(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Od 1. maja 2004 za sektor zračnega prevoza veljajo splošno veljavne določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (3).

(2)

Uredba (ES) št. 1/2003 določa, da sporazumi, ki spadajo v člen 81(1) Pogodbe in izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3), niso prepovedani, pri čemer predhodna odločba ni potrebna. Načeloma morajo podjetja in združenja zdaj sama oceniti, ali so njihovi sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi združljivi s členom 81 Pogodbe.

(3)

Uredba (EGS) št. 3976/87 pooblašča Komisijo, da na podlagi uredbe uporabi člen 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, ki se posredno ali neposredno nanašajo na določbo o storitvah v letalskem prevozu na progah med letališči Skupnosti ter na progah med Skupnostjo in tretjimi državami.

(4)

Sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja glede posvetovanj o cenah prevoza potnikov za redne zračne prevoze in dodeljevanja časovnih blokov ter načrtovanja voznega reda na letališčih lahko omejijo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami.

(5)

Ker pa takšni sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja lahko koristijo uporabnikom zračnega prevoza in/ali letalskim prevoznikom, je Uredba Komisije (EGS) št. 1617/93 z dne 25. junija 1993 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (4) določila, da se člen 81(1) Pogodbe med drugim ne uporablja za nekatere sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja glede posvetovanj o cenah in dodeljevanja časovnih blokov na letališčih za zračne prevoze med letališči Skupnosti. Uredba (EGS) št. 1617/93 je prenehala veljati 30. junija 2005.

(6)

Komisija je junija 2004 sprožila posvetovanje o popravku Uredbe (EGS) št. 1617/93, da bi se ugotovilo, ali je treba prenehati s skupinskimi izjemami, jih obdržati v njihovi izvirni obliki ali še razširiti njihovo področje uporabe. Komisija je prejela odgovore držav članic, letalskih prevoznikov, potovalnih agencij in skupin potrošnikov.

(7)

Glede na rezultate posvetovanj in sistema izjem, ki se uporablja neposredno in ga je uvedla Uredba (ES) št. 1/2003, ni zadostnih razlogov, da bi na podlagi Uredbe še naprej razglašali, da se člen 81(1) ne uporablja za posvetovanja glede sporazumov o dodeljevanju časovnih blokov in načrtovanju voznega reda na letališčih ali za posvetovanja o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med letališči Skupnosti. Vendar je treba industriji zračnih prevozov dati zadosti časa, da se prilagodi novemu položaju in da sama oceni, ali so njeni sporazumi in ravnanja združljivi s členom 81 Pogodbe, in da jih po potrebi spremeni. Ker je Uredba (EGS) št. 1617/93 že prenehala veljati, je za prehodno obdobje treba sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(8)

Ureditve o dodelitvi časovnih blokov in načrtovanju voznega reda na letališčih lahko izboljšajo učinkovito uporabo zmogljivosti letališča in zračnega prostora, olajšajo kontrolo letenja in pomagajo širiti ponudbo storitev v letalskem prevozu z letališča. Dostop do preobremenjenih letališč mora biti še naprej omogočen, če naj se konkurenca ne izključi. Da bi zagotovili zadostno stopnjo varnosti in preglednosti, se ureditve v tem smislu lahko sprejmejo samo, če lahko vsi zadevni letalski prevozniki sodelujejo v pogajanjih in če se dodelitve izvršijo na nediskriminacijski in pregledni podlagi.

(9)

V zvezi s posvetovanji glede dodeljevanja časovnih blokov in načrtovanja voznega reda na letališčih, v kolikor zadevajo zračne prevoze, ki imajo svoj izhodiščni in ciljni kraj v Skupnosti, je treba odobriti skupinsko izjemo do 31. decembra 2006. Po 31. decembru 2006 mora industrija zračnih prevozov sama oceniti, ali sporazumi in usklajena ravnanja med podjetji ter sklepi podjetniških združenj, ki jih zajema člen 81(1) Pogodbe, izpolnjujejo pogoje člena 81(3). Ocena mora med drugim upoštevati, ali lahko vsi zadevni prevozniki sodelujejo na posvetovanjih o dodeljevanju časovnih blokov in načrtovanju voznega reda na letališčih ter ali se ta posvetovanja opravljajo na nediskriminacijski in pregleden način. Ta uredba ne posega v Uredbo Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja časovnih blokov na letališčih Skupnosti (5).

(10)

Posvetovanja o cenah prevoza potnikov lahko prispevajo k splošno sprejemljivim medlinijskim cenam za prevoz potnikov v korist letalskih prevoznikov in uporabnikov zračnega prevoza. Vendar posvetovanja ne smejo presegati cilja, ki je olajšati interlining.

(11)

Rezultati posvetovanja, ki ga je sprožila Komisija junija 2004 za popravek Uredbe (EGS) št. 1617/93, kažejo, da se je trg zračnih prevozov znotraj Skupnosti razvil na takšen način, da zagotavlja, da bodo posvetovanja o cenah še naprej izpolnjevala vsa merila iz člena 81(3) Pogodbe, upada.

(12)

Zato je treba do 31. decembra 2006 v zvezi s posvetovanji o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med letališči Skupnosti odobriti skupinsko izjemo. Po tem datumu mora industrija zračnih prevozov sama oceniti, ali sporazumi in usklajena ravnanja med podjetji ter sklepi podjetniških združenj, ki jih zajema člen 81(1) Pogodbe, izpolnjujejo pogoje člena 81(3) Pogodbe.

(13)

Komisija je od 1. maja 2004 pooblaščena, da glede zračnih prevozov, ne samo na progah med letališči Skupnosti, ampak tudi na progah med Skupnostjo in tretjimi državami, na podlagi uredbe uporabi člen 81(3) Pogodbe.

(14)

V nasprotju z zračnim prometom znotraj Skupnosti zračne prevoze med državami članicami in tretjimi državami na splošno urejajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Narava in raven podrobnosti pravnih predpisov, določenih v teh sporazumih, se močno razlikujeta. Skupna točka sporazumov o letalskih prevozih je, da brez poseganja v pravo Skupnosti, vključno z Uredbo (ES) št. 847/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pogajanjih in izvajanju sporazumov o letalskih prevozih med državami članicami in tretjimi državami (6), omejujejo in/ali urejajo dostop na trg in/ali oblikujejo cene, kar lahko ovira konkurenco med letalskimi prevozniki na progah med Skupnostjo in tretjimi državami. Poleg tega je skupno vsem sporazumom o letalskih prevozih, da omejujejo zmožnost prevoznikov, da bi sklepali takšne dvostranske sporazume o sodelovanju, ki bi uporabnikom ponudili druge možnosti poleg medlinijskega sistema Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA).

(15)

Na progah med Skupnostjo in tretjimi državami je delež potnikov, ki na svoji poti prestopajo, opazno višji kot na mednarodnih letih znotraj Skupnosti. Interlining bi moral zato uporabnikom na podlagi posvetovanj o cenah nuditi večje koristi na progah med Skupnostjo in tretjimi državami.

(16)

Dovolj zanesljivo lahko domnevamo, da posvetovanja o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med kraji v Skupnosti in kraji v tretjih državah trenutno izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) Pogodbe. Vendar se trg zračnih prevozov hitro razvija. V zvezi s takšnimi posvetovanji je torej treba odobriti kratkotrajno skupinsko izjemo do 31. oktobra 2007.

(17)

Pristojni organi v Združenih državah Amerike in Avstraliji izvajajo ponovni pregled svojih protimonopolnih politik v zvezi s konferencami o cenah IATA. Ti pregledi bodo verjetno zaključeni do junija 2007. Zato je primerno, da Komisija do takrat ponovno pregleda skupinsko izjemo konferenc o cenah za prevoz potnikov za proge med Skupnostjo in tema državama.

(18)

Zbrati je treba podatke, da se poveča vedenje Komisije o relativni uporabi cen za prevoz potnikov, določenih v posvetovanjih, in o njihovi relativni pomembnosti za dejanski interlining na rednih zračnih prevozih med Skupnostjo in tretjimi državami. Na podlagi zbranih podatkov naj bi Komisija tudi bolje ocenila učinke regulativnih omejitev, ki izvirajo iz dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih. Zato se mora od letalskih prevoznikov, ki sodelujejo na posvetovanjih, zahtevati, da zberejo podatke za vsako sezono IATA za vse vrste prevoznin, pri katerih so bile dogovorjene medlinijske prevoznine, od 1. maja 2004 naprej.

(19)

V skladu s členom 4 Uredbe (EGS) št. 3976/87 je to uredbo treba uporabljati z učinkom za nazaj za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so obstajali na dan začetka veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje za izjeme, določene v tej uredbi.

(20)

Zakonodaja Skupnosti na področju civilnega letalstva, ki se nanaša na notranji trg, je bila na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru razširjena na področje, ki zajema Skupnost ter Norveško, Islandijo in Lihtenštajn. Zato je treba lete med Skupnostjo ter Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom obravnavati na enak način kot lete znotraj Skupnosti. Zakonodaja Skupnosti se s sklepi Skupnega odbora EGP razširi na ozemlje, ki ga obravnava Sporazum. Za namene te uredbe pa je treba določiti, da skupinska izjema, določena za lete izven Skupnosti, ne velja za lete med kraji v Skupnosti in kraji na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu.

(21)

Zakonodaja Skupnosti na področju civilnega letalstva, ki se nanaša na notranji trg, je bila na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (7) razširjena na področje, ki zajema Skupnost in Švico. Dokler velja ta sporazum, je treba lete med Skupnostjo in Švico obravnavati na enak način kot lete znotraj Skupnosti. Zakonodaja Skupnosti se s sklepi Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma, razširi na ozemlje, ki ga obravnava Sporazum. Za namene te uredbe pa je treba določiti, da skupinska izjema, določena za lete med Skupnostjo in tretjimi državami, ne velja za lete med kraji v Skupnosti in kraji v Švici.

(22)

Ta uredba ne posega v uporabo člena 82 Pogodbe –

(a)

organizacija posvetovanj o dodeljevanju časovnih blokov in načrtovanju voznega reda na letališčih, v kolikor zadevata zračne prevoze, ki imajo svoj izhodiščni in/ali ciljni kraj v Skupnosti;

(b)

organizacija posvetovanj o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med kraji v Skupnosti ali med kraji v Skupnosti na eni strani in kraji v Švici, na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu na drugi;

(c)

organizacija posvetovanj o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med kraji v Skupnosti na eni strani in kraji v Avstraliji ali Združenih državah Amerike na drugi;

(d)

organizacija posvetovanj o cenah prevoza potnikov in njihove prtljage na rednih zračnih prevozih med kraji v Skupnosti na eni strani in kraji v tretjih državah, razen tistih iz točk (b) in (c), na drugi.

(1)

Člena 16 in 17 Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (2) določa pravila glede financiranja sheme prestrukturiranja in adaptacije.

(2)

V skladu s členom 16(1)(b) Uredbe (ES) št. 1227/2000 posredujejo države članice Komisiji najpozneje do 10. julija vsakega leta stroškovnik v zvezi s sistemom prestrukturiranja in adaptacije, potrjen 30. junija tekočega finančnega leta in zadevno skupno površino.

(3)

Člen 17(2) Uredbe (ES) št. 1227/2000 določa, da naredijo države članice stroškovnik v skladu s členom 16(1)(b) samo, če je znesek, ki so ga prijavile v skladu s členom 16(1)(a) enakovreden vsaj 75 % zneska začetne pomoči zadevne države članice. Brez stroškovnika iz člena 16(1)(b) pa se potrjeni izdatki za podporo v okviru sheme za prestrukturiranje in adaptacijo ne morejo upoštevati.

(4)

Nekatere države članice, za katere je vinsko leto 2005/2006 drugo leto uporabe sheme za prestrukturiranje in adaptacijo, niso mogle izplačati 75 % začetne pomoči, čeprav so potrdile določen del izdatkov. Težave so bile povezane s pomanjkanjem poznavanja pogojev sheme. Uporaba pravil iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1227/2000, bi za te države članice povzročila prekomerno znižanje sredstev, ki so za prestrukturiranje in preusmeritev na voljo v tem finančnem letu.

(5)

Zato se je treba na prehodni podlagi za vinsko leto 2005/2006 tem čezmernim znižanjem izogniti z odstopanji od Uredbe (ES) št. 1227/2000, tako da se državam članicam, za katere je vinsko leto 2005/2006 drugo leto uporabe sheme za prestrukturiranje in adaptacijo, odobri izplačilo celote odobrenih proračunskih sredstev za ustrezne izdatke, ki so nastali ali so potrjeni na dan 30. junija 2006, do konca tekočega finančnega leta.

(6)

Podobno rešitev so uporabili leta 2002, ko so stare države članice uporabljale shemo za prestrukturiranje in adaptacijo vinogradov drugo leto in so nekatere od njih imele enake težave, kot so zdaj nastale v nekaterih državah članicah, v katerih se uporablja shema drugo leto.

(7)

Ker se mora ta uredba začeti uporabljati s 1. julijem 2006, mora začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

(1)

Priloga k Uredbi (ES) št. 2580/2001 navaja pristojne organe, ki jim je treba poslati podatke in zahtevke v zvezi z ukrepi, vzpostavljenimi s to uredbo.

(2)

Češka, Estonija in Grčija so zaprosile za spremembo podatkov o pristojnih organih. Spremeni se tudi naslov Komisije –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu s splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Odbor za Carinski zakonik ni dal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

V pismu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije registriral 7. aprila 2005, je Združeno kraljestvo zaprosilo za dovoljenje za odstopanje od člena 5(6) in člena 11(A)(1)(b) Direktive 77/388/EGS.

(2)

V skladu s členom 27(2) Direktive 77/388/EGS je Komisija s pismom z dne 26. oktobra 2005 obvestila druge države članice o prošnji Združenega kraljestva. S pismom z dne 27. oktobra 2005 je Komisija uradno obvestila Združeno kraljestvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno prošnje.

(3)

Združeno kraljestvo želi nadomestiti odstopanje iz Odločbe Sveta 86/356/EGS z dne 21. julija 1986 o dovoljenju Združenemu kraljestvu, da uporabi pavšalne ukrepe za neodbitni davek na dodano vrednost, ki se obračunava na izdatke za gorivo službenih avtomobilov (2), s katero so bili dovoljeni posebni ukrepi za poenostavitev določitve deleža davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi z izdatki za gorivo službenih avtomobilov, ki se delno uporabljajo v zasebne namene, na pavšalni osnovi. Ta postopek davčnim zavezancem omogoča, da jim ni več treba podrobno zapisovati prevoženih razdalj za izračun natančnega zneska DDV, povezanega z zasebno ali službeno uporabo, za vsak avtomobil. Tako kot ta sistem bo tudi predlagani novi sistem za davčne zavezance neobvezen.

(4)

Trenutni sistem temelji na vrsti uporabljenega goriva in velikosti motorja avtomobila. Združeno kraljestvo želi spremeniti ta sistem, tako da bo temeljil na stopnji emisij ogljikovega dioksida (CO2) iz avtomobila, ker obstaja sorazmerna soodvisnost med emisijami in porabo goriva ter zato tudi z izdatki za gorivo. To pomeni, da bi se lahko s pavšalnim sistemom lestvic na podlagi emisij CO2 dosegel isti cilj obdavčitve izdatkov za gorivo, ki jih ima podjetje za zasebno uporabo avtomobilov. Združeno kraljestvo hkrati pričakuje, da bo doseglo večjo natančnost pri določanju deleža davka na zasebno porabo s povečanjem, in s tem tudi z natančnejšo opredelitvijo, števila kategorij na lestvici v primerjavi z obstoječimi kategorijami.

(5)

Ta ureditev je dejansko omogočila Združenemu kraljestvu poenostaviti postopek za obračunavanje davka v zvezi z izdatki za gorivo za službene avtomobile; predlagani sistem, ki temelji na emisijah CO2, pa bo imel podoben učinek. Novi sistem bi moral natančneje odražati zasebno porabo.

(6)

Dovoljenje bi bilo treba časovno omejiti, da se lahko ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v obdobju do izteka dovoljenja, oceni, ali je odstopanje še vedno upravičeno.

(7)

Odločbo 86/356/EGS bi bilo treba po izteku določenega obdobja razveljaviti, v vsakem primeru pa ob začetku veljavnosti nacionalnih določb, ki bodo uvedle novi posebni ukrep, in sicer zato, da se prepreči situacijo, v kateri bi hkrati veljali dovoljenji na podlagi obeh sistemov.

(8)

Združeno kraljestvo bi moralo o nacionalnih določbah, s katerimi bo uveden nov posebni ukrep, obvestiti Komisijo takoj po njihovem sprejetju in zagotoviti, da ta ukrep ne bo začel veljati pred 30. aprilom 2007.

(9)

Odstopanje nima negativnih vplivov na lastna sredstva Skupnosti od DDV –

(1)

Omejeno priznanje po členu 4(2) Direktive 94/57/ES je priznanje, dodeljeno organizacijam, poznanim kot klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo vsa merila iz Priloge, razen tistih, določenih v odstavkih 2 in 3 oddelka A „Splošne zahteve“ Priloge, ki pa ima omejeni rok trajanja in obseg, da bi zadevna organizacija pridobila nadaljnje izkušnje.

(2)

Komisija je preverila, ali PRS izpolnjuje vsa merila iz Priloge k Direktivi 94/57/ES, razen tistih, ki so določena v odstavkih 2 in 3 oddelka A „Splošne zadeve“ navedene priloge.

(3)

PRS se je zavezal, da bo izpolnjeval določbe člena 15(2), 15(4) in 15(5) Direktive 94/57/ES.

(4)

Evidence organizacije o izvajanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja, čeprav malo pod povprečjem priznanih organizacij, so zadovoljivi in kažejo ugoden razvoj, zlasti na področju Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, kjer je bilo od leta 2000 doseženo trajno izboljšanje.

(5)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljenega v skladu s členom 7 Direktive 94/57/ES –

(1)

Referenčnim laboratorijem Skupnosti na področju nadzora živil in krme se lahko dodeli finančni prispevek Skupnosti v skladu s členom 28 Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (2).

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 156/2004 z dne 29. januarja 2004 o finančni pomoči Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti na podlagi člena 28 Odločbe 90/424/EGS (3) določa, da se finančni prispevek Skupnosti dodeli, če se odobreni delovni programi učinkovito izvajajo in upravičenci v določenih rokih Komisiji sporočijo vse potrebne informacije.

(3)

Julija 2005 je Komisija objavila razpis za izbiro in določitev novih referenčnih laboratorijev Skupnosti na področju nadzora živil in krme. Ocenjevanje vlog je bilo zaključeno decembra 2005 in rezultati so bili sporočeni pristojnim organom zadevnih držav članic. Po tej oceni so bili izbrani uspešni kandidati za nove referenčne laboratorije Skupnosti.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 776/2006 z dne 23. maja 2006 o spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih laboratorijev Skupnosti (4) je določila nove referenčne laboratorije Skupnosti na naslednjih področjih: Listeria monocytogenes, koagulaza pozitivni stafilokoki, Escherichia coli, vključno z verotoksično E. coli (VTEC), Campylobacter, zajedavci (zlasti Trichinella, Echinococcus, Anisakis), protimikrobna odpornost, živalske beljakovine v krmi, ostanki pesticidov (živila živalskega izvora in proizvodi z visoko vsebnostjo maščobe, žitarice in krma, sadje in zelenjava, vključno s proizvodi z visoko vsebnostjo vode in kisline ter metode detekcije enega ostanka za vse prej naštete matrice) ter dioksini in PCB-ji v živilih in krmi.

(5)

Komisija je ocenila delovne programe in ustrezne ocene proračuna, ki so jih predložili novo določeni referenčni laboratoriji Skupnosti za leto 2006.

(6)

V skladu s tem je treba dodeliti finančni prispevek Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti za izvajanje nalog in dolžnosti, določenih v Uredbi (ES) št. 882/2004. Finančni prispevek Skupnosti znaša 100 % upravičenih stroškov, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 156/2004.

(7)

Poleg finančnega prispevka Skupnosti je treba dodeliti dodatni prispevek za organizacijo delavnic s področij v pristojnosti referenčnih laboratorijev Skupnosti.

(8)

Finančni prispevek za delavnice, ki jih organizirajo referenčni laboratoriji Skupnosti mora biti v skladu s pravili, določenimi v Uredbi (ES) št. 156/2004, in omejen na 30 udeležencev.

(9)

V skladu s členom 3(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (5) se ukrepi za veterinarsko in zdravstveno varstvo rastlin financirajo iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS mora Skupnost sprejeti ali pomagati državam članicam pri sprejetju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(2)

Po členu 4 Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), se do konca leta 2007 določi cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele v populaciji jat puranov.

(3)

Za določitev cilja Skupnosti morajo biti na voljo primerljivi podatki o razširjenosti salmonele v populacijah puranov v državah članicah. Takih podatkov ni, zato je treba v primernem obdobju izvesti posebno raziskavo za spremljanje razširjenosti salmonele pri puranih, da bi upoštevali možne sezonske spremembe.

(4)

Raziskava bo zagotovila tehnične podatke, potrebne za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine. Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti salmonele pri puranih v državah članicah jim je treba dodeliti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje posebnih zahtev raziskave. Primerno je, da se povrne 100 % stroškov laboratorijskih testiranj, za katere velja zgornja meja. Vsi drugi stroški, kot so vzorčenje, potovanja, upravljanje itd., niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(5)

Finančni prispevek Skupnosti se naj dodeli pod pogojem, da se raziskava izvede v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti in da izpolnjuje nekatere druge pogoje.

(6)

Finančni prispevek Skupnosti naj se dodeli, če so predvideni ukrepi učinkovito izvedeni in pod pogojem, da organi pošljejo vse potrebne podatke v za to določenih rokih.

(7)

Treba je določiti menjalni tečaj, ki se bo uporabil pri zahtevkih za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (3).

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –