25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/1

(1)

Člen 6(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca (2) določa merila za odstopanje, ki omogočajo pakirnim centrom, da nadaljujejo s pranjem jajc do 31. decembra 2006. Odstopanje je bilo odobreno devetim pakirnim centrom na Švedskem in enemu na Nizozemskem.

(2)

Uredba (EGS) št. 1907/90 je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (3) z učinkom od 1. julija 2007. Zaradi tega je treba prehodno obdobje za pranje jajc podaljšati do tega datuma.

(3)

Uredbo (EGS) št. 1907/90 je zato treba ustrezno spremeniti –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/2

(1)

Svet je februarja 1994 z Uredbo (ES) št. 229/94 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz etanolaminov („zadevni izdelek“) s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“). Dajatve so bile v obliki spremenljivih dajatev, ki temeljijo na najnižji ceni, za tri vrste etanolaminov, to so monoetanolamin (MEA), dietanolamin (DEA) in trietanolamin (TEA).

(2)

Na podlagi zahtevka Sveta evropske kemične industrije (CEFIC) sta se februarja 1999 začela pregled zaradi izteka ukrepa in vmesni pregled v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe. Z Uredbo (ES) št. 1603/2000 (3) je Svet zaključil pregleda in uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA. Oblika ukrepov je bila spremenjena, prevzeli so obliko posebnih fiksnih stopenj dajatev na tono vseh vrst etanolaminov. Dve od treh družb, ki sta imeli koristi od individualne protidampinške dajatve, sta družbi Dow Chemical Company in Union Carbide Corporation.

(3)

Po prerazporeditvi posla etanolaminov družbe Dow Chemical Company v družbo INEOS LLC je bila individualna protidampinška dajatev v višini 69,40 EUR/tono, ki se uporablja za družbo Dow Chemical Company, dodeljena družbi INEOS LLC (4). Ker pa je družba Dow Chemical Company 6. februarja 2001 pridobila vse delnice družbe Union Carbide Corporation, ki ima koristi od individualne protidampinške dajatve v višini 59,25 EUR/tono, je družba Dow Chemical Company še vedno dejavna v poslovanju z etanolamini. Družba Union Carbide Corporation še vedno obstaja, vendar je postala del skupine Dow Chemical Company in nima več neodvisne proizvodnje.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA (5) novembra 2004 je Komisija 25. aprila 2005 prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je vložil CEFIC v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 75 % skupne proizvodnje etanolamina v Skupnosti.

(6)

Zahtevek je temeljil na predvidevanju, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Skupnosti. Po posvetu s svetovalnim odborom je bilo ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je Komisija z obvestilom o začetku začela preiskavo (6) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Službe Komisije so o začetku pregleda uradno obvestile proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v ZDA, uvoznike/trgovce, predelovalno industrijo, za katero je znano, da jo to zadeva, in organe ZDA. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(8)

Službe Komisije so poslale vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so vprašalnik zahtevali v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Komisija je neposredno vpletenim strankam dala tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Izpolnjene vprašalnike so poslali dva proizvajalca izvoznika v ZDA in njunih devet povezanih uvoznikov v Skupnosti, en povezan uvoznik v Švici, trije proizvajalci Skupnosti („proizvajalci Skupnosti vložniki“) in en industrijski uporabnik v Skupnosti. En proizvajalec Skupnosti ni v celoti odgovoril na vprašalnik in je predložil le skope informacije, dva industrijska uporabnika v Skupnosti pa sta izrazila svoja stališča.

(11)

Službe Komisije so poiskale in preverile vse informacije, ki so se jim zdele potrebne za ugotovitev, ali je verjetno, da se bosta damping in škoda nadaljevala ali ponovila, in za ugotovitev interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 („OPP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(13)

Zadevni izdelek je enak izdelku iz prejšnjih preiskav. Etanolamini se pridobivajo tako, da etilen oksid (EO), ki nastane z reakcijo med etilenom in kisikom, reagira z amoniakom. Ta sinteza povzroči tri hkratne reakcije in tri različne vrste etanolaminov: monoetanolamin (MEA), dietanolamin (DEA) in trietanolamin (TEA), odvisno od tega, kolikokrat se veže EO. Največje število kombinacij je omejeno s številom vodikovih elementov v amonijaku, to je tri. Delež treh vrst v skupni proizvodnji je določen s proizvodnim načrtovalnim obratom in se lahko do neke stopnje nadzira z izbiro razmerja amonijak/EO („molekulsko“ razmerje). Obrati Skupnosti običajno temeljijo na primarnem bencinu kot energetskemu nosilcu, medtem ko ameriški obrati temeljijo na zemeljskem plinu.

(14)

Zadevni izdelek se uporablja kot vmesni izdelek in/ali aditiv za površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo v čistilnih sredstvih in izdelkih za osebno nego, kozmetiki, gnojilih in sredstvih za zaščito pridelka (glifosat), antikorozijskih sredstvih, mazalnih oljih, tekstilnih dodatkih in mehčalcih za tkanine (esterquati), fotografskih kemikalijah, pri predelavi papirja in kovin, kot pomožno sredstvo za mletje in povezovanje v proizvodnji cementa ter kot absorpcijsko pomožno sredstvo za izpiranje plinov (odstranjevanje kislin). Od konca leta 2004, začetka leta 2005 se izdelek vedno bolj uporablja tudi za obdelavo lesa. Nazadnje, izdelek lahko uporabljajo tudi proizvajalci sami ali njihovi povezani proizvajalci pri proizvodnji etilenaminov.

(15)

Kot v prejšnjih preiskavah se je pokazalo, da ima zadevni izdelek, proizveden v ZDA in prodan Skupnosti, enake fizikalne in tehnične lastnosti kot izdelek, ki so ga v Skupnosti proizvedli in prodali proizvajalci Skupnosti, in da se ta dva izdelka glede uporabe ne razlikujeta. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je zadevni izdelek, proizveden v ZDA in prodan Skupnosti, enak izdelku, ki se prodaja na ameriškem domačemu trgu. Zato je treba vse te izdelke obravnavati kot podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali damping trenutno obstaja, in, če obstaja, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(17)

Od štirih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, navedenih v pritožbi, dva nista sodelovala v preiskavi.

(18)

Druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika sta v OPP predstavljala 100 % uvoza v Skupnost OPP, ki je znašal 41 000 ton. Uvoz v Skupnost zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA je predstavljal 16,7 % potrošnje Skupnosti v OPP, kar je nižje od 29 % med prejšnjim obdobjem preiskave (1998).

(19)

Pri dveh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih iz ZDA je bila normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka določena na osnovi cen na ameriškem domačem trgu, ki so jih nepovezane stranke plačale ali jih plačujejo, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe, ker je bilo ugotovljeno, da je bila ta prodaja opravljena v zadostnih količinah in v običajnem poteku trgovine.

(20)

Kot v prvotni in prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom je ta preiskava spet pokazala, da sta dva sodelujoča proizvajalca izvoznika iz ZDA izvažala zadevni izdelek v Skupnost prek povezanih družb. Zato in v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile izvozne cene konstruirane na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvedene so bile prilagoditve vseh stroškov, nastalih med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom, ki so ga v OPP v Skupnosti ustvarile uvozne družbe.

(21)

Opravljena je bila primerjava normalne vrednosti s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka na podlagi cene franko tovarna in na enaki trgovinski ravni. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere je bilo dokazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za notranji in čezmorski prevoz, zbirne popuste, manipulativne stroške in stroške pakiranja, stroške posojil in uvozne dajatve, ki so bili vsi odšteti od cen pri nadaljnji prodaji, da se izračuna cena franko tovarna.

(22)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena za vsako vrsto izdelka na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami na enaki trgovinski ravni. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga v OPP, čeprav na nižji ravni, kot je bila ugotovljena pri prejšnjem pregledu. Tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti CIF meja Skupnosti, je znašala 4,8 % za INEOS in 20,3 % za družbo Dow Chemical Company.

(23)

Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga.

(24)

Ukinitev ukrepov bi izvoznikom omogočila znižanje izvoznih cen. S tem bi izdelek iz ZDA postal privlačnejši na trgu Skupnosti. Če bi se izvozne cene znižale sorazmerno z ravnjo dajatev, bi stopnje dampinga, ugotovljene v OPP, znašale 13,4 % za INEOS in 28,3 % za družbo Dow Chemical Company.

(25)

Neizkoriščena proizvodna zmogljivost v ZDA v OPP je ocenjena približno na 90 000 ton. To je bilo izračunano na podlagi informacij dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in informacij vodilnih strokovnih publikacij. Glede na ocenjeno skupno obstoječo zmogljivost v ZDA v višini 650 000 ton pomenita skupno ocenjeno zadovoljeno povpraševanje in lastna uporaba v višini 560 000 ton 86-odstotno stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, kar je precej nizko glede na ugodne tržne pogoje v OPP. Razmeroma nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila posledica operativnih težav nekaterih proizvodnih obratov. Prosto zmogljivost v višini 90 000 ton je treba primerjati z obsegom izvoza iz ZDA v Skupnost v OPP (41 088 ton) in skupno potrošnjo Skupnosti (246 670 ton). Povedano drugače, obstaja velika možnost za povečanje izvoza iz ZDA in prevzem velikega dela trga Skupnosti. Naklonjenost povečanju izvoza v Skupnost podpira tudi širitev zmogljivosti v višini 45 000 ton, zaznana v Mehiki in Braziliji leta 2006, ki sta pomembna izvozna trga za proizvajalce iz ZDA.

(26)

Na voljo je torej nekaj proste zmogljivosti, ki se lahko uporabi za večjo proizvodnjo etanolamina in za prodajo etanolamina na trgu Skupnosti, če se ukrepi ukinejo.

(27)

Za trg etanolamina je značilno veliko naraščanje povpraševanja po DEA v letih 2000–2001, ki ga je sprožila uporaba DEA v proizvodnji glifosat herbicidov, ki se uporabljajo v postopku, pri katerem se gensko spremenjenim pridelkom omogoči odpornost na take herbicide. Na povpraševanje po TEA vplivajo predvsem uporaba v sektorju cementa in proizvajalci mehčalcev za tkanine. Od leta 2004 se je trg MEA znatno povečal v skladu z Uredbo ZDA, ki je začela veljati 1. januarja 2005 in ki prepoveduje uporabo nadomestnih kovinskih izdelkov za obdelavo lesa, kar je povzročilo večje ocenjeno povpraševanje po MEA v višini 80 000 ton. Zaradi velikega povpraševanja je raven cen etanolaminov po vsem svetu visoka.

(28)

Preiskava je pokazala, da so domače cene ZDA v povprečju višje od povprečnih prodajnih cen na trgu Skupnosti. Zdi se, da imajo industrijski uporabniki podobne pogoje na obeh trgih, ker so pogosto večnacionalne družbe, ki se o določitvi virov pogajajo na svetovni ravni in izberejo dobavitelje, ki so zmožni dobavljati v podobnem obsegu. Vendar je bilo ugotovljeno, da so domače cene ZDA za vse vrste etanolaminov višje, ko se zaračunajo trgovcem in distributerjem. Ta vrsta prodaje na ameriškem domačem trgu se običajno izvede na kraju samem, medtem ko se prodaja na trgu Skupnosti opravi po pogodbi za določen čas. To pomeni, da so prodajne cene na trgu Skupnosti določene za daljše obdobje in so stabilnejše.

(29)

Prodaja trgovcem in distributerjem s strani dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja le 13 % količine, prodane na ameriškem domačem trgu, in 32 % prodaje na trgu Skupnosti, vendar so bile domače cene ZDA v povprečju 35 % višje od cen Skupnosti za to raven trgovine. To je podprlo ugotovitev, da se domače cene ZDA, ob upoštevanju narave prodaje na kraju samem trgovcem in distributerjem, hitreje prilagajajo nihanju cen. Zato bodo verjetno cene na domačem trgu ZDA sorazmerno višje od cen Skupnosti, kar bi se zgodilo zlasti, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Vendar predstavlja ta raven trgovine manjši delež prodaje na ameriškem domačem trgu in trgu Skupnosti.

(30)

V primeru industrijskih uporabnikov, ki predstavljajo večino potrošnikov, iztek veljavnosti ukrepov verjetno ne bi vplival na raven cen, po katerih se etanolamin prodaja na trgu Skupnosti, ker je bilo ugotovljeno, da breme ukrepov nosijo ameriški proizvajalci izvozniki. Po tem scenariju lahko slednji dosežejo bolj dobičkonosno prodajo in to bi jih spodbudilo, da povečajo izvoz na trg Skupnosti. Vendar lahko ti industrijski uporabniki uporabijo iztek veljavnosti ukrepov kot orodje za pogajanje, da se dosežejo nižje cene od ameriških proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti.

(31)

Izvozne cene zadevnega izdelka na druge glavne izvozne trge, tj. v Kanado in Južno Ameriko, nimajo običajnega vzorca. Prodajne cene so včasih nižje, včasih pa višje od cen v ZDA in na trgu Skupnosti, odvisno od prodajnih pogojev. Za manjše izvožene količine je značilna višja prodajna cena.

(32)

Če povzamemo, za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika ameriški trg načeloma ostaja najpomembnejši prodajni trg. Ob upoštevanju, da je bilo v OPP 17 % proizvodnje izvožene, pa ima prodaja Skupnosti in ostalemu svetu še vedno pomembno vlogo pri splošni uporabi in dobičkonosnosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti.

(33)

Kratkoročno se v zvezi z dvema sodelujočima proizvajalcema iz ZDA lahko pričakuje, da bo njun obseg uvoza ostal vsaj stabilen. Pravzaprav sta kljub veljavnim ukrepom in ne glede na privlačnost ameriškega trga ostala zvesta strankam iz Skupnosti. Zmanjšanje obsega izvoza se mogoče lahko pričakuje od proizvajalca INEOS iz ZDA po prevzemu družbe Innovene, ki ima proizvodne zmogljivosti v Skupnosti, ko bo družba odpravila ozka grla pridobljenih proizvodnih obratov in se razširila z vzpostavitvijo nove zmogljivosti v Skupnosti, ki verjetno ne bo pripravljena za izvajanje pred letom 2008. Hkrati se od proizvajalcev izvoznikov iz ZDA pričakuje, da bodo odpravili škodo nastalo zaradi orkana v drugi polovici leta 2005, in spet začeli polno delovati v drugi polovici leta 2006, začetku leta 2007, s čimer bi proizvedli dodatne količine, ki se lahko prodajo na trg Skupnosti.

(34)

V zvezi z nesodelujočimi proizvajalci iz ZDA, ki so v OPP predstavljali 27 % proizvodne zmogljivosti ZDA, ni mogoče izključiti možnosti, da bodo spet začeli izvažati v Skupnost, če se dopusti, da ukrepi zapadejo.

(35)

Opravljena je bila tudi analiza možnega srednjeročnega (do 5 let) razvoja povpraševanja in proizvodne zmogljivosti v Skupnosti, ZDA in preostalem svetu. Izvedena je bila tudi analiza, kako bi pričakovane razmere glede povpraševanja in dobave vplivale na raven cen v Skupnosti. Vse številke v spodnjih uvodnih izjavah temeljijo na informacijah družb BASF, Dow in INEOS ter iz vodilnih referenčnih publikacij kemične industrije, ki jih objavljata PCI in Tecnon.

(36)

Ob upoštevanju napovedi proizvajalcev iz ZDA in Skupnosti o prihodnjem povpraševanju in proizvodni zmogljivosti se predvideva, da bo rast na trgu Skupnosti nižja kot v preostalem svetu. Predvidena povprečna letna rast v Skupnosti za srednjeročno obdobje je približno 3 % v primerjavi s 7 % v Aziji in 4,2 %, predvidenimi za ves svet.

(37)

Leta 2004 je povpraševanje na evropskem trgu preseglo obstoječo proizvodno zmogljivost Skupnosti za približno 40 000 ton. V ZDA je bil položaj obraten, obstoječa zmogljivost je za 90 000 ton presegala učinkovito uporabo in prodajo izdelka, kar pa vseeno ni negativno vplivalo na visoke ravni cen, ker operativne težave v proizvodnji omejujejo dobavo strankam. Če primerjamo predvidene stopnje rasti z napovedanimi širitvami zmogljivosti, lahko na trgu Skupnosti od leta 2008 pričakujemo nekaj presežne zmogljivosti glede na povpraševanje, zlasti zaradi verjetnega izvajanja investicijskih načrtov družbe INEOS v Skupnosti, ki bi povečali obstoječo zmogljivost v Skupnosti za četrtino oziroma tretjino. Takšna širitev zmogljivosti po pričakovanjih do začetka leta 2008 ne bo uresničena. Čeprav se lahko takšno povečanje zmogljivosti hkrati deloma nadomesti z zmanjšanjem uvoza v Skupnost in povečanjem izvoza proizvajalcev Skupnosti, se pričakuje, da bo skupna obstoječa zmogljivost vseh proizvajalcev v Skupnosti leta 2008 presegla povpraševanje na trgu Skupnosti.

(38)

Na podlagi dokazov, ki so na voljo Komisiji, se pričakuje, da se bo trenutno presežna zmogljivost v ZDA nadaljevala vsaj še v bližnji prihodnosti, ker domače povpraševanje kljub rasti ne bo absorbiralo proste zmogljivosti, ki bo ponovno začela delovati. V daljšem časovnem obdobju do leta 2010 se pričakuje, da bo presežna zmogljivost odpravljena, s čimer se bo zmanjšala izvozna spodbuda proizvajalcev iz ZDA. Hkrati se glede na napovedi pričakuje znatno pomanjkanje v Aziji. To ponazarja dejstvo, da je družba Dow Chemical ustanovila skupno podjetje z družbo Petronas, imenovano Optimal, ter je v Maleziji postavila obrat z zmogljivostjo 75 000 ton, ki je namenjena oskrbovanju azijskega trga etanolamina.

(39)

Bolj na splošno se bo svetovna proizvodna zmogljivost do leta 2010 verjetno povečala s približno 1 300 000 ton na 1 785 000 ton. To vključuje nove zmogljivosti v Skupnosti (+ 205 000), v ZDA (+80 000), Saudski Arabiji (+ 100 000) in Aziji (+ 100 000). Svetovno povpraševanje bi se ob predvideni 4,2-odstotni stopnji rasti do leta 2010 povečalo na 1 550 000–1 700 000 ton. Ob upoštevanju, da se nekaj presežka zmogljivosti vedno absorbira zaradi zaustavitve proizvodnje za vzdrževalna dela, in je zato potreben neke vrste blažilec, kaže napoved za 2010 presežno zmogljivost v Skupnosti, ravnovesje v ZDA ter pomanjkanje v Aziji in preostalem svetu. Različne širitve zmogljivosti torej ne kažejo nagnjenosti proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, da bi izdelke pod ceno prodajali na trgu Skupnosti, ker bosta dobava in povpraševanje na svetovni ravni verjetno izenačeni. Vseeno je treba omeniti, da je to ocena, ki se sklicuje na srednjeročni razvoj, tj. 2008–2010.

(40)

Opozarja se, da je bil v OPP damping ugotovljen za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika, vendar na nižji ravni kot med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom.

(41)

V primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom se je tržni delež ameriškega uvoza zmanjšal z 29 % na 16,7 %. Vse kaže, da je v ZDA 90 000 ton proste zmogljivosti, nizka stopnja izkoriščenosti med OP pa je posledica začasnih dogodkov; zaradi pomanjkanja sodelovanja pa ni bilo mogoče preiskati uporabe približno 27 % obstoječih zmogljivosti v ZDA. Ni mogoče v celoti izključiti, da se ne bodo ti nesodelujoči proizvajalci vrnili na trg Skupnosti z dampinškimi cenami, če se dopusti iztek veljavnosti ukrepov. Čeprav se pričakuje, da bo povpraševanje na ameriškem trgu večje kot v Skupnosti, se pričakuje, da se bo presežna zmogljivost v ZDA absorbirala šele v srednjeročnem obdobju. Dejstvo, da želijo proizvajalci ohraniti dobičkonosnost obstoječih proizvodnih zmogljivosti, bo vse spodbudilo, da povečajo prodajo na trg Skupnosti, če se ukrepi razveljavijo.

(42)

Obstaja torej verjetnost nadaljevanja dampinga in tveganje, da bi povečanje obsega uvoza morebiti povzročilo pritisk, da se cene v Skupnosti znižajo, vsaj v kratkoročnem obdobju, če se ukrepi razveljavijo.

(43)

Trije proizvajalci Skupnosti vložniki so v celoti sodelovali v preiskavi. V OPP so predstavljali 80 % proizvodnje Skupnosti. Obstaja še en proizvajalec Skupnosti, ki podpira pritožbo in ki je predložil informacije, zlasti v zvezi s proizvodnjo, vendar ni v celoti izpolnil vprašalnika. Zato ga je bilo treba šteti kot nesodelujočega proizvajalca.

(44)

Treba je opozoriti, da po objavi Uredbe (ES) št. 1603/2000, ki je uvedla trenutno veljavne ukrepe, družba Union Carbide Ltd (Združeno kraljestvo), ki jo je prevzela družba Dow Chemical Company, etanolaminov v Skupnosti ne proizvaja več. Poleg tega se je družba BP Chemicals preimenovala v Innovene, Condea pa v Sasol. Nazadnje je družba INEOS Oxide Ltd., matična družba družbe INEOS Americas LLC s sedežem v Združenem kraljestvu, 16. decembra 2005 prevzela družbo Innovene. Obe družbi, INEOS Americas LLC in Innovene, še naprej v celoti sodelujeta v postopku.

(45)

Na podlagi tega so proizvajalci Skupnosti trije, tj. BASF AG, Innovene in Sasol ter sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(46)

Preiskava je pokazala, da je kot v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom del proizvodnje etanolamina v Skupnosti namenjen za notranjo ali lastno uporabo. Delež je ocenjen na približno eno tretjino celotne proizvodnje Skupnosti, enako kot med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom. Lastna proizvodnja je bila ugotovljena v prostorih enega od proizvajalcev, vključenega v industrijo Skupnosti. Ta proizvajalec upravlja obrat, ki je namenjen in se uporablja le za lastno uporabo. Preiskava je potrdila, da proizvajalci Skupnosti vložniki ne kupujejo zadevnega izdelka za nadaljnjo prodajo ali za lastno uporabo od neodvisnih strank v Skupnosti ali zunaj nje. Etanolamin za lastno uporabo se zato ne šteje kot konkurenca etanolamina, ki je na razpolago na trgu Skupnosti (v nadaljevanju „prosti trg“).

(47)

Določitev celotne potrošnje Skupnosti je temeljila na kombinaciji proizvodnje minus izvoz vseh proizvajalcev v Skupnosti in uvoz iz tretjih držav na trg Skupnosti. V primerjavi z letom 2002 se je potrošnja v OPP povečala za 29 % ali za 83 000 ton. Rast je bila zlasti izrazita med letoma 2002 in 2003 (+ 17 % ali +48 000 ton), vendar se je nadaljevala med letom 2004 in obdobjem OPP, čeprav počasneje. Potrošnja se je povečala zaradi povečanega povpraševanja po etanolaminih zaradi širokega in vedno bolj razširjenega področja uporabe. Povpraševanje je bilo od leta 2002 še posebej veliko po DEA za proizvodnjo glifosata, TEA za esterquate in MEA za obdelavo lesa.

(48)

Potrošnja na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečala za 32 % (ali za 60 000 ton), pri čemer se je leta 2002 in 2003 povečala za 20 % (ali 37 000 ton).

(49)

Lastna potrošnja se je povečala za 23 % ali za 22 000 ton zaradi povečane uporabe etanolaminov v proizvodnih procesih drugih kemikalij.

(50)

Obseg uvoza iz ZDA v Skupnost se je zmanjšal za 12 % med letoma 2002 in 2003 ter je vse od takrat ostal na enaki ravni. Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje na prostem trgu v Skupnosti in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 24,7 % na 16,7 %, kar pomeni izgubo 8 odstotnih točk. Zmanjšanje uvoza in tržnega deleža med letoma 2002 in 2003 se ujema s 7-odstotnim splošnim upadom povprečne uvozne cene. Proizvajalci izvozniki iz ZDA med letoma 2002 in 2003 niso sodelovali pri širitvi potrošnje na prostem trgu v Skupnosti. Tudi po letu 2003 proizvajalci izvozniki iz ZDA niso povečali svojega tržnega deleža, čeprav so se uvozne cene ponovno povišale. Na prodajnem trgu bi takšna povečana privlačnost običajno povzročila dodatno prodajo, vendar se proizvajalci izvozniki iz ZDA zaradi operativnih težav in celo privlačnejših pogojev na domačem ameriškem trgu niso vrnili na trg Skupnosti, kot je bilo pričakovano.

(51)

Treba je opozoriti, da so bile zgornje cene zbrane na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Ne razlikujejo proizvodnega programa in vsebujejo številne prodajne pogoje, ki jih ni mogoče primerjati s pogoji, ki jih uporabljajo drugi subjekti na trgu Skupnosti. Opravljena je bila natančna primerjava cen dampinškega uvoza in cen proizvajalcev Skupnosti na enaki trgovinski ravni in je pojasnjena v uvodni izjavi 53 spodaj. Med obravnavanim obdobjem se je povprečna uvozna cena povišala za skromna 2 %. Ves uvoz v Skupnost iz ZDA je potekal prek povezanih uvoznikov, zato so uvozne cene tudi transferne cene znotraj skupine podjetij. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so takšne uvozne cene umetno določene, da vsaj delno absorbirajo takrat veljavne protidampinške ukrepe. Povezani uvozniki v Skupnosti so v prejšnjem OPP ustvarili precejšnje izgube, razlike med nabavnimi cenami (dejanska uvozna cena) in cenami pri nadaljnji prodaji na trgu Skupnosti, ki so jih realizirali, niso zadostovale za kritje stroškov, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo. To je bil razlog, da je prejšnja preiskava v zvezi s pregledom vodila k spremembi oblike protidampinških ukrepov, ter razlog za uvedbo fiksnih stopenj dajatev za tono.

(52)

V sedanji preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so v OPP proizvajalci izvozniki iz ZDA in njihovi povezani uvozniki v Skupnosti ustvarili dobiček ter da so bile zadevne razlike povezanih uvoznikov v skladu s tržnimi razmerami. Ravni prodajnih cen v primerjavi z normalno vrednostjo in/ali stroški proizvodnje so dopuščale ustrezen dobiček za vse družbe, sodelujoče na trgu, ki ga zaznamujejo visoke prodajne cene.

(53)

Primerjava uvoznih cen CIF, ki se na mejah Skupnosti zaračunavajo neodvisnim strankam, vključno s protidampinškimi dajatvami, s cenami franko tovarna industrije Skupnosti za isto vrsto izdelka in na enaki ravni trgovanja je pokazala nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Skupnosti med 7,3 % in 17,5 %.

(54)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju prepolovil. Tržni delež glavnih drugih držav izvoznic, zlasti Rusije in Irana, je postal resnično obroben. Po mnenju predelovalne industrije je ta trend upadanja posledica dejstva, da je bilo v dveh zgoraj navedenih državah težko dobiti točno zahtevane količine v določenem dobavnem roku.

(55)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja povečala za 41 %. V istem času se je zmogljivost razširila za 18 %, zaradi česar se je izboljšala izkoriščenost zmogljivosti z 78,4 % na 93,2 %.

(56)

Povečanje proizvodne zmogljivosti med letoma 2002 in 2003 je obrobno in kaže nekatere izboljšave glede učinkovitosti. Od leta 2004 je mogoče opaziti intenzivnejše odpravljanje ozkih grl in nove širitve zmogljivosti.

(57)

Raven zalog se primerja ob koncu vsakega leta med letoma 2002 in 2004 ter se do določene stopnje razlikuje, odvisno od naročil. Raven ob koncu OPP je nižja, vendar kaže položaj 30. junija 2005 in je zato ni mogoče ustrezno primerjati z zalogami ob koncu leta. To je zaradi dejstva, da zaradi nekoliko nižjega povpraševanja industrijskih uporabnikov v poletnih mesecih družbe načrtujejo manjšo proizvodnjo in vzdrževanje proizvodnih zmogljivosti.

(58)

Obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam se je v obravnavanem obdobju povečal za 35 %. Oba deleža, tržni delež skupne potrošnje v Skupnosti in tržni delež potrošnje na prostem trgu, kažeta, da se je po izgubi tržnega deleža med letoma 2002 in 2003, ta ustalil in obstal na 48 %, kar zadeva skupno potrošnjo, in na 71,3 %, kar zadeva potrošnjo na prostem trgu v OPP. Povprečna raven prodajnih cen nepovezanim strankam se je gibala podobno; po padcu za 5 % med letoma 2002 in 2003 je bila v OPP raven cen na prostem trgu za 17 % višja kot leta 2002.

(59)

V primerjavi z ravnjo cene v OPP prejšnje preiskave v zvezi s pregledom, ki je bila opravljena leta 1998, so bile prodajne cene leta 2004 za 22,7 % višje kot leta 1998, med sedanjim OPP pa so bile višje za 37,5 %. Za proizvodnjo, ki je namenjena lastni potrošnji v povezanih proizvodnih obratih, se računi ne izdajo.

(60)

Potrošnja je v zadnjem desetletju nenehno rasla, s 152 000 ton leta 1995 na 367 000 ton v OPP, kar pomeni letno rast za 9,7 %. Nedavna rast potrošnje v obravnavanem obdobju, to je od leta 2002 do OPP, je bila 10,7 % na leto v primerjavi s 7 % letno rastjo zmogljivosti. Ta razvoj je podpiral visoko raven cen v Skupnosti, hkrati pa je prisilil industrijo Skupnosti, da pomembno izboljša stopnje izkoriščenosti zmogljivosti z 78,4 % na 93,2 %, kar je povzročilo 14,5 % letno rast proizvodnje. S splošnega vidika se je proizvodnja povečala za 84 000 ton v primerjavi s povečanjem potrošnje v višini 83 000 ton, zmogljivost pa se je razširila le za 48 500 ton.

(61)

Veliko in rastoče povpraševanje v primerjavi s počasnejšim širjenjem zmogljivosti in splošnim zmanjšanjem uvoza je ohranilo raven cene etanolamina v Skupnosti. Poleg tega celotni stroški proizvodnje na tono na raven prodaje v obravnavanem obdobju skoraj niso vplivali. Povečanje stroškov proizvodnje za 5,9 % med letom 2004 in OPP je bilo posledica rasti cene primarnega bencina, to je energetski gonilnik, ki temelji na nafti, in se uporablja v proizvodnji etilen oksida, glavnega surovega materiala, ki se uporablja pri proizvodnji etanolamina v Skupnosti.

(62)

Zaposlenost na ravni industrije Skupnosti za podobni izdelek je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Proizvodni proces je v veliki meri avtomatiziran, zato ni delovno intenziven. Hkrati pa se je zaradi stalnih izboljšav in odpravljanja ozkih grl proizvodnih obratov v obravnavanem obdobju produktivnost povečala za 42 %.

(63)

V obravnavanem obdobju so plače narasle za 11 % in višek dosegle leta 2004, kar je mogoče pripisati prizadevanjem za prestrukturiranje in odpuščanju delavcev s strani enega od proizvajalcev Skupnosti pritožnika. Povprečna plača na zaposlenega se je gibala po podobnem vzorcu.

(64)

V obravnavanem obdobju se je dobiček od prodaje zadevnega izdelka na prostem trgu nepovezanim strankam v Skupnosti povečal z 2,8 % leta 2002 na 15,5 % v OPP, po padcu na 1,1 % leta 2003. To izboljšanje dobičkonosnosti od leta 2003 je treba obravnavati v smislu stabilnega uvoza iz ZDA in povečanega povpraševanja, posledica obojega je povečan obseg prodaje in povišanje ravni prodajnih cen, ki sta bila v letu 2004 in v OPP bolj izrazita kot povišanje stroškov proizvodnje.

(65)

Ravni cen, dosežene v Skupnosti, so odločilne za to, ali se družbe nagibajo k ustvarjanju dodatnih zmogljivosti. V obdobju med letoma 2002 in 2003 donosnost naložb ni bila dovolj visoka, da bi jamčila za postavitev dodatnih proizvodnih obratov. Kot posledica so se družbe omejile na odpravljanje ozkih grl in izboljšanje učinkovitosti. Stalno rastoče povpraševanje, skupaj z omejenim povečanjem zmogljivosti, je vodilo k povišanju ravni cen v takšni meri, da so od leta 2004 družbe ponovno lahko začele izvajati prej umaknjene naložbene projekte.

(66)

V zvezi z zmožnostjo zbiranja kapitala je treba omeniti, da je proizvodnja etanolamina le manjši delež celotne proizvodnje kemičnih izdelkov v industriji Skupnosti, ki jo večinoma predstavljajo večje mednarodne kemične družbe, ki uživajo splošne visoke ravni denarnega toka ter se samofinancirajo in so kreditno sposobne. Zato industrija Skupnosti navadno nima večjih težav z zbiranjem kapitala.

(67)

Razvoj denarnega toka je nadaljnji pokazatelj povezave med ravnmi cen, dobičkonosnostjo in donosnostjo naložb. Po nizkih ravneh denarnega toka leta 2002 in 2003 se je industrija Skupnosti od leta 2004 vrnila k dvomestnim številkam za denarni tok v zvezi s prometom, njena raven je za večino družb dovolj visoka, da financiranje usmerijo k novim naložbam v dejavnost etanolaminov.

(68)

Industrija Skupnosti je imela koristi od rasti trga v obravnavanem obdobju, kar se kaže v povečanju njenega tržnega deleža celotne potrošnje s 45,9 % na 48 % in njenega tržnega deleža potrošnje na prostem trgu z 69,9 % na 71,3 %.

(69)

Damping se je v OPP nadaljeval, čeprav na nižji ravni, kot je bila ugotovljena pri prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom.

(70)

Kot je prikazano zgoraj, je imela industrija Skupnosti resnično možnost okrevati od preteklega dampinga, zlasti z vidika prodajnih cen in dobičkonosnosti.

(71)

Obseg izvoza industrije Skupnosti v tretje države se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 %, kar ustreza v povprečju 4 % na leto, ki je večinoma v skladu z širitvijo svetovne potrošnje. To kaže, da je industrija Skupnosti konkurenčna na svetovnih trgih.

(72)

Količina etanolamina, porabljenega na trgu Skupnosti, se je povečala za 29 %, medtem ko se je v obravnavnem obdobju uvoz iz ZDA zmanjšal za 11 %. Hkrati je industrija Skupnosti lahko povečala svoj obseg prodaje ter s tem stabilizirala in celo rahlo povečala svoj tržni delež.

(73)

Gospodarski položaj industrije Skupnosti se je izboljšal pri večini gospodarskih kazalcev: proizvodnja (+41 %), proizvodna zmogljivost (+18 %) in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje (+35 % ali +45 000 ton) in vrednost (+58 %), produktivnost, tržni delež (+2 odstotni točki), denarni tok in dobičkonosnost, naložbe in donosnost naložb. Razvoj proizvodnih stroškov na tono je ostal nižji od gibanja prodajnih cen. Industrija Skupnosti je prav tako imela koristi od rasti trga Skupnosti ter je ostala v koraku z razvojem svetovnega povpraševanja, ker so se njene izvozne dejavnosti po obsegu povečale za 11 %.

(74)

Z vidika pozitivnega razvoja kazalcev, ki veljajo za industrijo Skupnosti, se torej šteje, da je ta v dobrem položaju. Ni bilo mogoče ugotoviti, da bi se znatna škoda nadaljevala. Zato se je preverilo, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(75)

Opozarja se, da so v OPP proizvajalci izvozniki v ZDA še vedno izvajali damping, čeprav v manjšem obsegu kot med prejšnjo preiskavo. Odprava ukrepov lahko, če se izvozne cene sorazmerno s tem znižajo, privede do stopenj dampinga med 13,4 % in 28,3 % za sodelujoče proizvajalce izvoznike, medtem ko ravnanje nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali 42 % uvoza v prvotni preiskavi, ostaja neznano. Vseeno bi imeli slednji, za katere veljajo najstrožji protidampinški ukrepi, največjo spodbudo za vrnitev na trg Skupnosti, če se ukrepi odpravijo.

(76)

Hkrati se ocenjuje, da obstaja trenutno na ameriškem trgu 90 000 ton proste zmogljivosti, ko se odpravijo operativne težave in posledice orkana.

(77)

Zato je bilo sklenjeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga in tveganje, da bi povečanje obsega uvoza, če se ukrepi razveljavijo, povzročilo pritisk, da se cene v Skupnosti znižajo, vsaj v kratkoročnem obdobju.

(78)

Običajno bi povečanje dampinškega uvoza povzročilo pritisk, da se ravni cen znižajo, in bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti ter na njeno sanacijo, ki je bila ugotovljena med zadevnim obdobjem. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi se raven nelojalnega nižanja znatno povečala, če se ukrepi razveljavijo.

(79)

Pričakuje se, da bodo proizvajalci iz ZDA do določene mere preusmerili uporabo glavne surovine etilen oksida (EO) s proizvodnje monoetilenglikola (MEG) na proizvodnjo etanolamina.

(80)

Surovina EO se uporablja pri proizvodnji drugih kemičnih izdelkov ali derivatov, večinoma etilen glikolov in predvsem monoetilenglikola (MEG). Zmogljivost EO je omejena le na nekatere lokacije po svetu zaradi zelo eksplozivne in strupene narave ter zanjo veljajo posebni okoljski, zdravstveni, varnostni in obrambni predpisi. Zaradi tega je razporeditev EO odvisna od tržnih cen njegovih derivatov.

(81)

V preteklosti je obstajala določena hierarhija glede ravni cen: cena etilena je bila višja od cene MEG, cena za etanolamin pa je bila višja od cen obeh, etilena in MEG. Kljub temu so se od konca leta 2003 cene MEG v Skupnosti znatno povišale in so bile višje od cen etilena ter v določenih obdobjih tudi višje od cen etanolamina. Posledično se je proizvodnja EO vedno bolj preusmerjala v proizvodnjo MEG, kar je povzročilo relativno pomanjkanje EO na trgu in hkrati prispevalo k ohranjanju cen etanolamina na relativno visoki ravni.

(82)

Vendar pa države Bližnjega vzhoda zdaj preiskujejo zmogljivost etilen glikola, ki temelji na primarnem bencinu. Po pričakovanjih bo nov obrat za proizvodnjo MEG začel v kratkem delovati v Kuvajtu (s sodelovanjem družbe Dow Chemical), Saudski Arabiji in Iranu. Ker je primarni bencin snov, ki temelji na nafti, bodo imele te države nedvomno primerjalno prednost glede stroškov. Zato je razumno pričakovati, da se bodo v kratkem cene MEG znižale ter da bodo imeli proizvajalci iz ZDA manjše možnosti za prodajo MEG, zlasti v Aziji, kjer kitajska tekstilna industrija in industrija poliestra že predstavljata več kot 30 % svetovne potrošnje MEG. To velja zlasti za enega od nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki je zdaj pomemben izvoznik MEG v Azijo. Zaradi tega je mogoče pričakovati, da se bodo proizvajalci iz ZDA usmerili k večji proizvodnji etanolamina, s čimer bodo izvajali pritisk, da se cene znižajo, in ustvarili potrebo po iskanju novih dodatnih strank zunaj ameriškega domačega trga ter se tako zatekli na trg Skupnosti.

(83)

Od upoštevanju sedanjega stabilnega položaja industrije Skupnosti je verjetnost ponovitve škode zaradi pritiska, da se cene znižajo, odvisna tudi od višine padca cen in razvoja drugih dejavnikov, kot so stroški proizvodnje in možnost, da se povišanje stroškov prenese na stranke. V zvezi s tem se je preiskalo, kakšen je bil položaj po obdobju OPP.

(84)

Zbrani so bili dodatni podatki, da se preveri, ali sklepi, sprejeti na podlagi analize obravnavanega obdobja in posebej OPP, veljajo tudi v drugi polovici leta 2005 in v prvih petih mesecih leta 2006.

(85)

V drugem semestru leta 2005 so cene za vse vrste etanolaminov na trgu Skupnosti še naprej rasle za med 11,4 % in 14,7 %. Povprečno povišanje cen na ameriškem trgu za 22 % je bilo še bolj izrazito. Škoda, ki jo je v Luisiani povzročil orkan, je bila glavni vzrok za občasna pomanjkanja na ameriškem domačem trgu.

(86)

Ta razvoj se je nadaljeval v prvih petih mesecih leta 2006, vendar izrazito počasneje: cene na trgu Skupnosti so se dvignile med 2,8 % in 4 %, na ameriškem domačem trgu pa za 9,9 %, kar kaže postopno odpravljanje operativnih težav in težav zaradi škode.

(87)

V primerjavi z OPP so cene nafte v drugi polovici leta 2005 znatno narasle in so bile v povprečju za 30 % višje, kar je nadalje vplivalo na stroške primarnega bencina, ki so začeli naraščati v drugi polovici OPP (prvi semester 2005). Zdi se, da se ameriške uvozne cene pri uvozu v Skupnost počasneje prilagajajo povišanju cen surovin, deloma zaradi počasnejšega prilagajanja pogodbenih cen in prizadevanja za zaščito tržnega deleža ter deloma, ker proizvodni obrati proizvajalcev iz ZDA temeljijo na plinu, namesto na primarnem bencinu, pri čemer rast cen plina zaostaja za rastjo cen nafte.

(88)

Cene nafte so se v prvih petih mesecih leta 2006 še naprej višale s povprečno rastjo za 10 %, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti zaradi opaženega usmerjanja razvoja prodajnih cen navzgor.

(89)

Zdi se, da preiskava dogodkov po OP kaže na prelomno točko v razvoju trga etanolamina v Skupnosti. Prodajne cene so kot kaže dosegle zgornjo mejo, za določene vrste etanolamina so v zadnjem času celo začele rahlo padati. Obstajajo pokazatelji, da višjih stroškov proizvodnje ne bo enostavno preoblikovati v višje prodajne cene za stranke. Kljub temu je v tem trenutku nejasno, v kakšnem obsegu bo povišanje stroškov proizvodnje in pritisk, da se dobičkonosnost zniža, škodovalo industriji Skupnosti v srednjeročnem obdobju.

(90)

V primeru odprave ukrepov obstaja kratkoročno verjetnost znatnega povečanja dampinškega uvoza iz ZDA v Skupnost, kar bo povzročilo pritisk, da se cene znižajo.

(91)

V srednjeročnem obdobju se lahko razmere poslabšajo s povečanjem proizvodnje etanolamina v ZDA kot odziva na zmanjšanje prodajnih možnosti za MEG, kar bo proizvajalce iz ZDA prisililo, da poiščejo dodatne prodajne trge in s tem preusmerijo večje količine izdelkov na trg Skupnosti.

(92)

Očiten konec rasti prodajnih cen v začetku leta 2006 in neugoden razvoj stroškov proizvodnje zaradi razvoja cen nafte negativno vpliva tudi na dobičkonosnost industrije Skupnosti.

(93)

Vsi ti dejavniki kažejo na verjetnost ponovitve škode. Kljub temu temeljijo nekateri od zgornjih sklepov na dogodkih, ki so verjetni za srednjeročno obdobje.

(94)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev trenutno veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih interesov vpletenih, tj. industrije Skupnosti, uvoznikov, trgovcev, veletrgovcev in industrijskih uporabnikov zadevnega izdelka.

(95)

Opozoriti je treba, da se v prejšnjih preiskavah uvedba ukrepov ni štela kot nasprotujoča interesom Skupnosti. Sedanja preiskava pa je pregled zaradi izteka ukrepa, zato se analizira položaj, v katerem veljajo protidampinški ukrepi.

(96)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti ponovitve škode, obstajajo nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti.

(97)

Opozarja se, da se je damping v OPP še vedno pojavljal in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ter ponovitve škode za industrijo Skupnosti.

(98)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je industrija, ki je sposobna obstoja in je konkurenčna, kar potrjuje pozitiven razvoj večine gospodarskih kazalnikov, zlasti dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb. Prej uvedeni protidampinški ukrepi so prispevali k sedanji ravni cen na trgu Skupnosti, kar je industriji Skupnosti omogočilo obnovitev dobičkonosnosti, ki omogoča zadostno donosnost naložb do stopnje, ko naložbe v nove zmogljivosti postanejo ekonomsko izvedljive. Zlasti ameriški proizvajalec izvoznik INEOS, ki je po prevzemu družbe Innovene dejansko postal proizvajalec Skupnosti, je napovedal pomembne naložbe v Skupnosti. Nadaljevanje ukrepov bi tudi prispevalo k ohranjanju dobičkonosnosti naložbenega projekta. Zato je v interesu industrije Skupnosti, da se ukrepe proti dampinškemu uvozu iz ZDA ohrani.

(99)

Glede na pomanjkanje sodelovanja katerega koli trgovca in trgovca na debelo, je bilo sklenjeno, da odsotnost ali nadaljevanje ukrepov ne vpliva v veliki meri na te stranke. Razen tega preiskava ni pokazala obstoja nepovezanih uvoznikov; celoten uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA v Skupnost je potekal prek uvoznikov, povezanih z ameriškimi proizvajalci izvozniki.

(100)

Nadaljevanje ukrepov ne bo spremenilo sedanjega položaja povezanih uvoznikov, ki so v OPP ustvarili dobičke v stopnjah, ki so v skladu s tržnimi razmerami. Seveda bi prenehanje veljavnosti ukrepov lahko bilo v interesu povezanih uvoznikov, če to ne bi vplivalo na raven prodajnih cen za stranke in če proizvajalci izvozniki iz ZDA ne bi zahtevali dela ali celotne nastale dodatne stopnje dobička in sami določili cen, po katerih lahko povezani uvozniki kupujejo etanolamin.

(101)

Ker bi nadaljevanje ukrepov pomenilo drugo podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov, je bila posebna pozornost namenjena industrijskim uporabnikom.

(102)

V tej preiskavi so se javili le uporabniki iz dejavnosti esterquata za mehčalce tkanin. En industrijski uporabnik, ki je v OPP predstavlja približno 14 % celotnega ameriškega uvoza, je izpolnil vprašalnik, druga dva sta predložila svoji stališči in posredovala informacije o stroškovni strukturi proizvodnje končnih izdelkov. Esterquati se proizvajajo na podlagi TEA in se uporabljajo kot mehčalci tkanin, ki jih tržijo tako imenovani „proizvajalci pralnih sredstev“, kot so Procter & Gamble, Unilever, Henkel, Benckiser in Colgate. Industrijski uporabniki trdijo, da povišanje cene TEA ogroža njihovo poslovanje ter da je dobava na trgu Skupnosti pomanjkljiva. Oba dejavnika bi se ublažila, če bi se dovolila odprava protidampinških ukrepov. Poleg tega je nadaljevanje proizvodnje v Skupnosti domnevno ogroženo, če se dobičkonosnost dejavnosti esterquata ne izboljša.

(103)

Ugotovljeno je, da je v OPP TEA predstavljal približno 23 % celotnih stroškov proizvodnje esterquatov, kar je več od 22 % leta 2003, vendar na splošno primerljivo s položajem leta 2002, prvim letom obravnavanega obdobja. Po OPP se glede na razvoj cen TEA pričakuje, da bo razvoj cen v zvezi s TEA močno vplival na celotne stroške končnega izdelka. Jasno je, da bi odprava protidampinških ukrepov vsaj kratkoročno ublažila breme stroškov TEA kot surovine. To znižanje stroškov bi pod domnevo, da bi se odprava ukrepov v celoti preoblikovala v nižje nabavne cene, znižalo stroške TEA za približno 7 %. Celotni stroški proizvodnje končnih izdelkov bi se znižali za približno 1 %, kar bi izboljšalo dobičkonosnost za približno enako stopnjo.

(104)

Ugotovljeno je bilo, da se je dobičkonosnost dejavnosti esterquatov v obravnavnem obdobju dejansko znižala s približno 18 % na 8 %. Kljub temu se zdi, da je bil 6-odstotni padec prodajnih cen esterquatov v obravnavnem obdobju glavni dejavnik, ki je prispeval k temu, da je delež proizvodnih stroškov v prodajni ceni narasel za skoraj 10 %. Zdi se, da je ta sektor v fazi selitve na vzhod, zlasti v Rusijo, kjer je na splošno mogoče najti nižje cenovne rešitve, posebej za nakup druge pomembne surovine „maščobne kisline loja“. Ta izdelek govejega izvora je mogoče nadomestiti z rastlinskim „stiren palmovega olja“, ki ga je na vzhodu na voljo več. Poleg tega proizvajalci pralnih sredstev zaradi učinkovitosti zahtevajo lokalno prisotnost svojih dobaviteljev, ki so lahko glavni razlog za možno preselitev proizvodnje iz Skupnosti.

(105)

Nazadnje se je preverila trditev o pomanjkanju ponudbe TEA na trgu Skupnosti, vendar je bilo ugotovljeno, da ta ni utemeljena zaradi ponudb nekaterih proizvajalcev, ki pa jih zadevni uporabniki niso sprejeli.

(106)

Na kratko, čeprav se je priznalo, da je rastoča cena TEA povzročila negativen pritisk na stroške proizvodnje končnih izdelkov industrijskih uporabnikov, ki so se javili, je ta pritisk precej omejen, odprava protidampinških ukrepov pa bi težavo le obrobno omilila. Ugotovljeno je bilo, da imajo drugi dejavniki, kot so stroški drugih surovin in zahteve strank, ki kupujejo izdelek, precej pomembnejši vpliv. Zato je bilo ugotovljeno, da nadaljnja veljavnost ukrepov ne bi pomembno vplivala na industrijske uporabnike.

(107)

Preiskava je pokazala, da so obstoječi protidampinški ukrepi prispevali k okrevanju industrije Skupnosti. Industrija Skupnosti bi imela koristi od nadaljevanja ukrepov z ohranjanjem sedanjih dobičkonosnih ravni cen, ki omogočajo dodatne naložbe. Če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov, bi bil ta proces okrevanja ogrožen. Nadaljnja veljavnost ukrepov je zato v interesu industrije Skupnosti.

(108)

Zdi se, da nepovezanih uvoznikov ni, prav tako se niso javili nepovezani trgovci/trgovci na debelo. Ves uvoz iz ZDA poteka prek povezanih trgovcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so med veljavnostjo ukrepov v OPP dosegli stopnjo dobička, ki je v skladu s trgom.

(109)

Poleg tega ni videti, da bi obstoječi ukrepi v preteklosti imeli kakršen koli pomemben negativen vpliv na gospodarski položaj uporabnikov. Na podlagi informacij, zbranih med sedanjo preiskavo, ni videti, da bi bilo kakršno koli povišanje cen, če sploh, ki izvira iz uvedbe protidampinških ukrepov, nesorazmerno v primerjavi s koristmi industrije Skupnosti, doseženimi z odpravo izkrivljanja trgovine, ki ga povzroči dampinški uvoz.

(110)

V zvezi z interesom Skupnosti se zato sklene, da ni utemeljenih razlogov, da se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA ne bi ohranili.

(111)

Zato se zdi ustrezno, da se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz etanolaminov s poreklom iz ZDA ohranijo.

(112)

Vse stranke so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb in zahtevkov.

(113)

Preiskava je pokazala, da v zadevni državi obstajajo proste zmogljivosti ter da se je damping v OPP nadaljeval. Položaj industrije Skupnosti se je v obravnavnem obdobju izboljšal pri večini dejavnikov škode, predvsem zaradi ugodnih tržnih razmer po vsem svetu. Na podlagi pozitivnega razvoja gospodarskega položaja industrije Skupnosti ni bilo mogoče ugotoviti, da se je znatna škoda nadaljevala. Kljub temu je preiskava verjetnosti ponovitve škode pokazala, da številni dejavniki, kot so proste zmogljivosti v ZDA, zmanjšujejo prodajne možnosti za MEG, poleg tega pa položaj glede etanolamina po svetu in v Skupnosti kaže, da obstaja verjetnost ponovitve škode v srednjeročnem obdobju.

(114)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz etanolaminov s poreklom iz Združenih držav Amerike, uvedene z Uredbo (ES) št. 1603/2000, kakor je bila nazadnje spremenjena z obvestilom v zvezi s fiksno stopnjo protidampinške dajatve, ki velja za družbo INEOS (7), ohraniti. Šteje se tudi, da je treba ukrepe ohraniti le za nadaljnji dve leti.

(115)

Po eni strani obstaja verjetnost ponovitve škodljivega dampinga, kar temelji na dejstvu, da (i) se je damping ameriških proizvajalcev izvoznikov nadaljeval kljub obstoječim ukrepom, (ii) in ker se pričakuje, da se bo uvoz v Skupnost povečal zaradi presežka proizvodne zmogljivosti v višini 90 000 ton v ZDA, ki bo spet na razpolago do konca leta 2006, in za katero ni ustreznega povpraševanja na njihovem domačem trgu. Poleg tega ima najpomembnejši nesodelujoči ameriški proizvajalec, za katerega velja trenutno najvišja protidampinška dajatev in kateremu je v največjem interesu, da se ob razveljavitvi veljavnosti ukrepov vrne na trg Skupnosti, na voljo potrebne distribucijske mreže, saj prodaja na tem trgu druge kemične izdelke.

(116)

Po drugi strani pa se pričakuje, da se bo presežna zmogljivost ZDA do leta 2010 postopoma zmanjšala, načrtovano povečanje zmogljivosti enega od sodelujočih ameriških proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti pa bo na voljo konec leta 2008, torej čez dve leti. Glede na to in ker je še vedno prisotna negotovost glede vpliva razvoja cen nafte na stroške proizvodnje in dobičkonosnost industrije Skupnosti, je omejitev ukrepov še za dve leti upravičena.

(117)

Po tem dvoletnem obdobju bo Komisija, če bo primerno, po uradni dolžnosti začela novo preiskavo v zvezi s pregledom, za katero se bo uporabil člen 11 osnovne uredbe –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/17

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/19

(1)

Priloga III Uredbe (ES) št. 318/2006 določa nacionalne in regionalne kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa. Za tržno leto 2006/2007 je treba navedene kvote prilagoditi najpozneje do 30. septembra 2006.

(2)

Prilagoditve izhajajo zlasti iz uporabe členov 8 in 9 Uredbe (ES) št. 318/2006, ki določata dodelitve dodatnih kvot za sladkor ter dodatnih in nadomestnih kvot za izoglukozo. Prilagoditve morajo upoštevati sporočila držav članic, določena v členu 12 Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (2), ki se nanašajo zlasti na dodatne in nadomestne kvote, ki so na datum sestave sporočila že dodeljene.

(3)

Prilagoditve kvot iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 318/2006 izhajajo tudi iz uporabe člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3), ki določa pomoč za prestrukturiranje za podjetja, ki kvote opustijo. Zato je treba upoštevati opustitve kvot, ki so nastopile v skladu s Sporočilom Komisije (2006/C 234/04) z dne 29. septembra 2006 o ocenjeni razpoložljivosti finančnih sredstev za dodelitev pomoči za prestrukturiranje za tržno leto 2006/2007 (4).

(4)

Prilagoditev kvot, določenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, ne posega v pogoje, ki urejajo dodelitve pomoči, določene v poglavju 10f Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete in o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (5) ter v členu 7 Uredbe (ES) št. 320/2006.

(5)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 318/2006 je zato treba spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1483/2006 (2) je odprla stalne javne razpise za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti.

(2)

Zaradi položaja na trgih navadne pšenice, koruze in rži v Skupnosti ter sprememb v povpraševanju po žitih, ki so bile v zadnjih tednih ugotovljene v različnih regijah, je treba v nekaterih državah članicah dati na razpolago nove količine žit iz intervencijskih zalog. Zato je treba intervencijskim agencijam zadevnih držav članic dovoliti povečanje količin v javnem razpisu za navadno pšenico do 350 000 ton v Nemčiji in na Madžarskem, 172 272 ton na Švedskem, 174 021 ton na Danskem in 30 000 ton na Finskem; za koruzo do 100 000 ton na Madžarskem in na Slovaškem; ter za rž do 236 565 ton v Nemčiji.

(3)

Uredbo (ES) št. 1483/2006 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/25

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2006 so zamrznjena vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo predsednik Lukašenko in nekateri uradniki Belorusije, ki so odgovorni za kršenje mednarodnih volilnih načel med predsedniškimi volitvami v Belorusiji 19. marca 2006 ter za zatrtje civilne družbe in demokratične opozicije, pa tudi z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti in organi, kot so navedeni v Prilogi I k tej uredbi.

(2)

Sklep Sveta 2006/718/SZVP (2) spreminja Prilogo IV k Skupnemu stališču 2006/276/SZVP (3), ki določa seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, kakor je predvidena v Skupnem stališču. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/27

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, za leto 2006 (3) določa kvote za leto 2006.

(2)

V skladu s podatki, ki so bili sporočeni Komisiji, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge, izčrpala kvoto za leto 2006 za ulov staležev iz Priloge k tej uredbi.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/29

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, za leto 2006 (3) določa kvote za leto 2006.

(2)

V skladu s podatki, ki so bili sporočeni Komisiji, so plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic ali so registrirana v državah članicah iz Priloge, izčrpala kvoto za leto 2006 za ulov staležev iz Priloge k tej uredbi.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/31

(1)

Od 16. do 18. oktobra 2006 je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1452/2006 pri pristojnih organih (v okviru kvote št. 09.4589) vloženih 7 zahtevkov za uvozna dovoljenja za maslo s poreklom iz Nove Zelandije. Ti zahtevki zadevajo skupno količino 14 294,6 ton.

(2)

Če je ta količina enaka kot razpoložljiva količina 14 294,6 ton, se lahko sprejmejo vsi zahtevki –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/32

(1)

Direktiva 2004/23/ES določa standarde kakovosti in varnosti za darovanje, pridobivanje, testiranje, predelavo, konzerviranje, shranjevanje in razdeljevanje človeških tkiv in celic, namenjenih zdravljenju ljudi, ter industrijskih izdelkov, izdelanih na podlagi človeških tkiv in celic, namenjenih zdravljenju ljudi, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.

(2)

Da se prepreči prenos bolezni s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi zdravljenju ljudi, in zagotovi enaka raven kakovosti in varnosti, Direktiva 2004/23/ES predvideva uvedbo posebnih tehničnih zahtev za vsako stopnjo postopka uporabe človeških tkiv in celic, vključno s standardi in specifikacijami, ki zadevajo sistem kakovosti bank tkiv.

(3)

Da bi se zagotovila visoka raven varovanja zdravja ljudi, morajo države članice v skladu z Direktivo 2004/23/ES za banke tkiv in za postopke priprave tkiv v bankah tkiv oblikovati sistem za akreditacijo, imenovanje, odobritev ali dodelitev dovoljenj. Določiti je treba tehnične zahteve za ta sistem.

(4)

Zahteve za akreditacijo, imenovanje, odobritev ali dodelitev dovoljenja bank tkiv morajo zajeti organizacijo in upravljanje, osebje, opremo in material, obrate/poslovne prostore, dokumentacijo in evidenco ter pregled kakovosti. Akreditirane, imenovane, odobrene banke tkiv ali banke tkiv z dodeljenim dovoljenjem morajo izpolnjevati dodatne zahteve za posebne dejavnosti, ki jih izvajajo.

(5)

Standard kakovosti zraka v času predelave tkiv in celic je ključni dejavnik, ki lahko vpliva na tveganje kontaminacije tkiv ali celic. Običajno se zahteva takšna kakovost zraka, kjer število delcev in število mikrobnih kolonij ustreza razredu A, kakor je opredeljen v Prilogi 1, Evropskih smernic dobre proizvodne prakse (European Guide to Good Manufacturing Practice) in Direktivi Komisije 2003/94/ES (2). Vendar pa v nekaterih primerih kakovost zraka s številom delcev in številom mikrobnih kolonij, ki ustreza standardu razredu A, ni navedena. V teh okoliščinah je treba dokazati in dokumentirati, da izbrano okolje dosega kakovost in varnost, ki sta potrebni za to vrsto tkiva in celic ter zadevni postopek in zdravljenje ljudi.

(6)

Področje uporabe mora vključevati kakovost in varnost človeških tkiv in celic med kodiranjem, predelavo, konzerviranjem, shranjevanjem in razdeljevanjem zdravstvenim ustanovam, v katerih jih bodo uporabili za zdravljenje ljudi. Vendar pa ne sme zajemati zdravljenja ljudi s pomočjo teh tkiv in celic (npr. kirurške implantacije, perfuzije, osemenitve ali prenosa zarodka). Določbe te direktive glede sledljivosti in poročanja o hudih neželenih reakcijah in pojavih se uporabljajo tudi pri darovanju, pridobivanju in testiranju človeških tkiv in celic, kot to ureja Direktiva Komisije 2006/17/ES (3).

(7)

Pri uporabi tkiv in celic za zdravljenje ljudi obstaja tveganje za prenos bolezni in drugih potencialnih neželenih učinkov pri prejemnikih. Za spremljanje in zmanjšanje teh učinkov je treba določiti posebne zahteve za sledljivost in postopek Skupnosti za obveščanje o hudih neželenih reakcijah in pojavih.

(8)

Pristojni organ je treba nemudoma obvestiti o sumu resnih neželenih reakcij pri darovalcu ali prejemniku ter sumu resnih neželenih pojavov, do katerih bi prišlo na kateri koli stopnji od darovanja do razdeljevanja tkiv in celic in ki lahko vplivajo na kakovost in varnost tkiv in celic ter se lahko pripišejo pridobivanju (vključno z oceno in izborom darovalca), testiranju, predelavi, konzerviranju, shranjevanju in razdeljevanju človeških tkiv in celic.

(9)

Resne neželene reakcije se lahko odkrijejo med pridobivanjem ali po pridobivanju pri živih darovalcih ali med zdravljenjem ali po zdravljenju ljudi. O tem je treba obvestiti ustrezno banko tkiv zaradi poznejše preiskave in obvestila pristojnemu organu. To ne sme onemogočiti organizaciji za pridobivanje ali organizaciji, pristojni za zdravljenje ljudi, da neposredno obvesti tudi pristojni organ, če to želi. Ta direktiva mora opredeliti, kakšen je najmanjši obseg podatkov, potrebnih za obvestilo pristojnemu organu, brez poseganja v zmožnost držav članic, da na svojem ozemlju ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe, ki so v skladu z zahtevami Pogodbe.

(10)

Da bi čim bolj zmanjšali stroške prenosa, se izognili podvajanju in izboljšali upravno učinkovitost, je treba za izvajanje nalog, povezanih s prenosom in obdelavo informacij, uporabljati sodobne tehnologije in e-upravo. Te tehnologije morajo temeljiti na standardni obliki za izmenjavo, ki uporablja sistem, primeren za upravljanje z referenčnimi podatki.

(11)

Za lažjo sledljivost in informiranost v zvezi z glavnimi značilnostmi in lastnostmi tkiv in celic je treba določiti osnovne podatke, ki morajo biti vključeni v enoten evropski kodni sistem.

(12)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

(13)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 29 Direktive 2004/23/ES –

(a)

človeških tkiv in celic, namenjenih zdravljenju ljudi; in

(b)

industrijskih izdelkov, izdelanih na podlagi človeških tkiv in celic, namenjenih zdravljenju ljudi, kadar teh izdelkov ne urejajo že druge direktive.

(a)

„reproduktivne celice“ pomenijo vsa tkiva in celice, namenjene za uporabo v asistirani reprodukciji;

(b)

„darovanje med partnerjema“ pomeni darovanje reproduktivnih celic med moškim in žensko, ki izjavita, da imata intimen fizični odnos;

(c)

„sistem kakovosti“ pomeni organizacijsko strukturo, določene pristojnosti, postopke, procese in sredstva za upravljanje kakovosti ter vključuje vse dejavnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo h kakovosti;

(d)

„upravljanje kakovosti“ pomeni usklajene dejavnosti z namenom usmerjanja in nadzorovanja organizacije glede kakovosti;

(e)

„standardni operativni postopki“ (SOP) pomenijo pisna navodila, ki opisujejo stopnje posebnega postopka, vključno z materiali in metodami, ki se uporabljajo, ter pričakovanim končnim izdelkom;

(f)

„validacija“ (ali „kvalifikacija“ v primeru opreme ali okolja) pomeni pripravo dokumentiranih dokazov, ki z visoko stopnjo zanesljivosti zagotavljajo, da bo določen postopek, kos opreme ali okolje dosledno omogočal(-o) izdelavo izdelka, ki bo ustrezal vnaprej določenim specifikacijam in kakovosti; postopek se validira z namenom ovrednotenja delovanja sistema glede njegove učinkovitosti za predvideno uporabo;

(g)

„sledljivost“ pomeni zmožnost izsleditve in identifikacije tkiva/celice na kateri koli stopnji od pridobivanja, preko predelave, testiranja in shranjevanja do dodelitve prejemniku ali odstranitve, kar vključuje tudi zmožnost identifikacije darovalca ali banke tkiv ali proizvodnega obrata, ki prejme, predela ali shrani tkivo/celice, ter zmožnost identifikacije prejemnika(-ov) v zdravstveni(h) ustanovi(-ah), ki tkivo/celice presadijo na prejemnika(-e); sledljivost zajema tudi zmožnost izsleditve in identifikacije vseh ustreznih podatkov v zvezi z izdelki in materiali, ki pridejo v stik s temi tkivi/celicami;

(h)

„kritičen“ pomeni tak, ki lahko vpliva na kakovost in/ali varnost ali ki je v stiku s celicami ali tkivi;

(i)

„organizacija za pridobivanje“ pomeni zdravstveno ustanovo ali enoto bolnišnice ali drugo telo, ki izvaja dejavnosti pridobivanja človeških tkiv in celic in za katero ni potrebno, da ima akreditacijo, imenovanje, odobritev ali dovoljenje za banko tkiv;

(j)

„organizacija, pristojna za zdravljenje ljudi“ pomeni zdravstveno ustanovo ali enoto bolnišnice ali drugo telo, ki uporablja človeška tkiva in celice za zdravljenje ljudi.

(a)

so v organizacijah za pridobivanje vzpostavljeni postopki za hranjenje evidenc o pridobljenih tkivih in celicah ter za takojšnje obveščanje bank tkiv o vseh resnih neželenih reakcijah pri živem darovalcu, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost tkiv in celic;

(b)

imajo organizacije, pristojne za zdravljenje ljudi s pomočjo tkiv in celic, vzpostavljene postopke za hranjenje evidenc o uporabljenih tkivih in celicah ter za obveščanje bank tkiv o vseh resnih neželenih reakcijah, opaženih med klinično uporabo ali po njej, ki so lahko povezane s kakovostjo in varnostjo tkiv in celic;

(c)

banke tkiv, ki razdeljujejo tkivo in celice za zdravljenje ljudi, organizacijam, pristojnim za zdravljenje ljudi s pomočjo tkiv in celic, zagotovijo informacije o tem, kako naj ta organizacija obvešča o resnih neželenih reakcijah, kakor je navedeno v točki (b).

(a)

vzpostavljene postopke, po katerih pristojni organ takoj obvestijo o vseh ustreznih razpoložljivih informacijah glede suma resnih neželenih reakcij, kakor je navedeno v odstavku 1(a) in 1(b);

(b)

vzpostavljene postopke, po katerih pristojni organ takoj obvestijo o sklepni ugotovitvi preiskave, ki analizira vzrok in posledice.

(a)

pristojna oseba iz člena 17 Direktive 2004/23/ES pristojnemu organu sporoči informacije, vsebovane v obvestilu, določenem v delu A Priloge III;

(b)

banke tkiv obvestijo pristojni organ o ukrepih, ki so jih sprejele v zvezi z drugimi zadevnimi tkivi in celicami, ki so bili razdeljeni za zdravljenje ljudi;

(c)

banke tkiv obvestijo pristojni organ o sklepni ugotovitvi preiskave in predložijo vsaj tiste informacije, ki so določene v delu B Priloge III.

(a)

imajo organizacije za pridobivanje in banke tkiv vzpostavljene postopke za hranjenje evidenc in za takojšnje obveščanje bank tkiv o vseh resnih neželenih reakcijah, ki se pojavijo med pridobivanjem in ki lahko vplivajo na kakovost in/ali varnost človeških tkiv in celic;

(b)

imajo organizacije, pristojne za zdravljenje ljudi s pomočjo tkiv in celic, vzpostavljene postopke za takojšnje obveščanje bank tkiv o vseh resnih neželenih pojavih, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost tkiv in celic;

(c)

banke tkiv zagotovijo organizaciji, pristojni za zdravljenje ljudi, informacije o tem, kako naj jih ta organizacija obvešča o resnih neželenih pojavih, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost tkiv in celic.

(a)

vzpostavljene postopke, po katerih pristojnemu organu takoj sporočijo vse ustrezne razpoložljive informacije glede suma resnih neželenih pojavov, kakor je navedeno v odstavku 1(a) in 1(b);

(b)

vzpostavljene postopke, po katerih pristojni organ takoj obvestijo o sklepni ugotovitvi preiskave, ki analizira vzrok in posledice.

(a)

pristojna oseba iz člena 17 Direktive 2004/23/ES pristojnemu organu sporoči informacije, vsebovane v obvestilu, določenem v delu A Priloge IV;

(b)

banke tkiv ovrednotijo resne neželene pojave, da identificirajo vzroke, ki se dajo preprečiti v okviru postopka;

(c)

banke tkiv obvestijo pristojni organ o sklepni ugotovitvi preiskave in predložijo vsaj tiste informacije, ki so določene v delu B Priloge IV.

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/51

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti, s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(3)

Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

25.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/59

(1)

Odločba Komisije 79/491/EGS z dne 17. maja 1979 o določitvi kode in standardnih pravil za prepis podatkov o temeljnih raziskovanjih površin vinogradov v strojno čitljivo obliko (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno odločbo kodificirati.

(2)

Uredba (EGS) št. 357/79 obvezuje države članice, da predložijo Komisiji podatke, ki so jih zbrale v okviru temeljnjih raziskovanj območij po vinih, v obliki urnika tabel, razdeljenih po geografskih enotah, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 8 omenjene uredbe, tj. z odločbo Komisije po mnenju Stalnega odbora za kmetijsko statistiko.

(3)

Države članice, ki elektronsko obdelujejo rezultate raziskave, morajo predložiti rezultate v mehansko berljivi obliki. Te kode za prenos rezultatov raziskave se prav tako določi v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 357/79.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za statistiko kmetijstva –