorcu distribucije, potrošnje in razvoja tehnologije v zvezi s proizvodnjo likalnih desk. Trdile so tudi, da je razlog za škodo tudi dejstvo, da so proizvajalci sami uvažali kitajske likalne deske.

(135)

Likalne deske, proizvedene v Skupnosti, se običajno distribuirajo prek trgovcev, v večini primerov pa so neposredno dobavljene trgovcem na drobno ali v njihove distribucijske centre. Uvožene likalne deske se običajno distribuirajo prek uvoznikov/trgovcev ali distribucijskih/prodajnih centrov velikih drobnoprodajnih verig. Razmerje uporabe teh dveh distribucijskih poti pri uvozu se razlikuje od enega do drugega proizvajalca izvoznika. V vseh primerih so lahko vključeni tudi zastopniki. Ta vzorec distribucije obstaja že več let in v tem času ni bilo opaziti znatnih in nenadnih sprememb. Industrija Skupnosti je tradicionalno dobavljala tako majhnim trgovcem na drobno kot velikim drobnoprodajnim verigam. Torej se povečan delež prodaje likalnih desk prek drobnoprodajnih verig ne more šteti za dejavnik, ki bi povzročil škodo. Potrjene niso bile nobene spremembe v vzorcu potrošnje.

(136)

V zvezi s proizvodnim procesom/tehnologijo se je trdilo, da se industrija Skupnosti zaradi visoke stopnje avtomatizacije v svoji proizvodnji ni sposobna odzvati na posebne zahteve strank/trgovcev na drobno. Prvič, treba je opozoriti, da industrija Skupnosti brez avtomatizacije verjetno ne bi mogla konkurirati uvozu izdelkov s poreklom iz držav z zelo nizkimi stroški energije, surovin in dela. Drugič, avtomatizirana proizvodnja omogoča, da lahko industrija Skupnosti zagotovi visoko kakovost in kratke dobavne roke, kar stranke dojemajo kot primerjalno prednost. Nazadnje, predložen ni bil noben dokaz, ki bi podprl trditev, da industrija Skupnosti ni bila sposobna zadovoljiti posebnih zahtev strank trgovcev na drobno glede oblike in inovacij.

(137)

V zvezi z uvozom kitajskih likalnih desk s strani industrije Skupnosti je preiskava pokazala, da je bila v OP uvožena le neznatna količina. To je bila samoobramba industrije Skupnosti proti vdoru poceni dampinškega uvoza. V vsakem primeru se je ta uvoz v Skupnosti nadalje prodajal po neškodljivih cenah. Zato ta uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Skupnosti.

(138)

Glede na zgoraj navedeno se te trditve zavrnejo in se sklene, da industrija Skupnosti ni mogla povzročiti škode sama sebi.

5.4 Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(139)

Potrjeno je, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, tj. zlasti zmanjšanje obsega prodaje, tržnih deležev in znižanje prodajne cene na enoto, zaradi česar se je finančno stanje poslabšalo, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Čeprav je uvoz iz LRK, ki ni bil prodan po dampinških cenah, po vsej verjetnosti prispeval k poslabšanju dosežkov proizvajalcev Skupnosti, pa njihov razvoj, obseg, tržni delež in raven cene niso bili takšni, da bi prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo industrije Skupnosti.

(140)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki kot taki ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno škodo pripisati dampinškemu uvozu.

(141)

Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

6. INTERES SKUPNOSTI

6.1 Splošne opombe

(142)

Komisija je proučila, ali so kljub začasnim sklepom o obstoju škodljivega dampinga obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe so se na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavali vpliv možnih ukrepov za vse stranke, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

6.2 Interes industrije Skupnosti

(143)

Analiza škode je jasno pokazala, da je industrija Skupnosti utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza. Znatno povečanje dampinškega uvoza v zadnjih letih je povzročilo močno zajezitev cen tako na ravni veleprodaje/distribucije kot na ravni drobnoprodaje, tj. kjer si konkurirajo uvožene likalne deske in tiste, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti. Ta ne more še naprej zniževati svojih prodajnih cen, saj bi to zahtevalo prodajo po nižjih cenah od stroškov proizvodnje. Zato in glede na dejstvo, da trg likalnih desk usmerjajo drobnoprodajne verige na podlagi cene, je za industrijo Skupnosti vedno težje pridobiti nova naročila. Treba je opozoriti, da so številni tradicionalni proizvajalci že ustavili svojo proizvodnjo in so sedaj dejavni kot uvozniki/trgovci zadevnega izdelka.

(144)

V tem smislu bi se v primeru neuvedbe ukrepov stanje industrije Skupnosti še naprej slabšalo, proizvodnja likalnih desk v Skupnosti pa bi se po vsej verjetnosti ustavila. To bi pomenilo veliko negativnih vplivov na zaposlenost na enem geografskem območju Skupnosti, saj ima sedem proizvajalcev in del njihovih dobaviteljev sedež v eni sami regiji. Po drugi strani pa bi ukrepi preprečili nadaljnje znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav, kar bi industriji Skupnosti omogočilo, da vsaj ohrani svoj trenutni položaj na trgu. Preiskava je pokazala, da gre vsako povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevnih držav neposredno na račun industrije Skupnosti.

(145)

Po uvedbi protidampinških dajatev na uvoz likalnih desk iz zadevnih držav je po vsej verjetnosti pričakovati, da bodo distribucijske in drobnoprodajne verige svojo dobavo, vsaj delno, preusmerile na proizvajalce Skupnosti. V primeru uvedbe ukrepov in ponovni vzpostavitvi ravni uvoznih cen na nedampinško raven bi bila industrija Skupnosti sposobna konkurirati v poštenih trgovinskih razmerah na podlagi ustreznih primerjalnih prednosti.

(146)

Uvedba ukrepov je zato očitno v interesu industrije Skupnosti, proizvajalci Skupnosti pa dejavno podpirajo pritožbo, tudi v interesu drugih proizvajalcev Skupnosti, ki niso dejavno podprli pritožbe.

6.3 Interes potrošnikov

(147)

Organizacije potrošnikov po objavi obvestila o začetku tega postopka niso predložile svojih stališč. Kljub temu je bila narejena analiza vpliva vseh ukrepov na potrošnike.

(148)

Za oceno vpliva so se upoštevale naslednje prvine:

—

uvozniki/trgovci na debelo in/ali distributerji/trgovci na drobno so običajno vključeni v distribucijo potrošnikom. V vsaki fazi se doda prebitek ali stopnja dobička, da se pokrijejo lastni stroški in zagotovi ustrezen dobiček. Raven te stopnje se lahko od trgovca do trgovca močno razlikuje, vendar je v povprečju zelo visoka, čeprav se zdi, da je pribitek trgovcev na drobno večji kot pribitek uvoznikov. Povprečna drobnoprodajna cena likalnih desk znaša približno 35 EUR, povprečna dampinška uvozna cena na enoto meja Skupnosti, tj. vključno s stroški prevoza, pa je bila v OP 6,53 EUR. Kljub upoštevanju vseh dodatnih stroškov na stopnji uvoznika in trgovca na drobno, se uvozna in drobnoprodajna cena zelo razlikujeta,

—

po najbolj pesimističnem scenariju, pri katerem bi se breme protidampinških ukrepov enakomerno porazdelilo med uvoznike, trgovce na drobno in potrošnike, tj. tretjina na vsakega od njih, bi moral potrošnik za likalno desko dodatno plačati manj kot pol eura, in to za blago z življenjsko dobo najmanj pet let. To je treba primerjati s skupnim pribitkom v višini približno 500 %, kot je navedeno v prejšnji alinei,

—	pomembno je opozoriti, da potrošnik od nedavnega vdora poceni uvoza očitno ni imel koristi, saj se drobnoprodajne cene niso znižale glede na te nizke uvozne cene. Torej ni razloga za domnevo, da bi se drobnoprodajne cene v primeru uvedbe protidampinških ukrepov spremenile.

(149)

Glede na zgoraj navedeno je bil finančni vpliv protidampinških ukrepov na potrošnike likalnih desk po vsej verjetnosti zanemarljiv. Če pa protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi proizvodnja Skupnosti po vsej verjetnosti prenehala obstajati in ponudba teh vrst izdelka za potrošnika bi se zmanjšala.

(150)

Zato se začasno sklene, da uvedba ukrepov po vsej verjetnosti ni v nasprotju z interesom potrošnikov likalnih desk v Skupnosti.

6.4 Interes distributerjev/trgovcev na drobno

(151)

Distributerji/trgovci na drobno ali druge organizacije v tej fazi preiskave niso predložili svojih stališč. Znano pa je, da dandanes likalne deske prodajajo predvsem velike drobnoprodajne verige, kot so hipermarketi in supermarketi. Zato je zelo verjetno, da predstavlja za večino distributerjev/trgovcev na drobno zadevni izdelek le neznaten delež prometa. Glede na to in upoštevajoč velik pribitek, ki se običajno doda (glej uvodno izjavo 148), se začasno sklene, da ukrepi po vsej verjetnosti ne bi znatno negativno vplivali na njihovo stanje.

6.5 Interes nepovezanih uvoznikov v Skupnosti

(152)

Dva uvoznika in en trgovec, povezan z enim od teh dveh uvoznikov, so poslali izpolnjene vprašalnike. Še štirje uvozniki pa so v rokih predložili nekatere informacije in/ali pripombe. Te družbe skupaj predstavljajo več kot 20 % celotnega uvoza v Skupnost. Vsi so nasprotovali uvedbi ukrepov za LRK, ne pa tudi vsi za Ukrajino.

(153)

Stanje uvoznikov, ki so predložili stališča, se razlikuje glede na njihovo velikost in pomembnost zadevnega izdelka za njihovo poslovanje. Kot je že navedeno zgoraj, so/so bile nekatere od teh družb tradicionalni proizvajalci, ampak so zaradi lastne zaščite spremenile svojo glavno dejavnost in so sedaj dejavne predvsem ali izključno kot uvozniki. Te družbe običajno proizvajajo/uvažajo tudi razne druge gospodinjske izdelke, likalne deske predstavljajo le del njihove dejavnosti. Za enega večjega bivšega proizvajalca, ki je nedavno postal pomemben uvoznik kitajskih likalnih desk, je bilo začasno ugotovljeno, da so likalne deske v OP predstavljale manj kot 4 % njegovega prihodka. Poleg tega je ta družba nasprotovala le ukrepom za LRK, ne pa tudi za Ukrajino, saj iz te države ni uvažala. Ugotovljeno je bilo, da je nekaj likalnih desk kupila tudi od proizvajalcev Skupnosti. Upoštevajoč različne vire dobave zadevne družbe in če družba ni sposobna tretjine protidampinške dajatve prenesti na trgovce na drobno (glej uvodno izjavo 148), se za vpliv na njeno bruto trgovsko maržo za likalne deske ocenjuje, da ni večji od 10 %. Vendar je treba opozoriti, da informacije, pridobljene v tej fazi, niso omogočile natančnega izračuna. Opozoriti pa je treba še, da se pribitek tudi teh uvoznikov šteje za znatnega. Čeprav se bo preiskava stanja teh uvoznikov nadaljevala, je bilo sklenjeno, da začasni ukrepi ne bi znatno vplivali na njihovo poslovanje.

(154)

En sodelujoči uvoznik proizvaja prevleke za likalne deske in jih prodaja skupaj z uvoženimi likalnimi deskami. Trdilo se je, da bi vsaka protidampinška dajatev na uvoz likalnih desk vplivala tudi na prevleke in bi torej znatno vplivala na promet te družbe. Vendar je treba opozoriti, da se prevleke za likalne deske prodajajo tudi ločeno in uvedba protidampinških ukrepov na tako prodajo ne bi vplivala. Opozoriti je treba še, da prodaja likalnih desk ni predstavljala več kot 10 % njihovega prometa. Torej vpliv začasnih ukrepov na poslovanje zadevne družbe ne bi bil znaten.

(155)

Večina uvoznikov, ki trguje/je trgovala z izdelki Skupnosti, je priznala, da ne bi bilo v njihovem interesu, da postanejo popolnoma odvisni od uvoženih likalnih desk – pri tem so izpostavili LRK – in potrdila, da bi jim bili alternativni viri dobave ljubši. To se lahko najbolje omogoči z odpravo dampinške prakse, tako da bo industrija Skupnosti še naprej obstajala.

(156)

Glede na zgoraj navedeno in upoštevajoč navedbe iz uvodne izjave 148, zlasti velike pribitke ter dejstvo, da bo dodatna dajatev znašala manj kot pol eura na enoto, se začasno sklene, da noben protidampinški ukrep ne bi odločilno poslabšal stanja nepovezanih uvoznikov likalnih desk v Skupnosti, čeprav bi nekateri od njih verjetno nosili nekoliko večje breme kot trgovci na drobno. V vsakem primeru pa bodo pred dokončno ugotovitvijo upoštevane vse pripombe.

6.6 Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(157)

Zgornja analiza je pokazala, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Skupnosti, saj se pričakuje, da bodo ti ukrepi vsaj omejili visoko raven uvoza po dampinških cenah, ki dokazano znatno negativno vpliva na stanje industrije Skupnosti. Pričakuje se, da bodo imeli tudi drugi proizvajalci korist od navedenih ukrepov.

(158)

Analiza je tudi pokazala, da protidampinški ukrepi po vsej verjetnosti ne bodo finančno vplivali na potrošnike. V najslabšem scenariju bodo morali plačati manj kot pol eura za trajno dobrino. Po drugi strani pa bi neuvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na ponudbo za potrošnika, saj na trgu ne bi bilo več likalnih desk industrije Skupnosti.

(159)

Distributerji in trgovci na drobno bodo morda mnenja, da so se nakupne cene zadevnega izdelka dvignile, vendar pa glede na visoko maržo ukrepi nanje ne bodo znatno vplivali.

(160)

Uvozniki zadevnega izdelka bodo verjetno nosili večje breme kot trgovci na drobno. Vendar pa bodo ohranili koristi številnih virov dobave in ne bodo odvisni od uvoza, kar bi se po vsej verjetnosti zgodilo, če se ukrepi ne uvedejo.

(161)

Na splošno se šteje, da bi uvedba ukrepov, tj. odprava škodljivega dampinga, industriji Skupnosti omogočila, da ohrani svojo dejavnost, morebitni škodljivi učinki na nekatere druge gospodarske subjekte pa niso nesorazmerni v primerjavi s prednostmi učinkov za industrijo Skupnosti.

(162)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni nobenih nujnih razlogov, da uvedba protidampinških ukrepov v tem primeru ne bi bila v interesu Skupnosti.

7. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(163)

Glede na začasne sklepe v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Skupnosti je treba uvesti ukrepe za uvoz zadevnega izdelka iz LRK in Ukrajine, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

7.1 Raven odprave škode

(164)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga.

(165)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo kateri koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti pokritje njenih stroškov in dobiček pred davkom, kar se lahko doseže ob običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 7 % prometa. Dokazano je bilo, da je bila to stopnja dobička, razumno pričakovana brez škodljivega dampinga, saj je to stopnjo dobička industrija Skupnosti dosegla pred povečanjem kitajskega in ukrajinskega uvoza v obravnavanem obdobju. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je stroškom proizvodnje prištela zgoraj navedena 7-odstotna stopnja dobička.

(166)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in povprečno neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Ugotovljeno je bilo, da so te razlike za vse kitajske sodelujoče proizvajalce izvoznike nad stopnjami dampinga. Stopnja odprave škode za Ukrajino je bila nižja od stopnje dampinga, ugotovljene za edinega proizvajalca izvoznika.

7.2 Začasni ukrepi

(167)

Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe na uvoz s poreklom (i) iz LRK na ravni ugotovljenih stopenj dampinga in na uvoz s poreklom (ii) iz Ukrajine na stopnji odprave škode.

(168)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja začasne protidampinške dajatve za LRK in Ukrajino naslednja:

Država	Družba	Protidampinška dajatev
LRK	Foshan City Gaoming Lihe Daily Necessities Co. Ltd, Foshan	34,9 %
	Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd, Guangzhou	36,5 %
	Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou	0 %
	Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd, Foshan	18,1 %
	Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd, Guzhou	26,5 %
	Vse druge družbe	38,1 %
Ukrajina	Vse družbe	10,3 %

(169)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(170)

Vse zahtevke za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev za družbe (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo (3) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti z morebitnimi spremembami dejavnosti družbe, povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanim z npr. to spremembo imena ali to spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila tako, da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(171)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve mora stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost. Slednji so pozvani, da ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje proučeno individualno.

8. KONČNA DOLOČBA

(172)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatev treba ponovno proučiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz likalnih desk, prostostoječih ali ne, s sistemom za vsrkavanje odvečne pare in/ali ogrevalnim sistemom in/ali sistemom za pihanje zraka ali brez navedenih sistemov, vključno z rokavniki in njihovimi bistvenimi deli, tj. podnožjem, prevleko in odlagalno površino za likalnik, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine, običajno uvrščenih pod oznake KN ex 3924 90 90, ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00 (oznake TARIC 3924909010, 4421909810, 7323939010, 7323999110, 7323999910, 8516797010 in 8516900051).

2. Stopnja začasne protidampinške dajatve pred plačilom dajatve za neto ceno franko meja Skupnosti za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Država	Družba	Protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
LRK	Foshan City Gaoming Lihe Daily Necessities Co. Ltd, Foshan	34,9 %	A782
	Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd, Guangzhou	36,5 %	A783
	Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou	0 %	A784
	Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd, Foshan	18,1 %	A785
	Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd, Guzhou	26,5 %	A786
	Vse druge družbe	38,1 %	A999
Ukrajina	Vse družbe	10,3 %	—

3. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnost je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke predložijo pripombe na uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. oktobra 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2) UL C 29, 4.2.2006, str. 2.

(3)

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate B

J-79 5/17

Rue de la Loi/Wetstraat 200

B-1049 Bruselj.

31.10.2006

Uradni list Evropske unije

L 300/45

SKLEP SVETA

z dne 27. junija 2005

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2006/734/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)	Komisija je v imenu Skupnosti s pogajanji dosegla sporazum z Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k temu sklepu.

(3)	S pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve je treba sporazum, ki ga je Komisija dosegla, podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom Sklepa Sveta o sklenitvi navedenega sporazuma.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

S pridržkom njegove sklenitve je predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Skupnosti.

Člen 3

Do začetka veljave sporazuma se le-ta uporablja začasno od prvega dne prvega meseca po datumu, ko pogodbenici uradno druga drugo obvestita o zaključku postopkov, potrebnih v ta namen.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 8(2) Sporazuma.

V Luxembourgu, 27. junija 2005

Za Svet

Predsednik

L. LUX

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST (v nadaljnjem besedilu „Skupnost“)

na eni strani in

REPUBLIKA ČILE

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“), STA SE –

OB UGOTOVITVI, da so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med desetimi državami članicami in Republiko Čile, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo Skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da ima Skupnost izključno pristojnost v zvezi z nekaterimi vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami in tretjimi državami;

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami in tretjimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani s strani držav članic;

OB PRIZNAVANJU, da se morajo določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami in Republiko Čile, ki so v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, popolnoma uskladiti s to zakonodajo, z namenom vzpostaviti trdno pravno podlago za zračne prevoze med Skupnostjo in Republiko Čile in ohraniti stalnost takih zračnih prevozov;

OB UGOTOVITVI, da Skupnost v okviru teh pogajanj nima namena povečati skupnega obsega zračnega prometa med Skupnostjo in Republiko Čile, vplivati na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Republike Čile ali se pogajati za spremembe določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1. V tem Sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Skupnosti. „Države članice CLAC“ pomenijo države članice Latinskoameriške komisije za civilno letalstvo.

2. Sklicevanja v posameznih sporazumih, naštetih v Prilogi I, na državljane države članice, ki je pogodbenica tega sporazuma, se razumejo kot sklicevanje na državljane držav članic.

3. Sklicevanja v posameznih sporazumih, naštetih v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica tega sporazuma, se razumejo kot sklicevanje na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi ta država članica.

Člen 2

Določitev, pooblastitev in preklic

1. Določbe odstavkov 2 in 3 nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so našteti v Prilogi II(1) in (2), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Republika Čile, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika. Določbe odstavkov 4 in 5 nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so našteti v Prilogi II(1) in (2), o določitvi letalskega prevoznika s strani Republike Čile, njegovih pooblastilih in dovoljenjih, ki jih prizna država članica, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2. Ob prejemu določitve s strani države članice Republika Čile prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(a)	ima letalski prevoznik sedež na ozemlju države članice, ki ga je določila, v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in ima veljavno operativno licenco v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(b)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen, in

(c)

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi v nadaljnje neposredno v lasti države članice ali bo njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice ali drugih držav, naštetih v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da imajo te države in/ali ti državljani ves čas učinkovit nadzor.

3. Republika Čile lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga določi država članica, če:

(a)	letalski prevoznik nima sedeža na ozemlju države članice, ki ga je določila, v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Skupnosti; ali

(b)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen; ali

(c)	letalski prevoznik ni v lasti in ni učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi III, in/ali državljanov teh drugih držav; ali

(d)

Republika Čile dokaže, da bi se z izvajanjem prometnih pravic v skladu s tem sporazumom na zračni poti, ki vključuje kraj v drugi državi članici, letalski prevoznik izognil omejitvam v zvezi s prometnimi pravicami, ki jih določa dvostranski sporazum med Republiko Čile in to drugo državo članico; ali

(e)	ima letalski prevoznik spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdala država članica, in ni dvostranskega sporazuma o zračnih prevozih med Republiko Čile in zadevno državo članico ter prometne pravice te države članice letalskemu prevozniku, ki ga določi Republika Čile, niso bile dodeljene.

Pri izvajanju pravice iz tega odstavka Republika Čile ne razlikuje med letalskimi prevozniki Skupnosti na podlagi državne pripadnosti.

4. Ob prejemu določitve s strani Republike Čile država članica prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(a)	ima letalski prevoznik sedež v Republiki Čile; in

(b)	Republika Čile izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je odgovorna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika; in

(c)	je letalski prevoznik v lasti in učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani držav članic CLAC in/ali državljanov držav članic CLAC, razen če niso bile dogovorjene ugodnejše določbe v dvostranskem sporazumu o zračnih prevozih med to državo članico in Republiko Čile.

5. Država članica lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastilo ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga določi Republika Čile, če:

(a)	letalski prevoznik nima sedeža v Republiki Čile; ali

(b)	Republika Čile ne izvaja in ne vzdržuje učinkovitega nadzora letalskega prevoznika oziroma Republika Čile ni odgovorna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika; ali

(c)	letalski prevoznik ni v lasti in ni učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani držav članic CLAC in/ali državljanov držav članic CLAC, razen če niso bile dogovorjene ugodnejše določbe v dvostranskem sporazumu o zračnih prevozih med to državo članico in Republiko Čile; ali

(d)

država članica dokaže, da bi se z izvajanjem prometnih pravic v skladu s tem sporazumom na zračni poti, ki vključuje kraj v drugi državi članici CLAC, letalski prevoznik izognil omejitvam v zvezi s prometnimi pravicami, ki jih določa dvostranski sporazum med državo članico in to drugo državo članico CLAC.

Člen 3

Pravice v zvezi s predpisanim nadzorom

1. Odstavek 2 dopolnjuje člene, naštete v Prilogi II(3).

2. Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in ohranja druga država članica, pravice Republike Čile v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Republiko Čile veljajo enakovredno za sprejemanje, izvajanje ali ohranjanje varnostnih standardov s strani druge države članice in za operativno dovoljenje navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1. Določbe iz odstavka 2 dopolnjujejo ustrezne določbe iz členov, naštetih v Prilogi II(4).

2. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe, nobena določba sporazumov iz Priloge II(4) ne preprečuje državam članicam, da na nediskriminatorni osnovi uvedejo davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika Republike Čile, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju te države članice in drugim krajem na ozemlju te države članice ali na ozemlju druge države članice.

3. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(4) ne preprečuje Republiki Čile, da na nediskriminatorni osnovi uvede davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika države članice, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju Republike Čile in drugim krajem na ozemlju Republike Čile ali na ozemlju druge države članice CLAC.

Člen 5

Tarife za prevoz

1. Odstavek 2 dopolnjuje člene, naštete v Prilogi II(5).

2. Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določen(-i) s strani Republike Čile v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(5), za prevoz samo znotraj Skupnosti, se uporablja zakonodaja Skupnosti. Zakonodaja Skupnosti se uporablja na nediskriminatorni osnovi.

3. Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določen(-i) s strani države članice v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(5), za prevoz med Republiko Čile in drugo državo članico CLAC, se uporablja čilenska zakonodaja o cenovnem vodenju na nediskriminatorni osnovi.

Člen 6

Priloge k temu Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 7

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko kadar koli sporazumno popravita ali spremenita ta sporazum.

Člen 8

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1. Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2. Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati prvi dan meseca po datumu, ko se pogodbenici medsebojno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za ta namen.

3. Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Republiko Čile, ki na dan podpisa tega sporazuma še niso veljali in se ne uporabljajo začasno, so našteti v Prilogi I(2). Ta sporazum se uporablja za vse takšne sporazume in dogovore ob začetku njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 9

Prenehanje

1. V primeru prenehanja sporazuma iz Priloge I prenehajo istočasno veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2. V primeru prenehanja vseh sporazumov iz Priloge I preneha istočasno veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Luxembourgu, dne šestega oktobra leta dva tisoč pet, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per Ia Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Por la República de Chile

Za Chilskou republiku

For Republikken Chile

Für die Republik Chile

Tšiili Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Χιλής

For the Republic of Chile

Pour la République du Chili

Per la Repubblica del Cile

Čīles Republikas vārdā

Čilės Respublikos vardu

A Chilei Köztársaság részéről

Għar-Repubblika taċ-Ċili

Voor de Republiek Chili

W imieniu Republiki Chile

Pela República do Chile

Za Čilskú republiku

Za Republiko Čile

Chilen tasavallan puolesta

För Republiken Chile

PRILOGA I

Seznam sporazumov iz člena 1

Sporazumi o zračnih prevozih med Republiko Čile in državami članicami, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali v začasni uporabi

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Republike Čile in vlado Kraljevine Belgije, ki je bil podpisan v Bruslju 13. septembra 2001, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Belgija“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Kraljevine Danske in vlado Republike Čile, ki je bil podpisan v Kopenhagnu 27. junija 2001, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Danska“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Republike Čile in vlado Republike Francije v zvezi z zračnimi prevozi med njunima ozemljema in zunaj njih, ki je bil podpisan v Parizu 6. decembra 1979, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Francija“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Zvezne republike Nemčije in vlado Republike Čile, ki je bil podpisan v Santiagu de Chile 30. marca 1964, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Nemčija“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Republike Čile in vlado Italijanske republike, ki je bil podpisan v Rimu 27. februarja 2002, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Italija“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in vlado Republike Čile v zvezi z zračnimi prevozi med njunima ozemljema, ki je bil podpisan v Luksemburgu 25. februarja 2002, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Luksemburg“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Kraljevine Nizozemske in vlado Republike Čile, ki je bil podpisan v Santiagu de Chile 13. julija 1962, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Nizozemska“,

—

Osnutek sporazuma o zračnih prevozih med Republiko Čile in Kraljevino Nizozemsko v zvezi z zračnimi prevozi med njunima ozemljema, ki je bil parafiran in priložen kot Priloga B k Potrjenemu zapisniku Posvetovalnega srečanja o letalstvu med Nizozemsko in Čilom, podpisanemu v Santiagu de Chile 12. aprila 2001, v nadaljnjem besedilu „Osnutek revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska“,

—	Sporazum med vlado Republike Čile in vlado Kraljevine Španije v zvezi s komercialnimi zračnimi prevozi, ki je bil podpisan v Santiagu de Chile 17. decembra 1974, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Španija“,

—	Sporazum o zračnih prevozih med vlado Republike Čile in vlado Kraljevine Švedske, ki je bil podpisan v Kopenhagnu 27. junija 2001, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–Švedska“,

—	Sporazum med Republiko Čile in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske v zvezi z zračnimi prevozi, ki je bil podpisan v Santiagu de Chile 16. septembra 1947, v nadaljnjem besedilu „Sporazum Čile–UK“,

—

Osnutek sporazuma med vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in vlado Republike Čile v zvezi z zračnimi prevozi, ki je bil parafiran in priložen kot Priloga B k Memorandumu o soglasju med letalskimi oblastmi Združenega kraljestva in Čila, podpisanemu v Santiagu de Chile 31. maja 2000, v nadaljnjem besedilu „Osnutek revidiranega sporazuma Čile–UK“.

2.	Sporazumi o zračnih prevozih in drugi dogovori, ki so parafirani ali podpisani med Republiko Čile in državami članicami in ki na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in niso v začasni uporabi.

PRILOGA II

Seznam členov v Sporazumih iz Priloge I, ki so omenjeni v členih 2 do 5 tega sporazuma

Določitev s strani države članice:

—	člen 3 Sporazuma Čile–Belgija,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Danska,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Francija,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Nemčija,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Italija,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Luksemburg,

—	člen 3 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Španija,

—	člen 3 Sporazuma Čile–Švedska,

—	člen 4 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–UK.

Zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

—	člen 4 Sporazuma Čile–Belgija,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Danska,

—	člen 5 Sporazuma Čile–Francija,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Nemčija,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Italija,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Luksemburg,

—	člen V Sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 4 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Španija,

—	člen 4 Sporazuma Čile–Švedska,

—	člen 4 Sporazuma Čile–UK,

—	člen 5 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–UK.

Predpisani nadzor:

—	člen 6 Sporazuma Čile–Belgija,

—	člen 14 Sporazuma Čile–Danska,

—	Priloga 3 k Protokolu med letalskimi organi Zvezne republike Nemčije in Republike Čile, ki je bil podpisan v Berlinu 2. aprila 1998, kot je bil začasno uporabljen v okviru Sporazuma Nemčija–Čile,

—	člen 6 Sporazuma Čile–Italija,

—	člen 6 Sporazuma Čile–Luksemburg,

—	člen 6 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 14 Sporazuma Čile–Švedska,

—	člen 14 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–UK.

Obdavčitev letalskega goriva:

—	člen 9 Sporazuma Čile–Belgija,

—	člen 6 Sporazuma Čile–Danska,

—	člen 10 Sporazuma Čile–Francija,

—	člen 6 Sporazuma Čile–Nemčija,

—	člen 9 Sporazuma Čile–Italija,

—	člen 15 Sporazuma Čile–Luksemburg,

—	člen III Sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 15 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 5 Sporazuma Čile–Španija,

—	člen 6 Sporazuma Čile–Švedska,

—	člen 8 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–UK.

Tarife za prevoz znotraj Skupnosti:

—	člen 12 Sporazuma Čile–Belgija,

—	člen 10 Sporazuma Čile–Danska,

—	člen 9 Sporazuma Čile–Francija,

—	člen 8 Sporazuma Čile–Nemčija,

—	člen 12 Sporazuma Čile–Italija,

—	člen 14 Sporazuma Čile–Luksemburg,

—	člen 14 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–Nizozemska,

—	člen 8 Sporazuma Čile–Španija,

—	člen 10 Sporazuma Čile–Švedska,

—	člen 9 Sporazuma Čile–UK,

—	člen 7 Osnutka revidiranega sporazuma Čile–UK.

PRILOGA III

Seznam drugih držav iz člena 2

1.	Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

2.	Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

3.	Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

4.	Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu).

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1616/2006 z dne 23. oktobra 2006 o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani in za uporabo Začasnega sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Republiko Albanijo	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1617/2006 z dne 24. oktobra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1207/2001 zaradi posledic uvedbe sistema panevro-mediteranske kumulacije porekla	5
		Uredba Komisije (ES) št. 1618/2006 z dne 30. oktobra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1619/2006 z dne 30. oktobra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1555/96, ki zadevajo količine za dodatne uvozne dajatve za kumare, artičoke, klementine, mandarine in pomaranče	11
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1620/2006 z dne 30. oktobra 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1621/2006 z dne 30. oktobra 2006 o prepovedi lova na saja v območjih ICES IIa (vode ES), IIIa, IIIb, c, d (vode ES), IV s plovili, ki plujejo pod švedsko zastavo	43

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	65,8
	096	19,5
	204	42,3
	999	42,5
0707 00 05	052	153,0
	204	42,1
	999	97,6
0709 90 70	052	100,2
	204	37,7
	999	69,0
0805 50 10	052	67,7
	388	53,7
	524	53,6
	528	54,3
	999	57,3
0806 10 10	052	98,5
	400	206,2
	508	262,9
	999	224,6
0808 10 80	096	29,0
	388	92,3
	400	107,1
	404	100,4
	800	148,5
	804	153,2
	999	105,1
0808 20 50	052	109,5
	720	59,2
	999	84,4

Št.	43
Država članica	Švedska
Stalež	POK/2A34.
Vrsta	saj (Pollachius virens)
Območje	IIa (vode ES), IIIa, IIIb,c,d (vode ES), IV
Datum	6. oktobra 2006

„Ime države	Št. zaloge	Vrsta	Cona	Prilagojena količina 2005	Ulov 2005	Prilagojena količina v %	Prenosi 2006	Začetna količina 2006	Revidirana količina 2006	Nova koda
DEU	WHB/571214	Sinji mol	V, VI, VII, XII, XIV	41 847	20 173,8	48,0	4 184,7
DEU	WHB/8ABDE	Sinji mol	VIIIa, b, d, e	2 000		0,0	200
DEU	WHB/1X14	Sinji mol	I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa,b,d,e, XII, XIV (ES in mednarodne vode)				4 385	20 424	24 809	1X14“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 300

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 31. oktober 2006

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Sklep Sveta z dne 27. junija 2005 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov	45
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov	46
*	Sklep Sveta z dne 27. junija 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile o nekaterih vidikih zračnih prevozov	53

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 742/2006 z dne 17. maja 2006 o sprejetju določenih ribolovnih kvot za leto 2006 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 130, 18.5.2006)	54