ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 278 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 49 |
Vsebina |
|
I Akti, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1485/2006
z dne 9. oktobra 2006
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 10. oktobra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. oktobra 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 9. oktobra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
76,6 |
096 |
41,9 |
|
999 |
59,3 |
|
0707 00 05 |
052 |
88,5 |
999 |
88,5 |
|
0709 90 70 |
052 |
86,5 |
999 |
86,5 |
|
0805 50 10 |
052 |
68,0 |
388 |
62,0 |
|
524 |
54,9 |
|
528 |
40,6 |
|
999 |
56,4 |
|
0806 10 10 |
052 |
85,3 |
400 |
178,4 |
|
624 |
137,8 |
|
999 |
133,8 |
|
0808 10 80 |
388 |
84,4 |
400 |
99,1 |
|
508 |
74,9 |
|
512 |
84,8 |
|
720 |
74,9 |
|
800 |
154,0 |
|
804 |
99,3 |
|
999 |
95,9 |
|
0808 20 50 |
052 |
113,2 |
388 |
80,3 |
|
720 |
56,3 |
|
999 |
83,3 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1486/2006
z dne 5. oktobra 2006
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2368/2002 o izvajanju sistema potrjevanja procesa Kimberley za mednarodno trgovino s surovimi diamanti
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2368/2002 z dne 20. decembra 2002 o izvajanju sistema potrjevanja procesa Kimberley za mednarodno trgovino s surovimi diamanti (1) in zlasti člena 20 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 20 Uredbe (ES) št. 2368/2002 predvideva spremembo seznama udeležencev v sistemu potrjevanja postopka Kimberley v Prilogi II. |
(2) |
Predsedstvo je v svojem obvestilu 13. septembra 2006 v okviru sistema potrjevanja procesa Kimberley odločilo, da od 20. septembra 2006 doda Novo Zelandijo na seznam udeležencev. Prilogo II je zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga II k Uredbi (ES) št. 2368/2002 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 20. septembra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. oktobra 2006
Za Komisijo
Benita FERRERO-WALDNER
Članica Komisije
(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1574/2005 (UL L 253, 29.9.2005, str. 11).
PRILOGA
„PRILOGA II
Seznam udeležencev sistema potrjevanja procesa Kimberley in njihovi ustrezno imenovani pristojni organi, ki so navedeni v členih 2, 3, 8, 9, 12, 17, 18, 19 in 20
ANGOLA
Ministry of Geology and Mines |
Rua Hochi Min |
Luanda |
Angola |
ARMENIJA
Department of Gemstones and Jewellery
Ministry of Trade and Economic Development
Yerevan
Armenia
AVSTRALIJA
Community Protection Section |
Australian Customs Section |
Customs House, 5 Constitution Avenue |
Canberra ACT 2601 |
Australia |
Minerals Development Section |
Department of Industry, Tourism and Resources |
GPO Box 9839 |
Canberra ACT 2601 |
Australia |
BELORUSIJA
Department of Finance |
Sovetskaja Str., 7 |
220010 Minsk |
Republic of Belarus |
BOCVANA
Ministry of Minerals, Energy & Water Resources |
PI Bag 0018 |
Gaborone |
Botswana |
BRAZILIJA
Ministry of Mines and Energy |
Esplanada dos Ministérios — Bloco ‚U‘ — 3o andar |
70065 — 900 Brasilia — DF |
Brazil |
BOLGARIJA
Ministry of Economy |
Multilateral Trade and Economic Policy and Regional Cooperation Directorate |
12, Al. Batenberg str. |
1000 Sofia |
Bulgaria |
KANADA
|
Mednarodno:
|
|
Za pridobitev kanadskega potrdila PK:
|
|
Splošna vprašanja:
|
SREDNJEAFRIŠKA REPUBLIKA
Independent Diamond Valuators (IDV) |
Immeuble SOCIM, 2ème étage |
BP 1613 Bangui |
Central African Republic |
KITAJSKA, Ljudska republika Kitajska
Department of Inspection and Quarantine Clearance |
General Administration of Quality Supervision, Inspection and Quarantine (AQSIQ) |
9 Madiandonglu |
Haidian District, Beijing |
People’s Republic of China |
HONGKONG, Posebna upravna regija Ljudske republike Kitajske Hongkong
Department of Trade and Industry |
Hong Kong Special Administrative Region |
Peoples Republic of China |
Room 703, Trade and Industry Tower |
700 Nathan Road |
Kowloon |
Hong Kong |
China |
KONGO, Demokratična republika Kongo
Centre d’Evaluation, d’Expertise et de Certification (CEEC) |
17th floor, BCDC Tower |
30th June Avenue |
Kinshasa |
Democratic Republic of Congo |
SLONOKOŠČENA OBALA
Ministry of Mines and Energy |
BP V 91 |
Abidjan |
Côte d’Ivoire |
HRVAŠKA
Ministry of Economy
Zagreb
Republic of Croatia
EVROPSKA SKUPNOST
European Commission |
DG External Relations/A/2 |
B-1049 Brussels |
Belgium |
GANA
Precious Minerals Marketing Company (Ltd.) |
Diamond House, |
Kinbu Road, |
P.O. Box M. 108 |
Accra |
Ghana |
GVINEJA
Ministry of Mines and Geology |
BP 2696 |
Conakry |
Guinea |
GVAJANA
Geology and Mines Commission |
P O Box 1028 |
Upper Brickdam |
Stabroek |
Georgetown |
Guyana |
INDIJA
The Gem & Jewellery Export Promotion Council |
Diamond Plaza, 5th Floor 391-A, Fr D.B. Marg |
Mumbai 400 004 |
India |
INDONEZIJA
Directorate-General of Foreign Trade |
Ministry of Trade |
JI M.I. Ridwan Rais No 5 |
Blok I Iantai 4 |
Jakarta Pusat Kotak Pos. 10110 |
Jakarta |
Indonesia |
IZRAEL
Ministry of Industry and Trade |
P.O. Box 3007 |
52130 Ramat Gan |
Israel |
JAPONSKA
United Nations Policy Division |
Foreign Policy Bureau |
Ministry of Foreign Affairs |
2-11-1, Shibakoen Minato-ku |
105-8519 Tokyo |
Japan |
Mineral and Natural Resources Division |
Agency for Natural Resources and Energy |
Ministry of Economy, Trade and Industry |
1-3-1 Kasumigaseki, Chiyoda-ku |
100-8901 Tokyo |
Japan |
KOREJA, Republika Koreja
UN Division |
Ministry of Foreign Affairs and Trade |
Government Complex Building |
77 Sejong-ro, Jongro-gu |
Seoul |
Korea |
Trade Policy Division |
Ministry of Commerce, Industry and Enterprise |
1 Joongang-dong, Kwacheon-City |
Kyunggi-do |
Korea |
LAOS, Laoška ljudska demokratična republika
Department of Foreign Trade,
Ministry of Commerce
Vientiane
Laos
LIBANON
Ministry of Economy and Trade
Beirut
Lebanon
LESOTO
Commission of Mines and Geology |
P.O. Box 750 |
Maseru 100 |
Lesotho |
MALEZIJA
Ministry of International Trade and Industry |
Blok 10 |
Komplek Kerajaan Jalan Duta |
50622 Kuala Lumpur |
Malaysia |
MAURITIUS
Ministry of Commerce and Co-operatives |
Import Division |
2nd Floor, Anglo-Mauritius House |
Intendance Street |
Port Louis |
Mauritius |
NAMIBIJA
Diamond Commission |
Ministry of Mines and Energy |
Private Bag 13297 |
Windhoek |
Namibia |
NORVEŠKA
Section for Public International Law |
Department for Legal Affairs |
Royal Ministry of Foreign Affairs |
P.O. Box 8114 |
0032 Oslo |
Norway |
NOVA ZELANDIJA
|
Pristojni organ za izdajo potrdil:
|
|
Pristojni organ za uvoz in izvoz:
|
ROMUNIJA
National Authority for Consumer Protection |
Strada Georges Clemenceau Nr. 5, sectorul 1 |
Bucharest |
Romania |
RUSKA FEDERACIJA
Gokhran of Russia |
14, 1812 Goda St. |
121170 Moscow |
Russia |
SIERRA LEONE
Ministry of Mineral Resources |
Youyi Building |
Brookfields |
Freetown |
Sierra Leone |
SINGAPUR
Ministry of Trade and Industry |
100 High Street |
#0901, The Treasury, |
Singapore 179434 |
JUŽNA AFRIKA
South African Diamond Board |
240 Commissioner Street |
Johannesburg |
South Africa |
ŠRI LANKA
Trade Information Service |
Sri Lanka Export Development Board |
42 Nawam Mawatha |
Colombo 2 |
Sri Lanka |
ŠVICA
State Secretariat for Economic Affairs |
Export Control Policy and Sanctions |
Effingerstrasse 1 |
3003 Berne |
Switzerland |
TAJVAN, PENGHU, KINMEN IN MATSU, ločeno carinsko območje
Export/Import Administration Division
Bureau of Foreign Trade
Ministry of Economic Affairs
Taiwan
TANZANIJA
Commission for Minerals |
Ministry of Energy and Minerals |
PO Box 2000 |
Dar es Salaam |
Tanzania |
TAJSKA
Ministry of Commerce |
Department of Foreign Trade |
44/100 Thanon Sanam Bin Nam-Nonthaburi |
Muang District |
Nonthaburi 11000 |
Thailand |
TOGO
Directorate General — Mines and Geology |
B.P. 356 |
216, Avenue Sarakawa |
Lomé |
Togo |
UKRAJINA
Ministry of Finance |
State Gemological Center |
Degtyarivska St. 38-44 |
Kiev |
04119 Ukraine |
International Department |
Diamond Factory ‚Kristall‘ |
600 Letiya Street 21 |
21100 Vinnitsa |
Ukraine |
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI
Dubai Metals and Commodities Centre |
PO Box 63 |
Dubai |
United Arab Emirates |
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
U.S. Department of State |
2201 C St., N.W. |
Washington D.C. |
United States of America |
VENEZUELA
Ministry of Energy and Mines |
Apartado Postal No 61536 Chacao |
Caracas 1006 |
Av. Libertadores, Edif. PDVSA, Pent House B |
La Campina — Caracas |
Venezuela |
VIETNAM
Export-Import Management Department |
Ministry of Trade of Vietnam |
31 Trang Tien |
Hanoi 10.000 |
Vietnam |
ZIMBABVE
Principal Minerals Development Office |
Ministry of Mines and Mining Development |
Private Bag 7709, Causeway |
Harare |
Zimbabwe“. |
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/8 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1487/2006
z dne 9. oktobra 2006
o spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2921/90 glede višine pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1) in zlasti člena 15(b) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 2(1) Uredbe Komisje (EGS) št. 2921/90 z dne 10. oktobra 1990 o pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka (2) določa višino pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka. Glede na razvoj cene posnetega mleka v prahu na notranjem trgu in cene kazeina in kazeinatov na trgu Skupnosti in svetovnem trgu in še posebej glede na splošni dvig cene kazeina in kazeinatov je treba višino pomoči določiti na nič, dokler vlada trenutno stanje. |
(2) |
Uredbo (EGS) št. 2921/90 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V členu 2(1) Uredbe (EGS) št. 2921/90 se „0,52 EUR“ nadomesti z „0,00 EUR“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. oktobra 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).
(2) UL L 279, 11.10.1990, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 935/2005 (UL L 158, 21.6.2005, str. 5).
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/9 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1488/2006
z dne 9. oktobra 2006
o določanju koeficientov zmanjšanja vrednosti, ki se uporabljajo pri intervencijskem odkupu kmetijskih proizvodov za obračunsko leto 2007
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (1), in zlasti drugega stavka člena 8(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) se intervencijski ukrepi za ureditev kmetijskih trgov financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). |
(2) |
V skladu s členom 8 Uredbe (EGS) št. 1883/78 je treba kmetijskim proizvodom, ki se hranijo v javnih intervencijskih skladiščih, zmanjšati vrednost ob odkupu. Odstotek zmanjšanja vrednosti ne sme biti višji od razlike med odkupno ceno in predvideno prodajno ceno za vsakega od teh proizvodov. Ta odstotek je treba določiti za vsak proizvod pred pričetkom obračunskega leta. Komisija lahko poleg tega v času odkupa omeji zmanjšanje vrednosti na delež tega odstotka zmanjšanja vrednosti, ki ne sme biti manjši od 70 % skupnega zmanjšanja vrednosti. |
(3) |
Točke 1, 2 in 3 Priloge VIII k Uredbi Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (3) določajo podrobna pravila za izračun zmanjšanja vrednosti. |
(4) |
Za nekatere proizvode je zato treba za obračunsko leto 2007 določiti koeficiente, ki jih bodo intervencijske agencije uporabljale pri mesečnih odkupnih vrednostih teh proizvodov, tako da bodo lahko določile zneske zmanjšanja vrednosti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora kmetijskih skladov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Intervencijske agencije za proizvode iz Priloge, ki so bili med 1. oktobrom 2006 in 30. septembrom 2007 z javnim intervencijskim odkupom sprejeti v skladiščenje ali so jih prevzele intervencijske agencije, uporabijo za vrednosti odkupljenih proizvodov vsak mesec koeficiente zmanjšanja vrednosti iz navedene priloge.
Člen 2
Zneski izdatkov, izračunanih ob upoštevanju zmanjšanja vrednosti iz člena 1 te uredbe, se sporočijo Komisiji v izjavah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (4).
Člen 3
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. oktobra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. oktobra 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 695/2005 (UL L 114, 4.5.2005, str. 1).
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).
(3) UL L 171, 23.6.2006, str. 35.
(4) UL L 171, 23.6.2006, str. 1.
PRILOGA
Koeficienti zmanjšanja vrednosti, ki se uporabljajo za vrednosti mesečnih odkupov
Proizvodi |
Koeficienti |
Navadna pšenica, primerna za peko kruha |
— |
Ječmen |
0,07 |
Koruza |
— |
Sladkor |
— |
Neoluščeni riž |
— |
Alkohol |
0,45 |
Maslo |
— |
Posneto mleko v prahu |
— |
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/11 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1489/2006
z dne 9. oktobra 2006
o določitvi obrestnih mer, ki se uporabljajo za izračun stroškov financiranja intervencijskih ukrepov v obliki odkupa, skladiščenja in prodaje zalog, za obračunsko leto 2007 EKJS
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (1), in zlasti člena 5 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) se intervencijski ukrepi za ureditev kmetijskih trgov financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). |
(2) |
Člen 4(1)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov za javno skladiščenje s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (3) predvideva, da se izdatki za finančne stroške, ki so jih države članice imele pri mobilizaciji sredstev za odkup proizvodov, določijo v skladu s pravili iz Priloge IV k navedeni uredbi na podlagi enotne obrestne mere za Skupnost. |
(3) |
Enotna obrestna mera za Skupnost ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, zabeleženih v šestih mesecih pred obvestilom držav članic, določenim v prvem pododstavku točke I.2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006, ponderiranih z eno tretjino ali dvema tretjinama. Ta obrestna mera mora biti določena v začetku vsakega obračunskega leta Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). |
(4) |
Vendar če je obrestna mera, ki jo sporoči država članica, nižja od enotne obrestne mere, določene za Skupnost, se za zadevno državo določi v skladu z drugim pododstavkom točke I.2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006 posebna obrestna mera. Če država članica pred koncem obračunskega leta ne sporoči povprečnih stroškov obrestne mere, Komisija določi obrestno mero za to državo članico na ravni enotne obrestne mere, določene za Skupnost. |
(5) |
Glede na sporočila držav članic Komisiji je obrestne mere za obračunsko leto 2007 EKJS treba določiti ob upoštevanju teh različnih elementov. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Za izdatke za finančne stroške, ki so jih države članice imele pri mobilizaciji sredstev za odkup intervencijskih proizvodov, nastale v obračunskem letu 2007 Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), se obrestne mere iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006 ob uporabi člena 4(1)(a) navedene uredbe določijo na:
(a) |
2,1 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Švedskem; |
(b) |
2,3 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Češkem; |
(c) |
2,7 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Irskem; |
(d) |
2,8 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Avstriji, na Finskem in Portugalskem; |
(e) |
2,9 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Grčiji in Italiji; |
(f) |
3,0 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Litvi; |
(g) |
3,2 % za enotno obrestno mero za Skupnost, ki se uporablja v državah članicah, za katere posebna obrestna mera ni bila določena. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. oktobra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. oktobra 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 695/2005 (UL L 114, 4.5.2005, str. 1).
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).
(3) UL L 171, 23.6.2006, str. 35.
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/13 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1490/2006
z dne 6. oktobra 2006
o prepovedi ribolova na tabinjo belico v območjih ICES VIII, IX (vode Skupnosti in mednarodne vode) za plovila, ki plujejo pod špansko zastavo
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1), in zlasti člena 26(4) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2), in zlasti člena 21(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 2270/2004 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2005 in 2006 (3) določa kvote za leti 2005 in 2006. |
(2) |
V skladu s podatki, ki so bili sporočeni Komisiji, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge, izčrpala kvoto za leto 2006 za ulov staležev iz Priloge k tej uredbi. |
(3) |
Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2006 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.
Člen 2
Prepovedi
Ribolov staleža iz Priloge k tej uredbi, ki ga opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge, se prepove z datumom, navedenim v tej uredbi. Od tega datuma naprej je tudi prepovedano shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje zadevnega staleža, ki ga ulovijo zadevna plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. oktobra 2006
Za Komisijo
Jörgen HOLMQUIST
Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve
(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.
(2) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 768/2005 (UL L 128, 21.5.2005, str. 1).
(3) UL L 396, 31.12.2004, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 742/2006 (UL L 130, 18.5.2006, str. 7).
PRILOGA
Št. |
35 |
Država članica |
ŠPANIJA |
Stalež |
GFB/89 |
Vrsta |
Tabinja belica (Phycis blennoides) |
Območje |
VIII, IX (vode Skupnosti in mednarodne vode) |
Datum |
15. september 2006 |
II Akti, katerih objava ni obvezna
Komisija
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/15 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 29. septembra 2006
o določitvi smernic, ki določajo merila za izvajanje presoj v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora za preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 4026)
(Besedilo velja za EGP)
(2006/677/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in zlasti člena 43(1)(i) Uredbe,
po posvetovanju s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 in zlasti člena 4(6) Uredbe morajo pristojni organi držav članic izvajati notranje presoje ali dati izvesti zunanje presoje za zagotovitev doseganja ciljev Uredbe. |
(2) |
Komisija mora oblikovati smernice, ki določajo merila za izvajanje presoj iz člena 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, in pri tem odražati standarde ustreznih mednarodnih organov in priporočila v zvezi z organizacijo in delovanjem uradnih služb. Smernice niso zavezujoče, ampak so namenjene zagotavljanju koristnih napotkov državam članicam pri izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004. |
(3) |
Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) sta razvila standarde, katerih vidiki ustrezajo namenu oblikovanja smernic – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Smernice, ki določajo merila za izvajanje presoj uradnih nadzorov za preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali iz člena 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, so določene v Prilogi.
Smernice se uporabljajo brez poseganja v člene 41 do 49 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (2).
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 29. septembra 2006
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 776/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 3).
(2) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.
PRILOGA
SMERNICE ZA SISTEME PRESOJ PRISTOJNIH ORGANOV
Vsebina
1. |
NAMEN IN PODROČJE UPORABE |
2. |
OZADJE IN PRAVNA PODLAGA |
2.1 |
Člen 4(6): operativna merila za pristojne organe |
2.2 |
Člen 2(6): opredelitev „presoje“ |
3. |
OPREDELITVE |
4. |
SPLOŠNE SMERNICE |
5. |
LASTNOSTI PROCESA PRESOJE |
5.1 |
Sistematični pristop |
5.2 |
Preglednost |
5.3 |
Neodvisnost |
5.4 |
Neodvisni natančni pregled |
6. |
IZVAJANJE PROCESA PRESOJE |
6.1 |
Vodilna načela: (a) skladnost z načrtovano ureditvijo; (b) učinkovito izvajanje; (c) primernost za doseganje ciljev |
6.2 |
Poročanje o presoji |
6.3 |
Aktivnosti, ki sledijo izidu presoje |
6.4 |
Pregled presoje in razširjanje najboljše prakse |
6.5 |
Viri |
6.6 |
Kompetentnost presojevalca |
1. Namen in področje uporabe
Te smernice zagotavljajo napotke glede lastnosti in izvajanja sistemov presoj pristojnih nacionalnih organov. Namen sistemov presoj je preverjanje, ali se uradni nadzori v zvezi z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali uspešno izvajajo ter so primerni za doseganje ciljev ustrezne zakonodaje, vključno s skladnostjo z nacionalnimi načrti nadzora.
Te smernice poskušajo določiti načela, ki jih je treba upoštevati in ne predpisujejo podrobnih metod, zaradi njihove lažje uporabe v različnih nadzornih sistemih držav članic. Metode, izbrane za uporabo načel v teh smernicah, se lahko razlikujejo glede na velikost, naravo, število in zapletenost pristojnih organov, odgovornih za uradne nadzore v državah članicah.
2. Ozadje in pravna podlaga – Uredba (ES) št. 882/2004
Te smernice določajo merila za izvajanje presoj, predvidenih v členu 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004. V zvezi s tem so pomembni naslednji izvlečki iz te uredbe:
2.1 Člen 4(6): operativna merila za pristojne organe
„Pristojni organi izvajajo notranje presoje ali lahko dajo izvesti zunanje presoje in ob upoštevanju rezultatov presoj sprejemajo ustrezne ukrepe, da zagotovijo dosego ciljev te uredbe. Te presoje so predmet neodvisnega natančnega pregleda in se izvajajo pregledno.“
2.2 Člen 2(6): opredelitev „presoje“
„‚presoja‘ pomeni sistematično in neodvisno pregledovanje, ali so aktivnosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovano ureditvijo in ali se takšna ureditev uspešno izvaja in je primerna za doseganje ciljev.“
3. Opredelitve
Za namene teh smernic se uporabljajo opredelitve, določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, v členih 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ISO 19011:2002 (2) in ISO 9000:2000 (3).
Upoštevati je treba zlasti naslednje opredelitve iz ISO 19011:2002 in ISO 9000:2000:
„kriteriji presoje“ pomenijo skupek splošnih usmeritev, postopkov ali zahtev, ki se uporabljajo kot referenčna podlaga, s katero se primerja dokaz presoje, tj. standard za ocenjevanje aktivnosti presojanca;
„načrt presoje“ pomeni opis aktivnosti in dogovorov za presojo;
„program presoj“ pomeni skupek ene ali več presoj, načrtovanih v določenem časovnem okviru in usmerjenih k določenemu namenu;
„presojevalna skupina“ pomeni enega ali več presojevalcev, ki izvajajo presojo in jim po potrebi pomagajo tehnični izvedenci;
„presojanec“ pomeni presojano organizacijo;
„presojevalec“ pomeni osebo, kompetentno za izvedbo presoje;
„korektivni ukrep“ pomeni ukrep za odpravo vzroka ugotovljene neskladnosti ali drugega nezaželenega stanja;
„preventivni ukrep“ pomeni ukrep za odpravo vzroka možne neskladnosti ali drugega nezaželenega stanja;
„tehnični izvedenec“ pomeni osebo, ki presojevalni skupini priskrbi posebno znanje ali izvedensko mnenje.
V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve:
„presojevalni organ“ pomeni organ, ki izvaja proces presoje; lahko je notranji ali zunanji subjekt;
„proces presoje“ pomeni niz dejavnosti, opisanih v oddelku 5.1 (Sistematični pristop);
„sistem presoj“ pomeni kombinacijo enega ali več presojevalnih organov, ki izvajajo proces presoje znotraj pristojnih organov ali med njimi;
„proizvodna veriga“ pomeni celotno proizvodno verigo, ki vključuje vse „stopnje proizvodnje, predelave in distribucije“, kot je opredeljeno v členu 3(16) Uredbe (ES) št. 178/2002.
4. Splošne smernice
Če je v državi članici uvedena kombinacija sistemov presoj, je treba vzpostaviti mehanizme za zagotovitev, da sistemi presoj pokrivajo vse nadzorne dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, vključno z zdravstvenim varstvom ter zaščito živali, in na vseh stopnjah krmne verige in verige proizvodnje živil, ter vključno z dejavnostmi vseh vključenih agencij ali izvajalcev nadzora.
Zlasti kjer so nadzorne naloge prenesene na nadzorni organ in so se pristojni organi odločili za presojo in ne za inšpekcijski pregled nadzornega organa, morajo pogodbene obveznosti tega pooblaščenega organa vključevati sprejetje presojevalskih zahtev in pogojev.
Razen posebnih napotkov, določenih v tem dokumentu, je treba kot splošni napotek upoštevati ISO 19011:2002.
5. Lastnosti procesa presoje
5.1 Sistematični pristop
Sistematični pristop je treba uporabiti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vodenje presoj. V ta namen:
— |
mora biti proces presoje rezultat preglednega procesa načrtovanja, ki ugotavlja prednostne naloge na podlagi tveganja skladno z odgovornostmi pristojnega organa v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, |
— |
mora biti proces presoje del programa presoj, ki zagotavlja ustrezno pokrivanje vseh ustreznih področij dejavnosti in vseh ustreznih pristojnih organov v sektorjih, ki jih pokriva Uredba (ES) št. 882/2004, ob ustrezni pogostosti na podlagi tveganja v obdobju, ki ne presega pet let, |
— |
morajo proces presoje podpirati dokumentirani postopki presoje in zapisi, da se zagotovi usklajenost med presojevalci in dokaže uporaba sistematičnega pristopa, |
— |
mora proces presoje vključevati postopke za pridobivanje ugotovitev presoje, vključno z ugotavljanjem skladnosti in neskladnosti, kot je ustrezno, ter za pripravljanje, odobravanje in razdeljevanje poročil o presojah, |
— |
mora proces presoje vključevati postopke za pregled sklepov presoje, za ugotavljanje sistemskih prednosti in slabosti nadzornega sistema, razširjanje najboljše prakse ter zagotavljanje spremljanja korektivnih in preventivnih ukrepov, |
— |
je treba proces presoje spremljati in pregledovati, da se zagotovi izpolnitev ciljev programa presoj in ugotovijo možnosti za izboljšave. |
Če je v državi članici predviden več kot en program presoj, je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev učinkovite uskladitve takšnih programov, da se zagotovi celostni proces presoje v vseh ustreznih pristojnih organih. Program(-i) presoj mora(-jo) pokrivati tudi vse ustrezne stopnje hierarhije pristojnega organa.
5.2 Preglednost
Da bi dokazali preglednost procesa presoje, morajo dokumentirani postopki vključevati zlasti jasno opredeljen proces načrtovanja presoje, kriterije presoje ter mehanizme za odobritev in razdeljevanje poročila o presoji.
Vodenje in izvajanje procesa presoje morata biti pregledna za vse pomembne interesne skupine. Popolna preglednost mora biti zlasti med presojevalnim organom in presojancem. Zagotovitev preglednega procesa presoje v očeh drugih interesnih skupin bo pomagala pri razširjanju informacij in zlasti pri izmenjavi najboljše prakse znotraj pristojnih organov in med njimi.
Države članice morajo sprejeti primerne ukrepe za zagotovitev preglednosti svojih sistemov presoj, ob upoštevanju nacionalnih pravnih in drugih zahtev. V ta namen morajo države članice razmisliti o spodbujanju praks, ki izboljšajo preglednost procesa. Nekaj primerov takšnih praks je navedenih v Preglednici 1. Pri odločanju o takšnih ukrepih morajo države članice uravnotežiti potrebo po preglednosti z nevarnostjo ogrozitve sposobnosti sistema presoj za dosego njegovih ciljev. Za povečanje koristi preglednosti je treba preglednost združiti z uravnoteženim poročanjem, ki je ustrezna mešanica preverjene skladnosti (pozitivne ugotovitve) in področij, ki jih je treba izboljšati (negativne ugotovitve).
Preglednica:
Primeri praks, ki izboljšujejo preglednost procesa presoje
Prakse presojevalnega organa |
Presojanec |
Znotraj pristojnega organa |
Med pristojnimi organi (znotraj držav članic) |
Javnost in druge interesne skupine |
Dostop do dokumentiranih postopkov presojevalnega organa |
|
|
|
|
Posvetovanje o načrtovanju programa presoj |
|
|
|
|
Objava programa presoj |
|
|
|
|
Predložitev načrta presoje |
|
|
|
|
Priložnost izražanja mnenja o osnutku poročila o presoji |
|
|
|
|
Razdeljevanje končnega poročila o presoji |
|
|
|
|
Objava pripomb presojanca na osnutek poročila |
|
|
|
|
Objava končnega poročila o presoji |
|
|
|
|
Objava povzetkov končnih poročil o presojah in letnega poročila |
|
|
|
|
Objava akcijskega načrta presojanca |
|
|
|
|
Objava rezultatov aktivnosti po presoji |
|
|
|
|
Opomba: Države članice morajo izbrati prakse (prvi stolpec) in obseg njihove uporabe (ostali stolpci), ki ustrezajo njihovemu položaju |
5.3 Neodvisnost
Presojevalni organi ne smejo biti pod kakršnimi koli trgovinskimi, finančnimi, hierarhičnimi, političnimi ali drugimi pritiski, ki bi lahko vplivali na njihovo mnenje ali izid procesa presoje. Sistem presoj, presojevalni organ in presojevalci morajo biti neodvisni od aktivnosti, ki jo pregledujejo, nepristranski in brez navzkrižja interesov. Presojevalci ne smejo presojati področij ali aktivnosti, za katere so neposredno odgovorni.
Vsi ustrezni pristojni organi morajo zagotoviti, da so odgovornost za presoje in aktivnosti nadzora, kot sta vodenje in nadzorovanje uradnih nadzornih sistemov, v zadostni meri ločene.
Kadar presojevalna skupina oblikuje priporočila za korektivno in preventivno ukrepanje, mora presojanec izbrati metode za takšno ukrepanje. Dejavno sodelovanje presojevalne skupine pri aktivnostih po presoji mora biti omejeno na ocenjevanje primernosti akcijskega načrta ter učinkovitosti korektivnega in preventivnega ukrepanja. Presojanci ne smejo ovirati programa presoj, ugotovitev ali zaključkov. Z njimi se je treba posvetovati o osnutku poročila in presojevalni organ mora obravnavati njihove pripombe. Kadar je to primerno, se morajo te pripombe upoštevati na pregleden način.
Naslednje točke lahko pripomorejo k temu, da proces presoje zagotavlja neodvisnost presojevalnega organa in presojevalne skupine:
— |
zagotoviti je treba jasen, dokumentiran mandat, ki podeljuje ustrezna pooblastila za izvedbo presoj, |
— |
presojevalni organ in presojevalna skupina ne smeta sodelovati pri vodenju ali nadzorovanju nadzornih sistemov, ki se presojajo, |
— |
pri zunanjih presojah morata biti presojevalni organ in presojevalna skupina zunaj organizacijske hierarhije presojanca in neodvisna od nje, |
— |
pri notranjih presojah je treba spoštovati naslednja splošna načela, da se zagotovi neodvisnost in preglednost procesa:
|
Neodvisni presojevalni organi morajo biti zunaj vodstva presojanih aktivnosti ali ločeni od njega. Notranji presojevalni organi morajo poročati najvišjemu vodstvu v organizacijski strukturi.
Kjer je tehnično strokovno znanje, ki ga zahteva presoja, na voljo le v pristojnem organu, je treba sprejeti ukrepe za ohranjanje neodvisnosti presojevalne skupine. Kjer so nadzorne dejavnosti organizirane na regionalni ravni, se lahko tehnični strokovnjaki izmenjujejo, da se zagotovi njihova neodvisnost.
5.4 Neodvisni natančni pregled procesa presoje
Da bi preverili, ali proces presoje dosega svoje cilje, ga mora natančno pregledati neodvisna oseba ali organ. Taka neodvisna oseba ali organ mora imeti ustrezno pristojnost, strokovno znanje in vire za učinkovito izvajanje te naloge. Pristopi k neodvisnemu natančnemu pregledu so lahko različni, odvisni od aktivnosti ali pristojnega organa. Kadar je oblikovan organ ali odbor za neodvisni natančni pregled procesa presoje, mora v takem organu ali odboru sodelovati ena ali več neodvisnih oseb. Takim neodvisnim osebam morata biti zagotovljena dostop do procesa presoje in pooblastilo, da sodelujejo v največji možni meri. Če neodvisna oseba ali organ v procesu presoje ugotovi kakršne koli pomanjkljivosti, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za njihovo odpravo.
6. Izvajanje procesa presoje
6.1 Vodilna načela: (a) skladnost z načrtovano ureditvijo; (b) učinkovito izvajanje; (c) primernost za doseganje ciljev
Za izpolnjevanje zahtev člena 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, mora sistem presoj zajemati naslednje tri točke iz člena 2(6):
(a) |
preverjanje skladnosti z načrtovano ureditvijo za zagotovitev, da se uradni nadzor izvaja, kot je bilo predvideno, in da se spoštujejo navodila ali smernice, dane osebju, ki izvaja nadzor. To se lahko v veliki meri izvede s pregledom dokumentov, vendar bo potrebno tudi preverjanje na kraju samem. Presojevalna skupina mora imeti dobro splošno presojevalsko znanje in veščine za doseganje tega cilja presoje. |
(b) |
Preverjanje uspešnega izvajanja načrtovane ureditve. Za ocenjevanje uspešnosti, tj. obsega uresničitve načrtovanih rezultatov, je treba vključiti operativno izvajanje na kraju samem. Obsegati mora oceno kakovosti in doslednosti nadzora ter vključevati presojevalske aktivnosti na kraju samem. Presojevalna skupina mora imeti ustrezno tehnično strokovno znanje za doseganje tega cilja presoje. |
(c) |
Sistem presoj mora prav tako oceniti, ali je načrtovana ureditev primerna za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 882/2004 in zlasti enotnega združenega večletnega nacionalnega načrta nadzora. Vključevati mora ocenjevanje primernosti uradnih nadzorov v zvezi z, na primer, njihovo pogostostjo in uporabljenimi metodami, ob upoštevanju strukture proizvodne verige (proizvodnih verig) ter proizvodnih metod in obsega proizvodnje. Presojevalna skupina mora imeti precejšnje znanje in razumevanje sistema presojanja ter ustrezne tehnične podatke za doseganje tega cilja presoje. |
Da bi ugotovili, ali je načrtovana ureditev primerna za doseganje ciljev iz točke (c) zgoraj, je treba upoštevati naslednje:
kriteriji presoje morajo vključevati strateške cilje iz uredb (ES) št. 178/2002 in (ES) št. 882/2004 (vključno z enotnim združenim večletnim nacionalnim načrtom nadzora) ter nacionalne zakonodaje;
glavni poudarek presoj mora biti na nadzornih ureditvah v zvezi s kritičnimi točkami za nadzor v proizvodni verigi (proizvodnih verigah). Poudarek mora biti na ocenjevanju, ali je načrtovana ureditev zmožna zagotoviti ustrezna jamstva za (a) varnost končnega(-ih) proizvoda(-ov) in (b) skladnost z drugimi zahtevami zakonodaje o krmi in živilih ter predpisi za zdravje in dobro počutje živali. Za doseganje tega je treba presojo(-e), kadar je to mogoče, razširiti preko in zunaj upravnih meja.
6.2 Poročanje o presoji
Poročila o presojah morajo vsebovati jasne sklepe, izhajajoče iz ugotovitev presoje in, kadar je to primerno, priporočila.
— |
Sklepi morajo ustrezno obravnavati skladnost z načrtovano ureditvijo, uspešnost izvajanja in primernost načrtovane ureditve za doseganje navedenih ciljev. Temeljiti morajo na objektivnih dokazih. Še zlasti v primeru sklepov v zvezi s primernostjo načrtovane ureditve za doseganje navedenih ciljev se lahko dokaze pridobi z zbiranjem in analizo rezultatov različnih presoj. V tem primeru se sklepi razširijo preko mej posameznih ustanov, enot organov in organov. |
— |
Priporočila morajo obravnavati pričakovani končni rezultat in ne sredstev odpravljanja neskladnosti. Priporočila morajo temeljiti na tehtnih sklepih. |
6.3 Aktivnosti, ki sledijo izidu presoje
Kadar je to primerno, mora presojanec sestaviti in predložiti akcijski načrt. Vsebovati mora predlog časovno omejenega korektivnega in preventivnega ukrepanja za odpravo kakršnih koli slabosti, ki jih je ugotovila presoja ali program presoj. Presojevalna skupina mora oceniti primernost akcijskega načrta in lahko sodeluje pri preverjanju njegovega poznejšega izvajanja.
— |
Akcijski načrt omogoča presojevalni skupini ocenjevanje ustreznosti predlaganih korektivnih in preventivnih ukrepov za izpolnjevanje priporočil poročila o presoji. Akcijski načrti morajo vključevati prednostno razvrščanje na podlagi tveganja in časovne okvire za zaključek korektivnih in preventivnih ukrepov. Sprejemljivih je lahko več različnih akcijskih načrtov. Med številnimi razpoložljivimi možnostmi mora izbirati presojanec. |
— |
Korektivno in preventivno ukrepanje ne sme biti omejeno na obravnavo posebnih tehničnih zahtev, ampak mora, kadar je to primerno, vključevati ukrepe za celotni sistem (na primer obveščanje, sodelovanje, koordinacija, pregledovanje in poenostavitev procesov nadzora itd.). Presojanec mora izvesti analizo osnovnih vzrokov kakršne koli neskladnosti, da določi najustreznejši korektivni in preventivni ukrep. Treba je razrešiti vsa morebitna razhajanja mnenj med presojancem in presojevalno skupino. |
— |
Zaključek: Vzpostaviti je treba mehanizme za zagotavljanje ustreznosti akcijskih načrtov ter pravočasen in učinkovit zaključek korektivnih in preventivnih ukrepov. O postopkih za preverjanje zaključka akcijskega načrta se morata dogovoriti presojanec in presojevalna skupina. |
6.4 Pregled presoje in razširjanje najboljše prakse
Upoštevati je treba posledice ugotovitev presoje za druge sektorje in regije, zlasti v državah članicah, kjer je pristojnost nadzora podeljena več pristojnim organom ali decentralizirana. Še zlasti je treba razširjati primere najboljše prakse. Zato morajo biti poročila dostopna drugim sektorjem in regijam v državah članicah ter Komisiji. Izide presoje je treba upoštevati tudi pri načrtovanju programa presoj in v okviru pregleda enotnega združenega večletnega nacionalnega načrta nadzora.
6.5 Viri
Države članice morajo zagotoviti, da imajo pristojni organi ustrezna izvedbena pooblastila in vire ter ustrezen vpliv za vzpostavitev, izvajanje in ohranjanje učinkovitega sistema presoj.
Na voljo morajo biti človeški in drugi z njimi povezani viri, potrebni za vodenje, spremljanje in pregledovanje procesa presoje, ob upoštevanju, da je treba vse pristojne organe in njihove nadzorne dejavnosti pregledati v obdobju največ petih let. Splošne smernice o virih, potrebnih za presojanje, so navedene v standardu ISO 19011. Da bi zagotovili potrebno strokovno znanje za izpolnitev namena in obsega presoje in programa(-ov) presoj, lahko presojevalno skupino sestavlja kakršna koli kombinacija splošnih ali specializiranih presojevalcev in tehničnih izvedencev. Treba je zagotoviti objektivnost in neodvisnost presojevalne skupine, zlasti kadar so potrebni tehnični izvedenci. K temu lahko pripomore kroženje presojevalcev in/ali presojevalnih skupin.
6.6 Kompetentnost presojevalca
Kompetentnost presojevalca in merila za izbor morajo biti določena glede na naslednje točke:
— |
splošno znanje in veščine – načela, postopki in tehnike presojanja; vodstvene/organizacijske sposobnosti, |
— |
posebno tehnično znanje in veščine, |
— |
osebne lastnosti, |
— |
izobrazba, |
— |
delovne izkušnje, |
— |
usposabljanje za presojevalca in presojevalske izkušnje. |
Bistveno je vzpostaviti mehanizem, ki bo zagotovil doslednost presojevalcev in ohranjanje njihove kompetentnosti. Kompetentnosti, ki jih potrebujejo presojevalne skupine, se bodo razlikovale glede na področje, ki ga presojajo v nadzornih sistemih. V zvezi s tehničnim znanjem in veščinami, ki jih potrebujejo presojevalci, je treba upoštevati tudi zahteve o usposobljenosti osebja, ki izvaja uradni nadzor (poglavje 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 882/2004).
(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
(2) „Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem“, ki jih je 1. oktobra 2002 izdala Mednarodna organizacija za standardizacijo.
(3) „Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar“, ki ga je decembra 2000 izdala Mednarodna organizacija za standardizacijo.
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/24 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 3. oktobra 2006
o finančnih posledicah v okviru obračuna izdatkov, financiranih iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, v določenih primerih nepravilnosti s strani gospodarskih subjektov
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 4324)
(Besedila v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku so edina verodostojna)
(2006/678/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,
po posvetovanju z Odborom Sklada,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 8(1)c Uredbe (EGS) št. 729/70 določa, da države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za izterjavo zneskov, izgubljenih zaradi nepravilnosti ali malomarnosti. V skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 729/70, če se zneski v celoti ne izterjajo, nosi finančne posledice nepravilnosti ali malomarnosti Skupnost, kar ne velja za posledice zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, ki jih je mogoče pripisati upravam in ustanovam držav članic. |
(2) |
V svojih sodbah v zadevah C-34/89 Italija proti Komisiji (2), C-54/95 Nemčija proti Komisiji (3) in C-277/98 Francija proti Komisiji (4) je Sodišče odločilo, da morajo države članice takoj sprejeti ukrepe za odpravljanje nepravilnosti. Iz sodbe v zadevi C-34/89 izhaja zlasti, da država članica v obdobju štirih let od trenutka prve navedbe nepravilnosti ne sme biti neaktivna (5). V navedenem obdobju je treba običajno opraviti preiskavo in sprejeti odločitev o začetku postopka za izterjavo. V zadevi C-54/95 je sodišče navedlo, da mora država članica načeloma začeti s postopkom za izterjavo v roku enega leta po tem, ko so znana vsa pomembna dejstva v zvezi z nepravilnostjo. |
(3) |
Do zdaj je Komisija ocenila postopke za izterjavo, ki jih opravljajo države članice v zvezi z nepravilnostmi, ki so bile v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in povračilu napačno izplačanih vsot v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike ter o ustanovitvi informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 283/72 (6) sporočene pred 1. januarjem 1999 in se nanašajo na zneske v višini nad 500 000 EUR, da se v skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 729/70 odloči o finančnih posledicah navedenih nepravilnosti. Pri tem je Komisija uporabila postopek, določen v členu 5 navedene uredbe in členu 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (7). |
(4) |
Preverjanja in dvostranske razprave z državami članicami so pokazali, da v nekaterih primerih države članice niso ukrepale dovolj hitro in skrbno. Zato se finančne posledice neizterjanih zneskov v takšnih primerih ne smejo kriti iz proračuna Skupnosti. |
(5) |
V vseh ostalih primerih se morajo finančne posledice proučenih nepravilnosti kriti iz proračuna Skupnosti. |
(6) |
Primeri, sporočeni v skladu z Uredbo (EGS) št. 595/91, pri katerih so bila neupravičena plačila v celoti izterjana ali pri katerih je bilo ugotovljeno, da neupravičena plačila niso bila opravljena, se odstranijo s seznama poročil iz členov 3 in 5 navedene uredbe. |
(7) |
Komisija je v zbirnem poročilu obvestila države članice o zneskih, ki se izključijo iz financiranja Skupnosti, in o vzrokih, na podlagi katerih se odloči o takšni izključitvi – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Primeri, našteti v Prilogi I, so s tem zaključeni in ustrezni zneski gredo v breme zadevne države članice.
Člen 2
Primeri, našteti v Prilogi II, so s tem zaključeni in ustrezni zneski gredo v breme proračuna Skupnosti.
Člen 3
Primeri, našteti v Prilogi III, se odstranijo s seznama poročil iz členov 3 in 5 Uredbe (EGS) št. 595/91.
Člen 4
Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Kraljevino Nizozemsko, Portugalsko republiko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
V Bruslju, 3. oktobra 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 94, 28.4.1970, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1287/95 (UL L 125, 8.6.1995, str. 1).
(2) Sodba z dne 11.10.1990, ECR 1990, str. I-3603.
(3) Sodba z dne 21.1.1999, ECR 1999, str. I-35.
(4) Sodba z dne 13.11.2001, ECR 2001, str. I-8453.
(5) Točki 12–13.
(6) UL L 67, 14.3.1991, str. 11.
(7) UL L 158, 8.7.1995, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 465/2005 (UL L 77, 23.3.2005, str. 6).
PRILOGA I
Zneski, ki gredo v breme držav članic
(Proračunska postavka
)
Nemčija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
DE/1998/247 |
686 190,80 |
Španija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
ES/1996/092 |
1 489 982,69 |
ES/1996/123 |
963 758,23 |
Skupaj |
2 453 740,92 |
Francija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
FR/1998/020 |
789 514 |
FR/1998/117 |
551 743 |
Skupaj |
1 341 257 |
Združeno kraljestvo |
|
Št. primera |
znesek v GBP |
UK/1998/202/M |
360 758 |
UK/1998/202/P |
749 039 |
UK/1998/202/T |
274 045 |
Skupaj |
1 383 842 |
Italija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
IT/1982/009 |
1 408 128,65 |
IT/1982/012 |
1 366 417,81 |
IT/1982/013 |
629 935,56 |
IT/1982/017 |
910 013,88 |
IT/1984/004 |
41 316,55 |
IT/1985/001 |
1 910 890,53 |
IT/1985/013 |
601 357,97 |
IT/1985/028 |
700 525,75 |
IT/1985/034 |
519 830,66 |
IT/1985/037 |
1 719 677,84 |
IT/1986/017 |
1 249 635,88 |
IT/1986/035 |
436 082,41 |
IT/1986/046 |
1 051 645,09 |
IT/1986/048 |
2 346 406,28 |
IT/1987/009 |
942 061,74 |
IT/1987/106 |
2 964 559,78 |
IT/1987/118 |
952 185,05 |
IT/1987/119 |
886 233,53 |
IT/1987/129 |
3 134 051,95 |
IT/1987/130 |
3 019 712,80 |
IT/1988/029 |
3 092 803,26 |
IT/1988/059 |
2 707 017,35 |
IT/1988/067 |
13 944 336,28 |
IT/1988/069 |
16 860 045,01 |
IT/1988/123 |
1 139 567,43 |
IT/1989/003(A) |
3 166 518,37 |
IT/1989/010 |
4 451 687,38 |
IT/1989/011 |
880 239,40 |
IT/1989/012 |
954 560,47 |
IT/1989/013 |
1 756 811,95 |
IT/1989/017 |
1 151 573,35 |
IT/1989/049 |
607 978,47 |
IT/1989/052 |
801 021,02 |
IT/1989/055 |
729 996,93 |
IT/1989/062 |
533 048,34 |
IT/1989/076 |
7 190 795,74 |
IT/1989/078 |
3 702 297,02 |
IT/1989/087 |
2 763 062,49 |
IT/1989/094 |
873 448,66 |
IT/1989/097 |
883 185,79 |
IT/1989/109 |
882 625,37 |
IT/1989/120 |
505 074,81 |
IT/1989/130 |
952 185,05 |
IT/1989/141 |
2 353 482,58 |
IT/1989/184 |
585 745,67 |
IT/1989/185 |
3 153 808,48 |
IT/1989/187 |
1 182 320,05 |
IT/1989/188 |
5 015 307,87 |
IT/1989/208 |
1 528 863,48 |
IT/1990/001 |
1 893 038,98 |
IT/1990/002 |
648 746,26 |
IT/1990/004 |
889 279,64 |
IT/1990/021 |
560 702,00 |
IT/1990/053 |
531 953,50 |
IT/1990/059 |
8 384 948,04 |
IT/1990/064 |
2 139 322,74 |
IT/1990/066 |
667 339,28 |
IT/1990/077 |
13 964 478,09 |
IT/1990/079 |
652 412,16 |
IT/1990/080 |
997 851,72 |
IT/1990/081 |
2 950 584,42 |
IT/1990/083 |
1 226 694,20 |
IT/1990/084 |
695 687,06 |
IT/1990/086 |
1 037 481,54 |
IT/1990/092 |
0,00 |
IT/1990/094 |
3 064 059,49 |
IT/1991/002(A) |
2 421 612,13 |
IT/1991/004 |
3 004 248,14 |
IT/1991/006 |
1 799 675,37 |
IT/1991/008 |
3 052 599,57 |
IT/1991/009 |
1 208 081,21 |
IT/1991/014 |
1 593 129,84 |
IT/1991/017 |
790 899,43 |
IT/1991/024 |
329 539,37 |
IT/1991/056 |
1 078 101,49 |
IT/1991/071 |
688 707,00 |
IT/1991/075 |
1 021 325,69 |
IT/1992/006 |
87 000,11 |
IT/1992/011 |
619 240,02 |
IT/1992/012 |
371 440,00 |
IT/1992/060 |
2 187 059,94 |
IT/1992/061 |
417 761,97 |
IT/1992/071 |
535 447,07 |
IT/1992/098 |
1 428 011,50 |
IT/1992/117 |
895 504,86 |
IT/1992/118 |
1 363 978,00 |
IT/1992/230 |
1 456 448,72 |
IT/1992/232 |
2 422 558,12 |
IT/1992/237 |
3 814 620,91 |
IT/1992/239 |
4 420 095,25 |
IT/1992/245 |
1 715 396,91 |
IT/1992/249 |
1 022 645,34 |
IT/1992/253 |
1 878 926,73 |
IT/1992/254 |
844 269,29 |
IT/1992/256 |
1 031 347,46 |
IT/1992/257 |
950 810,66 |
IT/1992/258 |
609 296,43 |
IT/1992/264 |
558 279,79 |
IT/1992/272 |
107 354,19 |
IT/1992/275 |
431 051,94 |
IT/1992/284 |
5 284 145,77 |
IT/1992/285 |
82 039,00 |
IT/1992/338 |
342 141,68 |
IT/1994/047 |
744 987,49 |
IT/1994/063 |
11 726 016,74 |
IT/1994/092 |
1 202 986,10 |
IT/1994/095 |
1 776 176,16 |
IT/1994/151 |
654 664,50 |
IT/1994/224 |
866 412,91 |
IT/1994/235 |
824 501,93 |
IT/1994/245 |
1 540 155,94 |
IT/1994/246 |
519 777,15 |
IT/1994/250 |
187 310,38 |
IT/1994/419 |
8 760 422,48 |
IT/1994/439 |
757 184,91 |
IT/1994/445 |
2 540 892,25 |
IT/1995/031 |
1 043 415,42 |
IT/1995/053 |
5 230 746,31 |
IT/1995/054 |
3 235 621,62 |
IT/1995/060 |
1 725 150,04 |
IT/1995/099 |
1 197 629,77 |
IT/1995/103 |
2 595 717,93 |
IT/1995/117 |
808 330,66 |
IT/1995/120 |
647 980,61 |
IT/1995/160 |
941 259,59 |
IT/1995/259 |
1 252 608,76 |
IT/1995/277 |
951 752,36 |
IT/1995/342 |
570 807,35 |
IT/1995/350 |
849 611,86 |
IT/1995/363 |
623 105,53 |
IT/1995/390 |
1 040 032,33 |
IT/1995/391 |
538 652,15 |
IT/1996/004 |
871 048,24 |
IT/1996/006 |
3 450 089,59 |
IT/1996/009 |
5 708 680,07 |
IT/1996/019 |
70 153,80 |
IT/1996/022 |
3 645 678,08 |
IT/1996/025 |
513 677,10 |
IT/1996/067 |
2 852 184,42 |
IT/1996/189 |
691 863,13 |
IT/1996/205 |
5 615 994,15 |
IT/1996/207 |
650 060,45 |
IT/1996/210 |
1 078 676,85 |
IT/1996/254 |
71 572,77 |
IT/1996/271 |
6 856 477,88 |
IT/1996/282 |
666 899,01 |
IT/1996/301 |
3 524 942,01 |
IT/1996/302 |
2 247 646,99 |
IT/1996/388 |
1 425 735,47 |
IT/1997/074 |
583 123,58 |
IT/1997/123 |
729 996,93 |
IT/1997/193 |
5 513 248,86 |
IT/1998/037 |
2 286 015,73 |
IT/1998/059 |
1 175 865,75 |
IT/1998/070 |
881 768,99 |
IT/1998/103 |
503 889,09 |
IT/1998/114 |
570 848,01 |
Skupaj |
310 849 495,98 |
PRILOGA II
Zneski, ki gredo v breme Jamstvenega oddelka EKUJS
Nemčija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
DE/1995/174 |
3 644 689,38 |
DE/1996/210 |
102 911,19 |
Skupaj |
3 747 600,57 |
Španija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
ES/1995/069 |
145 393,60 |
ES/1996/073 |
71 481,48 |
ES/1996/085 |
1 617 401,34 |
ES/1997/255 |
2 275 730,27 |
ES/1998/056 |
509 809,96 |
Skupaj |
4 619 816,55 |
Nizozemska |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
NL/1997/066 |
532 080 |
NL/1998/038 |
1 922 727 |
Skupaj |
2 454 807 |
Portugalska |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
PT/1996/014 |
1 654 408,37 |
PT/1998/015 |
608 155,28 |
PT/1998/038 |
1 417 853,86 |
Skupaj |
3 680 417,51 |
Italija |
|
Št. primera |
znesek v EUR |
IT/1981/014 |
598 645,14 |
IT/1982/011 |
858 791,39 |
IT/1988/008 |
6 951 704,49 |
IT/1988/013 |
1 628 505,84 |
IT/1988/023 |
4 121 803,13 |
IT/1988/068 |
1 792 260,77 |
IT/1988/078 |
124 280,67 |
IT/1989/001 |
4 926 732,53 |
IT/1989/016 |
538 117,76 |
IT/1990/028 |
202 927,48 |
IT/1990/037 |
2 174 169,20 |
IT/1991/002(S) |
2 451 649,46 |
IT/1993/004 |
500 852,00 |
IT/1994/004 |
617 469,18 |
IT/1994/005 |
29 851 834,89 |
IT/1994/008 |
41 760 653,21 |
IT/1994/253 |
10 089 425,06 |
IT/1994/449 |
1 500 425,25 |
IT/1995/057 |
2 144 502,97 |
IT/1995/384 |
1 283 089,70 |
IT/1995/387 |
1 698 575,15 |
IT/1996/007 |
10 949 621,58 |
IT/1996/015 |
1 040 113,00 |
IT/1996/020 |
491 865,00 |
IT/1996/211 |
6 322 642,50 |
IT/1996/303 |
25 206 583,61 |
IT/1997/022 |
950 412,40 |
IT/1997/159 |
516 228,65 |
IT/1998/014 |
531 544,83 |
Skupaj |
161 825 426,84 |
PRILOGA III
Primeri nepravilnosti, ki jih je treba umakniti s seznama v skladu z Uredbo (EGS) št. 595/91
Nemčija
Št. primera
|
DE/1996/016 |
|
DE/1996/144 |
|
DE/1996/260 |
|
DE/1997/015 |
|
DE/1997/095 |
|
DE/1997/136 |
|
DE/1998/040 |
|
DE/1998/195 |
|
DE/1998/214 |
Španija
Št. primera
|
ES/1995/066 |
|
ES/1995/071 |
|
ES/1996/089 |
|
ES/1997/002 |
|
ES/1997/040 |
|
ES/1997/041 |
|
ES/1997/062 |
Francija
Št. primera
|
FR/1996/031 |
|
FR/1996/056 |
|
FR/1998/010 |
|
FR/1998/024 |
Nizozemska
Št. primera
|
NL/1995/127 |
|
NL/1997/059 |
|
NL/1998/078 |
Portugalska
Št. primera
PT/1995/036
Združeno kraljestvo
Št. primera
UK/1998/271
Italija
Št. primera
|
IT/1986/019(D) |
|
IT/1986/040 |
|
IT/1986/043 |
|
IT/1987/020 |
|
IT/1987/091 |
|
IT/1987/092 |
|
IT/1988/024 |
|
IT/1988/053(D) |
|
IT/1988/070 |
|
IT/1989/075 |
|
IT/1989/106 |
|
IT/1989/136 |
|
IT/1989/140 |
|
IT/1989/183 |
|
IT/1990/016 |
|
IT/1990/018 |
|
IT/1990/019 |
|
IT/1990/024 |
|
IT/1990/025 |
|
IT/1990/040 |
|
IT/1990/048 |
|
IT/1990/052 |
|
IT/1990/065 |
|
IT/1990/071 |
|
IT/1990/075 |
|
IT/1991/003(A) |
|
IT/1991/011 |
|
IT/1991/012 |
|
IT/1991/053 |
|
IT/1991/055 |
|
IT/1991/060 |
|
IT/1991/063 |
|
IT/1992/005 |
|
IT/1992/021 |
|
IT/1992/022 |
|
IT/1992/023 |
|
IT/1992/024 |
|
IT/1992/025 |
|
IT/1992/026 |
|
IT/1992/048 |
|
IT/1992/065 |
|
IT/1992/066 |
|
IT/1992/067 |
|
IT/1992/084 |
|
IT/1992/097 |
|
IT/1992/102 |
|
IT/1992/103 |
|
IT/1992/234 |
|
IT/1992/263 |
|
IT/1992/274 |
|
IT/1992/276 |
|
IT/1992/300 |
|
IT/1992/322 |
|
IT/1992/323 |
|
IT/1992/325 |
|
IT/1992/339 |
|
IT/1992/343 |
|
IT/1992/345 |
|
IT/1992/346 |
|
IT/1993/008 |
|
IT/1994/006 |
|
IT/1994/007 |
|
IT/1994/068(D) |
|
IT/1994/142 |
|
IT/1994/217 |
|
IT/1994/219 |
|
IT/1994/233 |
|
IT/1994/392 |
|
IT/1994/430 |
|
IT/1994/431 |
|
IT/1994/433 |
|
IT/1994/450 |
|
IT/1995/004 |
|
IT/1995/020 |
|
IT/1995/023 |
|
IT/1995/034 |
|
IT/1995/035 |
|
IT/1995/036 |
|
IT/1995/037 |
|
IT/1995/038 |
|
IT/1995/118 |
|
IT/1995/158 |
|
IT/1995/293 |
|
IT/1995/296 |
|
IT/1995/329 |
|
IT/1995/336 |
|
IT/1995/356 |
|
IT/1995/365 |
|
IT/1995/385 |
|
IT/1995/386 |
|
IT/1996/002 |
|
IT/1996/008(A) |
|
IT/1996/008(S) |
|
IT/1996/014 |
|
IT/1996/015(D) |
|
IT/1996/277 |
|
IT/1996/289 |
|
IT/1996/292 |
|
IT/1996/304 |
|
IT/1996/387 |
|
IT/1997/004 |
|
IT/1997/008 |
|
IT/1997/158 |
|
IT/1997/167 |
|
IT/1997/192 |
|
IT/1998/006 |
|
IT/1998/020 |
|
IT/1998/021 |
|
IT/1998/025 |
|
IT/1998/026 |
|
IT/1998/027 |
|
IT/1998/032 |
|
IT/1998/036 |
|
IT/1998/045 |
|
IT/1998/056 |
|
IT/1998/062 |
|
IT/1998/068 |
|
IT/1998/071 |
|
IT/1998/426 |
|
IT/2000/059 |
Popravki
10.10.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 278/32 |
Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila
( Uradni list Evropske unije L 338 z dne 22. decembra 2005 )
Stran 10, Priloga 1, Poglavje 1, točka 1.12 Mleko v prahu in sirotka v prahu:
besedilo:
„Mleko v prahu in sirotka v prahu (10)“
se glasi:
„Mleko v prahu in sirotka v prahu“.
Stran 18, Priloga 1, Poglavje 2, točka 2.2.1, stolpec Mejne vrednosti m in M:
besedilo:
„m |
M |
<1 cfu/ml |
5 cfu/ml“ |
se glasi:
„m |
M |
<1/ml |
5/ml“ |
Stran 19, Priloga 1, Poglavje 2, točka 2.2.7, stolpec Enterobakterije, stolpec Referenčna analizna metoda:
besedilo:
„ISO 21528-1“,
se glasi:
„ISO 21528-2“.
Stran 22, Priloga 1, Poglavje 2, točka 2.4.1, stolpec E. coli, stolpec Mejne vrednosti m in M:
besedilo:
„m |
M |
1 cfu/g |
10 cfu/g“ |
se glasi:
„m |
M |
1/g |
10/g“ |