27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/1

(1)

2. oktobra 2003 je Uredba z zakonsko močjo št. 269 z dne 30. septembra 2003, ki določa nujne ukrepe za pospešitev razvoja in prilagajanje trenda javnih financ („Uredba z zakonsko močjo št. 269/2003“), kakor je bila naknadno preoblikovana v Zakon št. 326 z dne 24. novembra 2003, objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 274 z dne 25. novembra 2003, ob svoji objavi v Uradnem listu Italijanske republike št. 229 z dne 2. oktobra 2003 začela veljati. Člen 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 določa, da za neto rezultate poslovanja nekaterih kolektivnih naložbenih podjetij za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, specializiranih za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranem trgu Evropske unije velja 5 % davek namesto standardnega 12,5 %, ki ga odtegnejo nespecializirani naložbeni nosilci.

(2)

Z dopisom z dne 22. oktobra 2003 (D/56756) je Komisija pozvala italijanske organe oblasti, naj posredujejo podatke o zadevnih olajšavah in njihovem začetku veljavnosti zato, da se ugotovi, ali predstavljajo pomoč v smislu člena 87 Pogodbe. Z istim dopisom je opozorila Italijo o njeni obveznosti, da obvesti Komisijo pred izvajanjem kakršnih koli ukrepov, ki predstavljajo pomoč iz člena 88(3) Pogodbe.

(3)

Z dopisoma z dne 11. novembra 2003 (A/37737) in 26. novembra 2003 (A/38138) so italijanski organi zagotovili zahtevane podatke. 19. decembra 2003 (D/58192) je Komisija znova opozorila Italijo na njene obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe in povabila italijanske organe oblasti, naj v primeru, če bi zadevne olajšave predstavljale pomoč, ki se je izvajala nezakonito, brez predhodne odobritve Komisije, obvestijo tiste, ki bi lahko imeli koristi zaradi olajšav, ki izhajajo iz določb Pogodbe in člena 14 Postopkovne uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (2).

(4)

Z dopisom z dne 11. maja 2004 (SG 2004 D/202046) je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu z dne 7. maja 2004 o sprožitvi postopka, določenega s členom 88(2) Pogodbe, v povezavi z davčnimi olajšavami, ki jih dodeljuje Italija s pomočjo zadevnega programa, obvestila Italijo.

(5)

Z dopisom z dne 14. julija 2004 (A/35463) so italijanski organi predložili svoje pripombe.

(6)

9. septembra 2004 je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen sklep Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave, s katerim so bile zainteresirane stranke pozvane, naj predložijo svoje pripombe. (3).

(7)

16. in 27. septembra 2004 sta z namenom proučitve nekaterih vidikov programa potekali dve srečanji med predstavniki Komisije in italijanskimi davčnimi organi.

(8)

Z dopisom z dne 7. oktobra 2004 (A/37679) je Italijanska zveza družb za upravljanje premoženja („Assogestioni“) predložila svoje pripombe. Z dopisom z dne 28. oktobra 2004 (D/57696) je Komisija pripombe posredovala italijanskim organom oblasti. Z dopisom z dne 6. decembra 2004 (A/39479) so se italijanski organi odzvali na pripombe Zveze Assogestioni.

(9)

Z dopisom z dne 18. februarja 2005 (A/31490) je Zveza Assogestioni za dopolnitev pripomb, ki so bile poslane dne 7. oktobra 2004, predložila dodatne pripombe. Te je Komisija z dopisom z dne 24. februarja 2005 (D/51366) posredovala italijanskim organom oblasti. Z dopisom z dne 4. aprila 2005 (A/32813) so italijanski organi ob dodatnih pripombah Zveze Assogestioni predložili svoje pripombe.

(10)

Z dopisom z dne 28. februarja 2005 (A/31724) je Evropska zveza investicijskih skladov in podjetij (EZISP) predložila svoje pripombe. Ker so bile pripombe predložene po določenem roku (glej točko 6) in ker so bile podobne tistim, ki jih je predložila Zveza Assogestioni, niso bile posredovane italijanskim organom oblasti ali upoštevane v tej odločbi.

(11)

Člen 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 uvaja davčne olajšave za nekatera kolektivna naložbena podjetja za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (naložbeni nosilci), za katera velja italijanska zakonodaja. Določa zlasti, da z dohodninskim letom, v katerem so izpolnjeni nekateri pogoji za neto rezultate poslovanja tistih kolektivnih naložbenih podjetij za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ki so specializirana za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranem trgu Evropske unije (specializirani naložbeni nosilci); velja 5 % namesto standardna 12,5 % davčna stopnja. Na splošno v italijanskem sistemu obdavčitve kolektivnih naložb zadevni davek vsako leto odtegnejo kolektivna naložbena podjetja glede na obdavčljivo osnovo, ki ustreza letnemu povečanju registrirane dnevne vrednosti njihovega premoženja (neto rezultati poslovanja), z namenom obdavčenja potencialnih kapitalskih dobičkov, ki jih z vlaganjem v takšne naložbene nosilce realizirajo investitorji. Tako investitorji ob razdelitvi dobička, ki izhaja iz takšnih naložb, ne plačajo dodatnega davka.

(12)

Program v Italiji spreminja davčno obravnavo kapitalskega dobička, ki ga ustvarijo različni naložbeni nosilci, vključno z odprtimi investicijskimi skladi, ki jih ureja Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. december 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), „zgodovinski“ luksemburški skladi, odprte investicijske družbe (SICAV-i – investicijske družbe s spremenljivim kapitalom, fr. Société d'investissement à Capital Variable) in zaprti investicijski skladi, kakor jih ureja zakonodaja o takšnih naložbenih nosilcih. Zadevne veljavne določbe vključujejo zlasti:

(13)

Zadevni naložbeni nosilci v skupnem interesu investitorjev, ki so tretja stranka (udeleženci), kolektivno investirajo v prenosljive vrednostne papirje vključno z obveznicami, delnicami in drugimi vrednostnimi papirji družb, ki kotirajo na borzi, in družb, ki ne kotirajo na borzi. Lahko so v obliki pogodbenega naložbenega sklada brez pravne osebe (npr. vzajemni naložbeni skladi), ki ga upravlja posebno podjetje za upravljanje, ali korporativni investicijski sklad (npr. SICAV) (5) ali pokojninski sklad (6). Naložbeni nosilci v obliki vzajemnih naložbenih skladov so lahko bodisi „odprti“ ali „zaprti“ skladi. (7)

(14)

Člen 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 določa, da z dohodninskim letom, v katerem program začne veljati, specializirani naložbeni nosilci, ki jih ureja zadevna zakonodaja, uporabljajo 5 % davek namesto standardnega 12,5 % davka za neto rezultate poslovanja, ki jih ustvarjajo in ki predstavljajo letno povečanje registrirane dnevne vrednosti njihovega premoženja.

(15)

Specializirani naložbeni nosilci v smislu člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 so:

(16)

Majhna in srednje velika kapitalska podjetja v smislu člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 so družbe, katerih tržna vrednost ne presega 800 milijonov EUR, kot je določeno s tržno ceno delnic družbe na zadnji dan trgovanja vsakega četrtletja koledarskega leta (9).

(17)

Program velja od dohodninskega leta, v katerem so spremenjeni predpisi lokalne skupnosti za naložbene nosilce (ali sprejeti v primeru novih naložbenih nosilcev), in uvaja izrecno zahtevo, da naložbeni nosilci vložijo najmanj dve tretjini svojega premoženja v delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranem trgu Evropske unije.

(18)

Program spreminja davčna pravila za vse različne italijanske naložbene nosilce v Italiji, ne glede na to, ali so upravljani/registrirani v Italiji in zanje tam velja posebna nadomestna obdavčitev, ki se zaračuna za neto rezultate poslovanja (naložbeni nosilci, za katere v Italiji velja nadomestna obdavčitev), ali pa so tuji nosilci, za katere v Italiji velja davek na prihodek, ki se razdeli med italijanske naročnike. Enako učinkuje tudi pri spremembi davčnih pravil, veljavnih za tuje naložbene nosilce, ki jih ureja zgoraj omenjena Direktiva Sveta 85/611/EGS (usklajeni tuji KNPVP) (10), in za neto rezultate poslovanja, ki se razdelijo med italijanske investitorje, ali delnice italijanskih naložbenih nosilcev (11).

(19)

Da bi se pojasnili učinki programa in način, kako ta posredno razširja zmanjšanje davkov na nespecializirane nosilce in druge udeležence, je treba davčna pravila, veljavna za kapitalske prihodke, ki jih ustvarjajo naložbeni nosilci in njihovi udeleženci, kakor je bilo spremenjeno s členom 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003, proučiti ločeno. V ta namen je treba razlikovati med „naložbenimi nosilci, ki delujejo kot finančni posredniki, za katerih dohodek v Italiji velja nadomestna obdavčitev“, in „naložbenimi nosilci, za katere velja nadomestna obdavčitev in ki delujejo kot udeleženci v drugih naložbenih nosilcih“, saj je lahko isti naložbeni nosilec oboje – finančni posrednik (to je, investira v prenosljive vrednostne papirje) in sodelujoči investitor (to je, investira v druge naložbene nosilce). Poseben odstavek je namenjen prihodkom, ki jih ustvarjajo drugi investitorji, oproščeni nadomestnega davka, veljavnega za druge naložbene nosilce.

(20)

V splošnem sistemu davek na dohodek ne velja za naložbene nosilce. Vendar za vsak poslovni prihodek, ki ga ustvarijo naložbeni nosilci, navadno velja 12,5 % nadomestni davek, izračunan na podlagi njihovih neto rezultatov poslovanja. Praviloma ta davek zajema celotno davčno obveznost in nadomešča kateri koli dodatni davek na dohodke, ki ga razdelijo naložbeni nosilci.

(21)

Neto rezultat poslovanja se določi z odštevanjem od neto premoženja sklada ob koncu leta skupaj s plačanim nadomestnim davkom in vsemi zneski, razdeljenimi med letom, neto premoženjem sklada na začetku leta in prihodki iz udeležbe v kolektivnih naložbenih podjemih, za katere velja nadomestni davek, kot tudi oprostitvijo prihodkov in prihodki, za katere velja odtegnitev davka (12).

(22)

Člen 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 spreminja splošni davčni sistem, saj določa obračunavanje 5 % nadomestnega davka za prihodke iz poslovanja specializiranih naložbenih nosilcev.

(23)

V splošnem sistemu za katere koli prihodke, ki jih naložbeni nosilec, za katerega v Italiji velja nadomestni davek, razdeli med udeležence (vključno z drugimi naložbenimi nosilci), dodatno obdavčenje ne velja. Zadevni program ohranja oprostitev glede na prihodke, ki izhajajo iz specializiranih naložbenih nosilcev (za katere velja 5 % davek). Zmanjšuje tudi efektivni davek na prihodke nespecializiranih naložbenih nosilcev, udeleženih v tujih specializiranih naložbenih nosilcih, za katere nadomestni davek v Italiji v višini 5 % ne velja (13).

(24)

Za prihodek, ki so ga italijanski ali tuji naložbeni nosilci razdelili italijanskim investitorjem, dodatno obdavčenje v Italiji ne velja, saj je bil že obdavčen na ravni naložbenega nosilca (davčni odtegljaj). Vendar če je udeleženi investitor poslovni podjem kot takšen, so prejemki vključeni v obdavčljivi dohodek, za katerega velja 33-odstotna davčna stopnja. Takšni upravičeni podjemi izpolnjujejo pogoje za 15 % davčni dobropis, s čimer se popolnoma kompenzira dvojna obdavčitev kapitalskih prejemkov. Program v bistvu potrjuje davčni dobropis, tudi ko prihodek razdelijo specializirani naložbeni nosilci (14).

(25)

Za prihodke, ki jih tuji naložbeni nosilci razdelijo med italijanske naložbene nosilce, velja 12,5 % davčni odtegljaj, določen s členom 18 Italijanskega zakonika o davku na dohodke (TUIR). Program za prihodke, ki jih razdelijo specializirani naložbeni nosilci, zmanjšuje davčni odtegljaj na 5 %. Ta določba zagotavlja enakovredno obravnavo investitorjev v tuje in italijanske naložbene nosilce.

(26)

Prihodek, ki izhaja iz naložbenih nosilcev, je vključen v neto rezultate poslovanja pokojninskega sklada, udeleženega v takšnih naložbenih nosilcih. Zanj velja 11 % nadomestni davek. Za odpravo dvojnega obdavčenja dohodka, ki ga ustvarjajo pokojninski skladi, je v nadomestni davek, ki ga plačujejo takšni pokojninski skladi, vračunan davčni dobropis v vrednosti 15 % takšnega prihodka. Program prilagaja nove ukrepe zmanjšanega obdavčenja za specializirane naložbene nosilce posebnemu sistemu obdavčenja pokojninskih skladov.

(27)

Vzporedno z zmanjšanjem nadomestnega davka za specializirane naložbene nosilce program znižuje davčni dobropis za prihodke, ki izhajajo iz specializiranih italijanskih naložbenih nosilcev, na 6 %. Poleg tega člen 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 določa, da za delež premoženja pokojninskih skladov, ki ga pridelajo tuji specializirani naložbeni nosilci, velja 5 % nadomestni davek namesto standardnega 11 % (15).

(28)

V svojem sklepu o sprožitvi formalnega postopka je Komisija ugotovila, da ukrepi izpolnjujejo vsa merila, da se jih lahko klasificira kot državno pomoč za specializirane naložbene nosilce in za majhna in srednje velika kapitalska podjetja, katerih delnice imajo takšni specializirani naložbeni nosilci, v smislu člena 87(1) Pogodbe, pri čemer ob neposrednem znižanju davka, dodeljenem investitorjem v specializirane naložbene nosilce, ni bilo dvomov, saj to predstavlja splošni ukrep za vse investitorje.

(29)

Pri dvomih o obstoju pomoči za specializirane naložbene nosilce je Komisija menila, da so to podjemi v smislu člena 87(1) Pogodbe, saj imajo bodisi obliko družb in predstavljajo gospodarske subjekte same po sebi ali pa predstavljajo ločena sredstva, s katerimi upravljajo podjemi, ki konkurirajo na investicijskih trgih. Komisija je tudi opazila, da imajo specializirani naložbeni nosilci koristi bodisi neposredno zaradi znižanja davčne stopnje bodisi posredno zaradi dodatnih kapitalskih investicij iz naslova znižanja davka, odobrenega s programom za njihove investitorje, pri čemer takšni nosilci investirajo prvenstveno v majhna in srednje velika kapitalska podjetja na organiziranem trgu Evropske unije. Komisija je v nadaljevanju ugotovila, da zadevne ugodnosti niso v sorazmerju s številom delnic v majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetjih, ki so v lasti takšnih nosilcev, ampak so ti odvisni izključno od svojega statusa kot specializirani nosilci.

(30)

Glede majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij je Komisija poudarila, da ukrep predvideva posredno ugodnost za tista podjetja, katerih delnice imajo specializirani naložbeni nosilci, saj se z zagotovitvijo lažjega dostopa do kapitala poveča obseg njihove likvidnosti. Ugodnost je odvisna od njihovega statusa, ki ga imajo kot majhna in srednje velika kapitalska podjetja na organiziranem trgu Evropske unije, in ne od njihovega poslovanja, drugih okoliščin ali investicij takšnih podjetij.

(31)

V svojih pripombah sta tako Italija kot Zveza Assogestioni zagotovili, da zadevni naložbeni nosilci ne morejo biti obravnavani kot podjetja, ampak preprosto kot premoženjske družbe, ki jih upravljajo ločena podjetja. Za zadnje velja običajno obdavčenje njihovega dobička in nimajo koristi zaradi znižanja davka, predvidenega s členom 12 Uredbe z zakonsko močjo 269/2003.

(32)

Tako Italija kot Zveza Assogestioni sta v nadaljevanju ugotovili, da je treba program obravnavati kot splošni ukrep davčne politike, zaradi katerega uživajo neposredne ugodnosti investitorji, posredno pa vpliva na majhna in srednje velika kapitalska podjetja in naložbene nosilce. Po mnenju zainteresiranih strank je program, v nasprotju z drugimi podjetji na evropskem trgu, usmerjen v pospeševanje tržne vrednosti majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij, in kot takšen ne sodi v področje nadzora državne pomoči. Tako Italija kot zainteresirane stranke so trdile, da ukrep ne predstavlja pomoči za specializirane naložbene nosilce ali za nekatere družbe za upravljanje. V zvezi s tem so italijanski organi poudarili, da je program učinkovito odprt za vsa podjetja, ki ustvarjajo ločene sklade, namenjene predvsem za investiranje v majhna in srednje velika kapitalska podjetja na organiziranih evropskih trgih in bi zato pomenil splošen ukrep.

(33)

Poleg tega v skladu s temi pripombami program ne bi vplival na konkurenco, saj bi lahko vsa majhna in srednje velika kapitalska podjetja imeli koristi zaradi lažjega dostopa do kapitala. Prav tako ne bi predstavljal pomoči za takšna podjetja, saj bi se naložbeni nosilci ali njihove družbe za upravljanje o naložbah odločali z namenom povečanja dobička.

(34)

Zveza Assogestioni je zagotovila natančne podatke o delovanju programa med začetnim obdobjem (leto 2004). Ob koncu leta 2004 so bili za poslovanje usposobljeni trije specializirani naložbeni nosilci: dva, ki sta obstajala že prej in sta spremenila svoje lokalne predpise tako, da sta investirala prvenstveno v delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih evropskih trgih, in eden novoustanovljeni sklad. Zveza Assogestioni je navedla, da so bili davčni stroški programa v letu 2004 minimalni. Na podlagi podatkov Zveze Assogestioni je Komisija izračunala, da je primanjkljaj za davčni prihodek leta 2004 znašal približno 1,1 milijona EUR, ob upoštevanju potrebnih prilagoditev za kompenzacijo prenosov dejanskih davčnih dobropisov, povezanih z obdavčitvijo iz prejšnjih let. Italija in zainteresirane stranke menijo, da te številke kažejo, da je imel zadevni program neznaten učinek na konkurenco in trgovanje znotraj Skupnosti, ob upoštevanju, da so majhna in srednje velika kapitalska podjetja s sedežem zunaj Skupnosti lahko zaradi posrednih vplivov zadevnega znižanja davka uživala ugodnosti.

(35)

Po proučitvi pripomb italijanskih organov in zainteresiranih strank Komisija še vedno meni, da znižanje davka za investitorje predstavlja državno pomoč ne samo za specializirane nosilce, ki investirajo v delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih evropskih trgih, ampak tudi za majhna in srednje velika kapitalska podjetja, katerih delnice imajo ti nosilci, saj kumulativno izpolnjuje merila, določena s členom 87(1) Pogodbe.

(36)

Komisija najprej potrjuje stališča iz svojega dopisa o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da so, v nekaterih primerih, naložbeni nosilci podjetja v smislu člena 87 Pogodbe in lahko v skladu s tem uživajo ugodnosti ob znižanju davka iz člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003. Še posebno meni, da čeprav specializirani naložbeni nosilci nimajo neposrednih koristi zaradi odobrenega znižanja davka za njihove investitorje, imajo ti vendarle posredno gospodarsko korist, če znižanje davka za investicije v specializirane naložbene nosilce spodbudi investitorje k nakupu delnic takšnih nosilcev, s čimer zagotovijo dodatno likvidnost in dodatni dohodek pri vhodnih tarifah in provizijah za upravljanje.

(37)

Skladno s Sporočilom Komisije o državni pomoči in tveganemu kapitalu (16), v nekaterih primerih, kadar državni ukrep predvideva ustanovitev sklad ali drugega naložbenega nosilca, je treba proučiti, ali je sklad oziroma nosilec lahko podjetje, deležno državne pomoči. Pri obravnavanem primeru se Komisija seznani s pripombami italijanskih organov, da so specializirani naložbeni nosilci, ki uživajo ugodnosti zaradi znižanja davka iz člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003, zgolj premoženjske družbe in jih zato ni mogoče obravnavati kot podjetja v smislu člena 87 Pogodbe. Vendar ugotavlja, da imajo v nekaterih primerih takšni naložbeni nosilci obliko družb in lahko individualno uživajo ugodnosti, čeprav je obdavčenje teh ločeno od obdavčenja premoženja, ki ga upravljajo. V nadaljevanju poudarja, da druge naložbene nosilce brez pravne osebe upravljajo podjetja, ki konkurirajo drugim upravljavcem za upravljanje hranilnic, in da lahko v skladu s tem ta podjetja uživajo prednosti.

(38)

Komisija meni, da specializirani naložbeni nosilci opravljajo gospodarsko dejavnost in predstavljajo podjetja v smislu člena 87(1). To potrjuje sodna praksa Sodišča za področje DDV. Sodišče je pred nedavnim odločilo zlasti (17), da transakcije, ki jih opravljajo SICAV-i in ki zajemajo kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje, predstavljajo gospodarsko dejavnost, ki jo izvajajo davčni zavezanci v smislu člena 4(2) Šeste Direktive o DDV (18). V skladu s sodno prakso (19) je iz uvodnih izjav Prve Direktive razvidno (20), da usklajevanje DDV teži k odpravi dejavnikov, ki bi lahko izkrivljali konkurenčne pogoje, in torej k zagotavljanju nevtralnosti v konkurenci. Glede na to, da imajo predpisi o državnih pomočeh in direktive za usklajevanje DDV iste cilje, Komisija meni, da je pri zadnjih primerno sklicevanje na sodno prakso, kar potrjuje, da zadevni naložbeni nosilci, ne glede na to, ali imajo obliko družbe ali ne, opravljajo gospodarsko dejavnost in torej predstavljajo podjetja v smislu člena 87(1).

(39)

Komisija zato meni, da so davčne ugodnosti za investitorje, ki vlagajo v specializirane naložbene nosilce, primerne tako za same nosilce kot za podjetja, kadar imajo obliko družb, ali za podjetja, ki upravljajo takšne nosilce, kadar imajo pogodbeno obliko. Naraščajoče povpraševanje po delnicah specializiranih naložbenih nosilcev vodi predvsem v povečanje vhodnih tarif in provizij za upravljanje, ki jih obračunajo nosilci ali podjetja, ki te upravljajo.

(40)

Utemeljitev, da program ni selektiven, če ne omogoča prednosti za specifične naložbene nosilce in podjetja za upravljanje glede na njihovo velikost, državljanstvo, kraj registracije ali sestavo, je nepomembna, v kolikor je pomembno le dejstvo, da program določa izredno in omejeno znižanje davka za naložbene nosilce, specializirane za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na trgih in njihove družbe za upravljanje. V skladu z ustaljeno sodno prakso (21) dejstvo, da pomoč ni namenjena enemu ali več posebnim vnaprej opredeljenim prejemnikom, ampak je predmet vrste objektivnih meril, ne more zadostovati za dvom o selektivni naravi državnega ukrepa. Komisija o dejstvu, da uživajo naložbena podjetja, ki upravljajo specializirane naložbene nosilce, po programu, le posredne ugodnosti, meni tudi, da to ne more izključiti obstoja državne pomoči, če v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča (22) neposredne davčne ugodnosti, dodeljene investitorjem, ki niso podjetja, predstavljajo posredno pomoč za podjetja, v katere se vlaga.

(41)

Komisija skladno s tem ugotavlja, da ukrep podeljuje zgoraj omenjeno posebno posredno ugodnost za specializirane naložbene nosilce in njihove družbe za upravljanje v škodo drugih podjetij, ki ponujajo alternativne oblike investicij.

(42)

Komisija tudi potrjuje mnenje iz svojega dopisa o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da bo učinek zadevnega programa omogočanje prednosti majhnim in srednje velikim kapitalskim podjetjem, katerih delnice imajo specializirani naložbeni nosilci, ki uživajo ugodnosti zaradi znižanja davka, določenega s členom 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003. Meni zlasti, da program podeljuje posredno selektivno ugodnost za majhna in srednje velika kapitalska podjetja, katerih delnice imajo specializirani naložbeni nosilci, kar predstavlja naraščajoče povpraševanje po njihovih delnicah in povečano likvidnost. Trditve, da majhna in srednje velika kapitalska podjetja ne bodo deležna ugodnosti, ker si skladi in investitorji prizadevajo za maksimiranje dobičkov, ni mogoče sprejeti, saj ugodnejša davčna obravnava povečuje privlačnost takšne naložbe s povečano likvidnostjo za majhna in srednje velika kapitalska podjetja, tudi če ta pri okoriščanju s tako ugodnostjo niso dejavna.

(43)

Trditve, po kateri bi program predstavljal splošni ukrep davčne politike za podprtje kapitalizacije majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij v Evropi in tako ne bi sodil v področje predpisov o državni pomoči, prav tako ni mogoče sprejeti. Komisija zavzema stališče, da dodeljena davčna ugodnost ne kompenzira kakršnih koli znatnih neskladij pri davčni obravnavi kolektivnih naložb v majhna in srednje velika kapitalska podjetja na trgu na eni strani ter kolektivnih naložb v druga podjetja in individualnih naložb v podjetja zunaj trga na drugi strani. Niti ni mogoče programa utemeljiti z njegovim posebnim ciljem, saj predvideva izključno znižanje davka za specializirane kolektivne naložbe v delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih trgih in kot takšen ni usmerjen v cilj spodbujanja kapitalizacije takšnih podjetij oziroma sorazmeren z njim, ampak je namesto tega pogojen z naložbami specializiranih naložbenih nosilcev.

(44)

Komisija poudarja, da zadevne ugodnosti dodeli država oziroma so dodeljene iz državnih sredstev. Ob ugotovitvi, da Italija pri tem ni ugovarjala, potrjuje presojo iz sklepa o sprožitvi formalnega postopka, v skladu s katero je ugodnost pripisljiva državi, saj za italijansko državno blagajno predstavlja odpoved davčnim prihodkom.

(45)

Glede na vpliv ukrepa Komisija potrjuje presojo iz sklepa o sprožitvi formalnega postopka, da bi ukrep lahko izkrivljal konkurenco med podjetji in vplival na trgovino med državami članicami, saj lahko upravičene družbe poslujejo na mednarodnih trgih in opravljajo trgovske in druge gospodarske dejavnosti na trgih z močno konkurenco. V skladu z ustaljeno sodno prakso (23) je za to, da ukrep izkrivlja konkurenco, dovolj, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco. Nosilci, ki opravljajo kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje in ki so specializirani za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij, konkurirajo zlasti drugim finančnim podjetjem in poslujejo na odprtem trgu, za katerega je značilno živahno trgovanje znotraj Skupnosti. Med majhnimi in srednje velikimi kapitalskimi podjetji, katerih delnice imajo specializirani naložbeni nosilci iz člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003, so vsaj nekatera dejavna v sektorjih, v katerih poteka trgovanje med državami članicami.

(46)

Komisija meni, da niti omejeni davčni stroški programa v letu 2004 (1,1 milijona EUR) niti majhno število specializiranih nosilcev, ki so poslovali v istem letu (trije), v primerjavi s številnimi majhnimi in srednje velikimi kapitalskimi podjetji na trgu, katerih delnice so zadržali, ne morejo spremeniti zaključka, da ukrep predstavlja pomoč prvič zato ker, glede na ustaljeno sodno prakso (24), celo majhna količina pomoči vpliva na konkurenco, in drugič, ker Italija ne izključuje dejstva, da bi lahko zadevni program v prihodnosti imel mnogo večji gospodarski vpliv. Nadalje je treba opozoriti, da lahko omejeni vpliv ukrepa razložimo tudi z dejstvom, da je Komisija takoj sprožila preiskavo in začela formalni postopek preiskave v zvezi z ukrepom, to pa je lahko vplivalo na vedenje gospodarskih subjektov. Podatki, ki jih je posredovala Italija, ne kažejo, da so ugodnosti, ki se natečejo vsakemu posameznemu upravičencu, v mejah za pomoč de minimis, čeprav je število upravičenih majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih evropskih trgih v primerjavi z obsegom davčnega znižanja v letu 2004 precej veliko.

(47)

Komisija je zato sklenila, da program (z davčno obravnavo investitorjev) spreminja konkurenčni položaj nekaterih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, in če ta poslujejo na trgih, odprtih za mednarodno konkurenco, izkrivlja konkurenco.

(48)

Ker so italijanski organi izvajali program brez predhodne priglasitve Komisiji, niso izpolnili naložene obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe. Ukrep šteje kot nezakonita pomoč, če predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in je začel veljati brez predhodne odobritve Komisije.

(49)

Ker ukrep prestavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, je treba njegovo združljivost s skupnim trgom oceniti glede na odstopanja iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(50)

Italijanski organi niso izrecno spodbijali presoje Komisije iz dopisa z dne 11. maja 2004, ki sproža formalno preiskavo, namreč da odstopanja iz člena 87(2) in (3) Pogodbe, v skladu s katerim lahko državna pomoč šteje kot združljiva s skupnim trgom, v tem primeru ne veljajo, in Komisija ni izvedela za kakršne koli druge elemente, ki razveljavljajo ta sklep.

(51)

Zadevne ugodnosti so bodisi nepovezane s kakršnimi koli stroški bodisi povezane s stroški, neupravičenimi do pomoči v skladu z obstoječimi smernicami Skupnosti ali uredbami o skupinskih izjemah.

(52)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, v tem primeru ne veljajo.

(53)

Odstopanje iz člena 87(3)(a) Pogodbe, ki določa dovolitev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, saj zadevni ukrep velja za celotno italijansko ozemlje in ne samo za območja, ki prejemajo pomoč v Italiji v smislu člena 87(3)(a). Nazadnje program nikakor ne prispeva k razvoju omenjenih območij.

(54)

Na enak način program ne more šteti kot pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Italije, kot je določeno s členom 87(3)(b) Pogodbe. Prav tako si za cilj ne zastavlja pospeševanja kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kot je določeno s členom 87(3)(d) Pogodbe.

(55)

Nazadnje je treba proučiti zadevne ukrepe na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da je pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, dopustna. Davčne ugodnosti, dodeljene z ukrepom, niso povezane ali sorazmerne s specifičnimi naložbami, z odpiranjem delovnih mest ali posebnimi projekti, ki bi pospeševali razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih območij v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe. Ne morejo se razglasiti za združljive s skupnim trgom v skladu z merili, določenimi v Sporočilu Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (25), saj so naložbe, ki imajo koristi zaradi njih, usmerjene v družbe na organiziranem evropskem trgu in italijanski organi niso ugotovili, da te družbe nimajo ustreznega dostopa do lastniškega financiranja in se pri zbiranju kapitala spopadajo z višjimi stroški kot druga podjetja. Na koncu Komisija poudarja, da, kot je Sodišče določilo glede drugega ukrepa pomoči, daje prednost specifičnim naložbam, „ni bilo ničesar, kar bi lahko preprečilo uporabo programa za podjetja, ki so v težavah ali ki poslujejo v občutljivih industrijah, za katera so“ bili določeni posebni predpisi na področju državnih pomoči  (26). Komisija zaključuje, da ugodnosti, podeljene s programom, zmanjšujejo dajatve, ki jih običajno krijejo upravičenci med svojo gospodarsko dejavnostjo, in jih je zato treba obravnavati kot državno pomoč za tekoče poslovanje, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso ni združljiva s skupnim trgom.

(56)

Komisija zaključuje, da davčne oprostitve, dodeljene s tem ukrepom, predstavljajo program državne pomoči za tekoče poslovanje, ki ga ne pokrivajo odstopanja od splošne prepovedi takšne pomoči, in da je torej ukrep nezdružljiv s skupnim trgom. Komisija ugotavlja tudi, da je Italija zadevni ukrep izvajala nezakonito.

(57)

Kadar se ugotovi, da je bila državna pomoč dodeljena nezakonito in da je nezdružljiva s skupnim trgom, je naravna posledica vračanje pomoči, in sicer zato, če je to mogoče, da se ponovno vzpostavi konkurenčni položaj, ki je obstajal pred dodelitvijo pomoči.

(58)

Ta odločba velja za zadevni program kot takšen in mora biti nemudoma izvedena, vključno s povračilom pomoči, dodeljene s programom, skladno s členom 14 Postopkovne uredbe št. 659/1999 (27).

(59)

V ta namen Komisija meni, da je najprej treba od Italije zahtevati, naj nemudoma odpravi pomoč, ki predstavlja različno davčno obravnavo njenih neto rezultatov poslovanja glede na prihodke, ki jih ustvarjajo davčni nosilci, specializirani za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih evropskih trgih, in sicer z obveščanjem vseh, od katerih ustrezna nacionalna pravila iz člena 12 Uredbe z zakonsko močjo št. 269/2003 zahtevajo uvedbo zadevne davčne olajšave, o neposredni uporabi te odločbe Komisije.

(60)

Italija mora vrniti pomoč iz naložbenih nosilcev ali podjetij, ki upravljajo pogodbene naložbene nosilce, saj so ti istočasno prvi upravičenci do pomoči in osebe, ki so po davčni zakonodaji obvezane plačati nadomestni davek na njihove neto rezultate poslovanja. Pomoč, ki se vrne, ustreza razliki med standardnim nadomestnim davkom in zmanjšanim davkom, ki izhaja iz zadevnih davčnih olajšav. Ta odločba ne vpliva na možnost, da bi naložbeni nosilci ali podjetja, ki jih upravljajo, od svojih investitorjev zahtevali ustrezen znesek, če takšna možnost obstaja v nacionalnem pravu. Vendar obveznost za povrnitev pomoči ne izključuje možnosti, da je celotna pomoč, dodeljena posameznim upravičencem, ali le njen del, združljiva po členu 2 Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (28).

(61)

Komisija poziva Italijo, naj predloži zahtevane podatke z odgovorom na vprašalnik, priložen v Prilogi 1 k tej odločbi, ki ga sestavljata seznam finančnih posrednikov in drugih strank, povezanih z vrnitvijo zadevne davčne olajšave, in z jasno navedbo načrtovanih in že sprejetih ukrepov za takojšnjo in učinkovito vračilo nezakonite državne pomoči. Italijo poziva tudi, naj v dokaz, da so bili sproženi postopki za vračanje nezakonite pomoči (kot so okrožnice, nalogi za izterjavo ipd.), v dveh mesecih od sprejetja te odločbe predloži vse dokumente.

(62)

Od zneskov za izterjavo je treba plačati obresti. Izračunajo se na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (29)–

27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/12

(1)

V dopisu z dne 31. julija 2003 je Italija Komisiji priglasila pomoč. V dopisih z dne 16. septembra 2003, 6. novembra 2003, 1. decembra 2003, 4. februarja 2004, 12. februarja 2004, 26. februarja 2004, 5. aprila 2004, 25. maja 2004, 23. junija 2004 in 8. julija 2004 je Komisiji predložila nadaljnje informacije.

(2)

V dopisu z dne 22. oktobra 2004 je Komisija Italijo obvestila, da se je v zvezi z ukrepom pomoči odločila sprožiti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je od zainteresiranih strank prejela pripombe, ki jih je posredovala Italiji in ji dala možnost odgovora. Italija je odgovorila v dopisu z dne 12. aprila 2005.

(5)

Komisija je od Italije prejela druge dopise z dne 25. novembra 2005, 18. maja 2005 in 12. oktobra 2005.

(6)

Italija je Komisijo zaprosila za odobritev podaljšanja roka dobave z dne 31. decembra 2003, določenega v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu („Uredba o ladjedelništvu“) kot pogoj za prejem s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje. Družba Fincantieri je zaprosila za podaljšanje roka za dobavo petih ladij za križarjenje v skupni pogodbeni vrednosti 2,1 milijarde EUR in znesku pomoči v višini 243 milijonov EUR.

(7)

Fincantieri je družba v državni lasti, ki upravlja osem ladjedelnic (Monfalcone, Marghera, Sestri Ponente, Ancona, Palermo, Castellammare, Muggiano, Riva Trigoso) v Italiji. Specializirana je za gradnjo ladij za križarjenje, gradi pa tudi druge vrste morskih plovil in vojaške ladje.

(8)

Italija je pojasnila, da so bile končne pogodbe za zadevne ladje podpisane decembra 2000, dobava pa je bila v skladu s pogodbami načrtovana za junij in december 2003. Ladje so naročila različna hčerinska podjetja družbe Carnival Corporation („Carnival“), ameriškega podjetja za križarjenja. Italija je na tej podlagi obljubila s pogodbo povezano pomoč za tekoče poslovanje za gradnjo ladij.

(9)

Italija je izjavila, da je lastnik ladje jeseni 2001 zaprosil za odložitev dobavnih rokov na različne datume v letih 2004 in 2005 ter prošnjo utemeljil z močnim vplivom terorističnih napadov 11. septembra 2001 na segment križarjenj. Fincantieri je v to privolil, Italija pa je zaprosila za podaljšanje roka dobave, da bi bile ladje še vedno upravičene do pomoči za tekoče poslovanje.

(10)

V svojem dopisu so se italijanski organi sklicevali na odločitev Komisije z dne 5. junija 2002 (4) o dovolitvi podobnega podaljšanja roka dobave za ladjo za križarjenje v gradnji pri družbi Meyer Werft, Nemčija. Italija je opozorila na podobnosti med obema zadevama glede (i) razloga za podaljšanje (vpliv terorističnih napadov 11. septembra 2001), (ii) zadevnega trga (križarjenja) in (iii) komercialne odvisnosti, ki obstaja med ladjedelnico in lastnikom (Carnival je Fincantierijeva največja stranka).

(11)

V dopisu z dne 20. oktobra 2004 je Komisija odobrila podaljšanje roka dobave za štiri ladje in izrazila dvome glede odobritve podaljšanja za peto ladjo. Dvomi so zadevali ladjo 6079, katere načrtovana dobava je bila oktobra 2005. Prvotno naj bi bila ta ladja dobavljena leta 2005, vendar je bil dobavni rok pozno leta 2000 spremenjen na december 2003, drugače ladja ne bi bila upravičena do pomoči za tekoče poslovanje.

(12)

Znesek pomoči, ki bi jo Italija dodelila Fincantieriju, če bi Komisija podaljšala rok dobave za ladjo 6079, bi znašal približno 33 milijonov EUR (9 % pogodbene vrednosti ladje).

(13)

Za sprožitev formalnega postopka sta bila predvsem dva razloga. Prvi razlog je bil dvom glede izvedljivosti načrta, da bi eno izmed petih ladij (ladjo 6077) zgradili v ladjedelnici v Anconi, kar bi vključevalo kompleksni proizvodni postopek, pri katerem bi za sestavo delov ladijskega trupa le-te morali prestaviti v drugo ladjedelnico (ATSM Trieste) in nato nazaj v Ancono, saj je dok v Anconi krajši od ladje. Poleg tega Ancona pred tem še ni zgradila ladje podobne kompleksnosti, kar sproža dvome o sposobnosti upravljanja te operacije in nenazadnje tudi dvome glede opremljanja ladje. S tem je povezano dejstvo, da bi gradnja ladje 6077 v Anconi pomenila izredno visoko količino opremljanja v ladjedelnici Palermo zaradi premestitve proizvodnje iz Ancone v Palermo.

(14)

Drug razlog za sprožitev formalnega postopka so bili dvomi glede predvidene količine opremljanja, ki bi ga moral izvesti Fincantieri, če bi bile vse ladje dobavljene leta 2003. Po oceni Komisije bi to vključevalo dvakrat toliko opremljanja, kot ga je Fincantieri izvedel v katerem koli drugem letu. Poleg tega bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, prineslo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica kdaj koli prej opravila. Zato je Komisija podvomila, da je proizvodni načrt za Fincantieri na splošno in zlasti za Marghero realen.

(15)

Zaradi teh dveh razlogov je Komisija dvomila, da bi lahko bile vse ladje dobavljene leta 2005. Vendar se je na podlagi enakih informacij in analize Komisija strinjala, da bi bilo možno dobaviti štiri ladje.

(16)

Komisija je bila mnenja, da glavni dvomi zadevajo ladjo 6079, ki je tretja sestrska ladja ladje 6077, zgrajene v isti ladjedelnici Marghera, z načrtovano dobavo oktobra 2005. Dobava te ladje je bila v zvezi s proizvodnim načrtom iz decembra 2000 preložena zaradi odločitve za gradnjo ladje 6077 v Margheri. Ti dvomi temeljijo tudi na pokazateljih (pismo o nameri, podpisano pred podpisom končnih pogodb decembra 2000), ki kažejo, da je bilo prvotno predvideno sedanje proizvodno zaporedje z zelo pozno dobavo ladje 6079.

(17)

Fincantieri je predložil svoje pripombe v dopisu z dne 3. marca 2005.

(18)

Izjavil je, da je bila vsaka od ladjedelnic družbe, ne glede na to ali je bila del sektorja za ladje za križarjenje ali transportnih plovil, sposobna zgraditi enake komponente ladje, ne da bi morala za to spremeniti odločitve proizvodnega inženiringa ali izvršilno načrtovanje v delavnici, saj bi lahko računala na mrežo podizvajalcev, ki bi po potrebi izpolnjevali zahteve glede kakovosti in količine.

(19)

Dejal je tudi, da ladjedelnica v Anconi ne bi imela težav z gradnjo celotne ladje za križarjenje z dimenzijami in oblikovnimi značilnostmi ladje 6077 (sestrska ladja ladje 6079), vključno z vso opremo, pri čemer bi uporabljala zgolj svoje lastne proizvodne zmogljivosti, infrastrukturo in obrat, če bi se takoj začel izvajati sporazum med Fincantierijem, lokalnimi in regionalnimi organi, pristaniškimi organi in sindikati kovinskih delavcev, določen v Memorandumu o nameri z dne 6. decembra 1999. Vendar se to ni zgodilo.

(20)

Pri pregledu proizvodnega inženiringa ladje 6077 je bilo sklenjeno, da se ladja zgradi v dveh delih: večji del ladje v Anconi in manjši del ladje v Rivi Trigoso. Enak proizvodni načrt je bil predviden za gradnjo letalonosilke Conte di Cavour v ladjedelnicah Riva Trigoso in Muggiano in bil uporabljen pri gradnji ladje za križarjenje Disney Magic v ladjedelnicah Ancona in Marghera leta 1997. Tako imenovano povečanje je bilo načrtovano v suhem doku ATSM v Trstu. Ker je slednji imel dok, primeren za opremljanje in dokončanje ladij, bi lahko premostil vse težave pri proizvodnji, s katerimi bi se srečali v ladjedelnici v Anconi, hkrati pa bi ponujal pomembno prednost, ki se je ne sme podcenjevati, to je bližina industrijskemu območju okoli ladjedelnice v Monfalconu.

(21)

V končni analizi, ob odločitvi za gradnjo ladje 6077 v Anconi, vsaj za velik del ladijskega trupa in večino opremljanja, je Fincantieri sprejel učinkovito in napredno strategijo, ki v primeru, da nastopijo težave ponuja številne druge izbire, ki bi izkoristile integrirano naravo in prožnost njegovih ladjedelnic, da bi zagotovile dobavo ladje do konca leta 2003, kot zahteva pogodba.

(22)

Pripombe Italije po sprožitvi formalnega postopka odražajo pripombe Fincantierija, tj.da je bil načrt iz decembra 2000 sicer tvegan, vendar realen. Italija meni, da bi lahko bili dobavni roki izpolnjeni zahvaljujoč Fincantierijevi proizvodni prožnosti ali z drugimi besedami njegovi sposobnosti združevanja postopka gradnje z oddajanjem del drugim ladjedelnicam (vključno nekaterim, ki se ponavadi ne ukvarjajo z gradnjo ladij za križarjenje) preko infrastrukture in temu namenjenih naložbenih programov za obrate ter s sodobnimi gradbenimi tehnologijami.

(23)

Glede načrtovanega vključevanja ATSM v gradnjo ene izmed ladij so pripombe Italije odražale pripombe Fincantierija, tj.da bi ATSM lahko združil dva opremljena dela plovila 6077, čeprav je ta metoda gradnje druga in v nekaterih pogledih manj zadovoljiva možnost v primerjavi z „normalnim“ zaporedjem gradbenih faz. Vsekakor je združevanje delov za Fincantierija zdaj postalo zgolj običajni postopek. Glede dvomov Komisije o predhodnih izkušnjah ladjedelnice v Anconi glede gradnje ladij podobne kompleksnosti Italija meni, da je takšne izkušnje pridobila z gradnjo in opremljanjem okoli polovice ladje Disney Magic in potniške ladje Danielle Casanova.

(24)

Italija tudi trdi, da je ladjedelnica v Palermu v preteklih letih (1996–97) izvedla veliko zahtevnejše proizvodne načrte, kot je bil načrt, predviden za leto 2000. V zvezi z oceno Komisije, da bi proizvodni načrt iz decembra 2000 predstavljal dvakrat več opremljanja, kot ga je Fincantieri opravil v katerem koli drugem letu, Italija to izjavo zavrača in trdi, da bi v skoraj vseh ladjedelnicah proizvodni načrt iz decembra 2000 temeljil na „standardni zmogljivosti“ zadevne ladjedelnice, največja zmogljivost pa bi bila dosežena zgolj v nekaterih primerih.

(25)

V odgovor na izjavo Komisije, da bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, predstavljalo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica kdaj koli prej opravila, je Italija izjavila, da je bila delovna obremenitev (vključno z opremljanjem) za ladjedelnico Marghera, predvidena v načrtu iz leta 2000, v celoti v skladu z zmogljivostmi in sposobnostmi ladjedelnice, ki jih je le-ta dejansko prikazala, saj je pred tem uspešno dobavila štiri ladje v 15 mesecih, kot je bilo načrtovano za leto 2003.

(26)

Italija je imela tudi možnost, da poda svoje pripombe o bistvenih elementih poročila neodvisnega strokovnjaka, s katerim se je Komisija posvetovala pri oceni informacij, ki jih je predložila Italija pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave.

(27)

V svojem odgovoru dne 18. maja 2005 je Italija izrazila svoje stališče glede treh glavnih vidikov strokovnjakovega poročila.

(28)

Prvič, po mnenju Italije je strokovnjak svoje ocene osnoval na skupni dobavi v letu 2003, ne da bi pri tem upošteval proizvodni cikel, ali z drugimi besedami, postopno povečanje bruto registrskih ton (BRT) do katerega pride med obdobjem gradnje. Ker v obdobju, potrebnemu za dejansko proizvodnjo, tonaža, povezana z devetimi ladjami, katerih dobava je bil načrtovana za leto 2003 (od katerih so bile nekatere konec leta 2002 že na višji stopnji gradnje) ni bila porazdeljena, je strokovnjak sklenil z ugotovitvijo, da bi moral Fincantieri v letu 2003 proizvesti dvakrat več BRT, kot ga je proizvedel v preteklosti. Po mnenju Italije je bila ta ugotovitev nepravilna, saj za namene presoje Fincantierijevih proizvodnih zmogljivosti tonaža, dobavljena v letu 2003 ni ustrezala tonaži, ki je bila v tistem letu dejansko proizvedena. Italija trdi, da so bili podatki o proizvodnji skladni z zmogljivostmi, zabeleženimi v preteklosti in nikakor niso presegali stopenj največje zmogljivosti.

(29)

Po mnenje Italije so podatki o proizvodnji pokazali, da se obseg proizvodnje za ladjedelnice Monfalcone, Marghera in Genova-Sestri Ponente tudi v najbolj obremenjenih letih, namreč v letih 2002 in 2003, niso razlikovali za več kot 20 % od vrednosti iz preteklih let. Glede koristnega tovora (oprema in klimatske naprave), ki predstavlja pomemben in značilen del dela na ladjah te vrste, je razlika še bolj očitna v primeru ladjedelnice Genova-Sestri Ponente (ki je povečala svojo proizvodnjo s 1 863 ton v letu 1998 na 14 303 tone v letu 2003); takšno veliko povečanje je omogočila uporaba podizvajalcev in razširitev okvira njihovih obveznosti s pogodbami na ključ.

(30)

Podatki o proizvodnji glede ur dela (internih/oddanih del) kažejo, da se je pred leti, ki so zajeta s programom proizvodnje, sklepanje pogodb s podizvajalci uporabljalo v večji meri, kot je bilo predvideno v programu iz decembra 2000.

(31)

Italija nadalje meni, da so dvomi o nezadostnosti ali nerazpoložljivosti podizvajalcev popolnoma neutemeljeni, tudi spričo dejstva, da opremljanje hotelskega dela ladij (ki sovpada z zadnjo fazo proizvodnje v ladjedelnici) vključuje tiste podizvajalce, s katerimi Fincantieri že dolgo sodeluje. Tudi v malo verjetnem primeru pomanjkanja ali nerazpoložljivosti kvalificiranih delavcev, bi bil ta problem brez težav rešen z oddajanjem del gradbeništvu, glede na podobnost notranje opreme v hotelskem delu zlasti podjetjem, ki se ukvarjajo z gradnjo velikih hotelov.

(32)

Italija zaključi tako, da v celoti potrdi pripombe Fincantierija.

(33)

V dopisu z dne 12. oktobra 2005 je Italija izrazila svoje stališče glede zaključkov drugega strokovnjaka, s katerim se je posvetovala Komisija, da bi presodila argumente, ki jih je Italija predložila v svojem odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka.

(34)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. Sodišče Evropskih skupnosti je dosledno menilo, da je merilo vpliva na trgovino izpolnjeno, če prejemno podjetje izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovanje med državami članicami.

(35)

Komisija ugotavlja, da je vprašanje podaljšanja roka dobave odločilno pri odločanju ali je zadevna ladja upravičena do s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje iz člena 3 Uredbe o ladjedelništvu. Zadevna pomoč za tekoče poslovanje obsega financiranje dela stroškov, ki jih ponavadi nosi zadevna ladjedelnica pri gradnji plovila, iz državnih sredstev. Poleg tega je ladjedelništvo gospodarska dejavnost, ki vključuje trgovino med državami članicami. Zato zadevna pomoč spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe.

(36)

V skladu s členom 87(3)(e) Pogodbe se lahko kot združljive s skupnim trgom šteje druge vrste pomoči, kakršne Svet določi v odločbi, ki jo sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije. Komisija ugotavlja, da je Svet 29. junija 1998 na tej podlagi sprejel Uredbo o ladjedelništvu.

(37)

Komisija ugotavlja, da v skladu z Uredbo o ladjedelništvu „gradnja ladij“ pomeni gradnjo morskih trgovskih plovil na lastni pogon. Komisija nadalje ugotavlja, da Fincantieri gradi te vrste ladje in je zato podjetje, ki ga zajema Uredba.

(38)

Prošnja Italije se presodi na podlagi Uredbe o ladjedelništvu, čeprav je le-ta potekla konec leta 2003. Shema, po kateri je Italija odobrila pomoč, je bila odobrena v skladu s to uredbo, ker je bila pomoč dodeljena, ko je bila ta uredba še vedno veljavna in ker so pravila v zvezi z triletno omejitvijo dobave določena v tem dokumentu.

(39)

V skladu s členom 3(1) Uredbe o ladjedelništvu je bila do 31. decembra 2000 dovoljena najvišja zgornja meja 9 % s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje. V skladu s členom 3(2) navedene uredbe je zgornja meja pomoči, ki se uporablja v pogodbi, tista, ki je v veljavi na dan podpisa končne pogodbe. Vendar to ne velja za ladje, dobavljene več kot tri leta po podpisu pogodbe; v takšnih primerih se uporablja zgornja meja, ki je veljavna tri leta pred datumom dobave ladje. Zato je bil zadnji dobavni rok za plovilo, upravičeno do pomoči za tekoče poslovanje, načeloma 31. december 2003.

(40)

Vendar člen 3(2) določa, da lahko Komisija podaljša triletni rok dobave, če to opravičuje tehnološka kompleksnost posameznega projekta gradnje ladje ali zamude, ki so rezultat nepričakovanih obsežnih in opravičljivih motenj v delovnem programu ladjedelnice zaradi izjemnih okoliščin, ki jih družba ni mogla predvideti in so zunaj njenega nadzora. Treba je opozoriti, da Italija svojo prošnjo za podaljšanje roka dobave utemeljuje na takšnih izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah.

(41)

Komisija ugotavlja, da je Sodišče prve stopnje razložilo podobno določbo v svoji sodbi z dne 16. marca 2000 (5), v kateri je dejalo, da se mora za zadevno določbo uporabljati restriktivna razlaga.

(42)

Komisija najprej poudarja, da ta odločba zadeva eno ladjo, ocena pa temelji na celotni proizvodnji, ki jo je Fincantieri načrtoval decembra 2003. Dobava vseh petih priglašenih ladij v letu 2003 in drugih ladij, predvidenih za dobavo v letu 2003, bi za Fincantierijeve ladjedelnice pomenila veliko delovno obremenitev. Zato se je Komisiji zdelo potrebno, da se preveri ali bi bil Fincantieri tehnično sposoben dobaviti zadevne ladje do konca leta 2003.

(43)

Dodatne informacije, ki sta jih predložila Italija in Fincantieri v odgovor na dvome, ki jih je izrazila Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka, sta pregledala Komisija in, na željo Komisije, neodvisni strokovnjak (6). Komisija je v dopisu z dne 26. avgusta 2005 Italiji posredovala poročilo, ki ga je sestavil ta strokovnjak. Italija je v dopisu z dne 12. oktobra 2005 podala svoje pripombe o poročilu.

(44)

Prvi dvom, ki ga je izrazila Komisija, je zadeval sposobnost ladjedelnice v Anconi, da skupaj z ladjedelnico ATSM v Trstu zgradi eno izmed petih ladij za križarjenje (6077), ki jih zajema uradno obvestilo.

(45)

Italija trdi, da bi bilo gradnjo ene od petih ladij možno izvesti v ladjedelnicah Ancona in ASTM, četudi je suhi dok v Anconi krajši od zadevne ladje, saj bi pri tem uporabili poseben postopek, ki je pred tem že bil uporabljen pri gradnji ladje za križarjenje, tj.z združitvijo dveh delov ladje (povečanje). Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka ni dejala, da bi bila takšna metoda neizvedljiva, vendar je poudarila kompleksnost te metode; s tem se Italija strinja in priznava, da je bila to „manj zadovoljiva metoda gradnje“.

(46)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka je Komisija v tej zvezi ugotovila, da Ancona pred tem še nikoli ni zgradila ladje podobne kompleksnosti, na kar je Italija odgovorila, da je zgradila velik del za tri podobne ladje in za potniško ladjo, ki je bila približno za polovico manjša od zadevne ladje (44 000 brt v primerjavi z 82 500 brt). Torej so bili deli in ladja znatno manjši kot ladja za križarjenje 6077, ki naj bi jo zgradili. Ker je pri gradnji ladij za križarjenje kompleksnost tesno povezana z velikostjo, je Komisija v zvezi s tem sklenila, da Italija ni uspešno zavrnila dejstev, navedenih v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka.

(47)

Odločitev Komisije tudi navaja, da bi gradnja ene izmed ladij v Anconi in v ATSM v Trstu pomenila premestitev ostalih načrtovanih gradenj v drugo Fincantierijevo ladjedelnico v Palermu, vendar je Komisija izrazila dvome, da bi lahko ta ladjedelnica obvladovala iz tega izhajajoče povečanje dela opremljanja. Italija trdi, da bi bilo takšno delo teoretično mogoče. Vendar za to ne predloži nobenih dokazov, njen odgovor pa se osredotoča na gradnjo v smislu brt namesto na vprašanje opremljanja. Komisija vseeno ugotavlja, da je proizvodnja v Palermu leta 2003 znašala 33 000 brt, kar nikakor ne doseže največje proizvodnje, ki jo navaja Italija (63 000 brt) in je veliko nižja od proizvodnje iz načrta iz decembra 2000 (53 000 brt).

(48)

Poleg tega je Italija Komisijo obvestila, da je že junija 2001 (manj kot šest mesecev po podpisu pogodbe za pet ladij za križarjenje) še celo brez dodatnega načrtovanega dela v Palermu prišlo do proizvodne krize, zaradi česar je prišlo do zamud pri dobavah. Zato Komisija meni, da ladjedelnica v Palermu ne bi bila sposobna izpolniti načrt iz decembra 2000 glede opremljanja, Italija pa na to trditev ni odgovorila.

(49)

Komisija tudi ugotavlja, da informacije, ki sta jih predložila Italija in Fincantieri, kažejo, da decembra 2000 ni bilo jasno ali se bo opremljanje ladje 6077 izvajalo v ATSM ali v Anconi. Po podatkih proizvodnega načrta iz decembra 2000 in dokaznega materiala 5 iz dopisa z dne 25. maja 2005 naj bi opremljanje potekalo v Anconi, vendar dopis Fincantierija z dne 3. marca 2005 navaja, da bo opremljanje potekalo v ATSM, da bi s tem premostili vse težave pri proizvodnji, s katerimi bi se srečali v ladjedelnici v Anconi.

(50)

Po mnenju strokovnjaka, s katerim se je posvetovala Komisija, Italija ni predložila prepričljivih informacij v zvezi z organizacijo in sredstvi, ki bi jih morali vzpostaviti v suhem doku ladjedelnice ATSM in močno dvomi, da je ladjedelnico, ki se v glavnem uporablja za popravilo ladij in nima izkušenj s plovili za križarjenje, mogoče preoblikovati v celovito organizirano ladjedelnico, ki bi bila sposobna dobaviti plovilo za križarjenje v kratkem roku.

(51)

Na to mnenje je Italija odgovorila v dopisu z dne 12. oktobra 2005. Italija meni, da so bile Fincantierijeve organizacijske sposobnosti zadostne, da bi lahko v zelo kratkem času preoblikoval ATSM za izvajanje načrtovanih nalog. Poudarja tudi, da ATSM pri dejavnostih popravila ladij trenutno deluje v sinergiji z Fincantierijem. Vendar Komisije argumenti Italije, da bi bilo mogoče ATSM preoblikovati iz obrata s suhim dokom za popravilo ladij v popolnoma funkcionalno ladjedelnico v tako kratkem času, še vedno niso prepričali.

(52)

Zato sledi, da je Fincantieri sam dvomil v sposobnost ladjedelnice v Anconi, da opremi ladjo; niti ni predložil nobenega dokaza, da bi lahko to storil ATSM. Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da je bil načrt iz decembra 2000 nerealen in nespecifičen tako glede gradnje ladje v ladjedelnici v Anconi/ATSM in glede položaja v Palermu, kar potrjuje njene dvome.

(53)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka je Komisija ocenila, da bi dobava vseh petih ladij skupaj z drugimi načrtovanimi ladjami predstavljala dvakrat več opremljanja, kot ga je Fincantieri opravil kdaj koli pred tem in da bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, predstavljalo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica opravila kdaj koli pred tem.

(54)

Italija je odgovorila, da je zmogljivost gradnje ladijskega trupa zadostna. Vendar ta argument ni relevanten, saj Komisija ni podvomila o sposobnosti gradnje ladijskega trupa.

(55)

Fincantieri in Italija postavljata pod vprašaj tudi oceno Komisije o količini opremljanja v primerjavi s prejšnjimi leti in na primer trdita, da povečanje ni bilo večje od 20 %. Trdita tudi, da bi bilo mogoče potrebno opremljanje dokončati v roku s pomočjo mreže podizvajalcev.

(56)

Vendar Komisija vztraja, pri čemer jo podpira njen tehnični strokovnjak, da je vprašanje opremljanja tako pomembno kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka. Čeprav je Italija pojasnila, da bi lahko posamezne ladjedelnice z dvema izmenama povečale svojo proizvodnjo do najvišje stopnje, bi to po mnenju Komisije, če bi se izvajalo hkrati v vseh ali skoraj vseh ladjedelnicah, vključevalo visoko tveganje in stroške ter bi zelo močno obremenilo upravljavske sposobnosti, predvsem zato, ker Italija poudarja osrednjo upravljavsko strukturo Fincantierijevega proizvodnega postopka.

(57)

Najbolj kritično je opremljanje ladijskih trupov 6078 in 6079, ki naj bi bila zgrajena v ladjedelnici Marghera in dobavljena pred koncem decembra 2003, med katerima naj bi bil zgolj dvomesečno obdobje. Mnenje Komisije, ki ga podpira ocena strokovnjaka, je, da Italija, četudi je predložila nekatere podatke o tem, kako načrtuje izvršitev vseh del opremljanja, na to pomembno vprašanje ni ustrezno dogovorila.

(58)

V svojem dopisu z dne 12. oktobra 2005 Italija komentira mnenje strokovnjaka in navaja, da je bila dobava dveh ladij v roku dveh mesecev izvedljiva in da je bilo, na primer, ladji 6078 namenjenih devet mesecev, v primerjavi s sedmimi meseci za ladjo 6079, da bi lahko, če bi bilo to potrebno, delali na ladji 6079. Komisija tu opozarja na načrtovano dolžino časa za opremljanje sestrskih ladij 6075, 6076 in 6077, ki je bila devet, osem in deset mesecev, v tem zaporedju. Obdobje devetih mesecev, namenjenih za ladjo 6078 se ni zdelo preveč dolgo, obdobje sedmih mesecev za ladjo 6079 pa zelo kratko glede na to, da naj bi se opremljanje za to plovilo izvedlo skupaj z opremljanjem ladje 6078.

(59)

Komisija je upoštevala izjavo Italije, da je bil čas, namenjen za opremljanje nekaterih prejšnjih ladij zmanjšan na sedem ali celo šest mesecev. Vendar se je to zgodilo v ladjedelnicah, kjer je delo potekalo v normalnih pogojih in se je opremljala zgolj ena ladja.

(60)

Dejstvo, da je Marghera v preteklosti uspešno dobavila štiri ladje v 15 mesecih ne odpravi dvomov Komisije, saj le-ti v glavnem zadevajo dve načrtovani dobavi v roku dveh mesecev. Komisija tudi ugotavlja, da je bila realna proizvodnja v ladjedelnici Marghera v letu 2003, ki je še vedno veljalo za zelo delovno leto za Fincantierija (7), okoli 130 000 brt, kar je veliko nižje od načrtovane proizvodnje 160 000 brt za leto 2003 iz načrta iz decembra 2000.

(61)

Poleg tega bi dobava štirih ladij v kratkem časovnem okviru, po mnenju strokovnjaka s katerim se je posvetovala Komisija, povzročila težave lastniku ladje, ki bi verjetno moral premagati resne organizacijske težave, da bi lahko sprejel dobavo štirih plovil v dveh mesecih.

(62)

V zvezi z ladjama 6078 in 6079, ki naj bi bili dobavljeni iz ladjedelnice Marghera, je bilo po mnenju strokovnjaka Komisije načrtovano obdobje proizvodnje, tj.18 mesecev in 19 mesecev, zelo kratko. S tem v zvezi strokovnjak postavlja pod vprašaj trditve Italije iz njenega dopisa z dne 25. maja 2005, da bi se s krivuljo učenja zmanjšal čas, potreben za kasnejše ladje v seriji. Po mnenju strokovnjaka je ta predpostavka pravilna pri gradnji ladij v isti ladjedelnici in z istimi metodami, ni pa pravilna pri gradnji iste vrste ladje na različnih lokacijah in z različnimi skupinami ljudi, kot bi bilo v primeru načrta iz decembra 2000.

(63)

Italija je o tem izrazila svoje pripombe v dopisu z dne 12. oktobra 2005. Meni, da obstaja krivulja učenja tudi pri gradnji ladij na različnih lokacijah. Komisija se strinja, da obstaja določena krivulja učenja tudi ob proizvodnji v različnih ladjedelnicah, npr. glede vidikov, povezanih s strukturo osrednjega upravljanja in dobavo glavne opreme. Vseeno je jasno, da je pri gradnji ladij na različnih lokacijah in celo z drugačnimi proizvodnimi metodami krivulja učenja veliko manj izrazita, kot če se proizvodnja ponovi v isti ladjedelnici.

(64)

Komisija ugotavlja, da po načrtu iz decembra 2000 tri sestrske ladje 6077, 6078 in 6079 ne bi bile zgrajene v isti ladjedelnici in z enakimi proizvodnimi metodami. Ugotavlja tudi, da po podatkih Italije ladja 6079 dejansko ni tretja v seriji, temveč peta in da so bili prihranki delovne sile v višini 16 % in 8 % za prvo in drugo sestrsko ladjo že doseženi. Pričakovati dodatna povečanja učinkovitosti in prihranke časa za vsako nadaljnjo ladjo je manj verjetno za zadnji dve ladji v seriji petih kot v seriji treh ladij. Zato Komisija meni, da so bila predvidena znižanja obdobij proizvodnje za ladji 6078 in 6079 v načrtu iz decembra 2000 nerealna.

(65)

Tehnični strokovnjak, s katerim se je Komisija posvetovala po sprožitvi formalnega postopka, je Komisiji predstavil nekaj primerov vrste informacij, ki bi jih Italija/Fincantieri lahko predložila, da bi dokazala, da je Fincantieri resnično nameraval in bil sposoben dobaviti vseh pet ladij do konca leta 2003.

(66)

Eden od primerov so naročila dobaviteljem za glavne sestavne dele, kot so pogonski sistemi ali glavni električni generatorji. Te je treba naročiti zelo zgodaj, da jih ladjedelnica prejme pravočasno. Še en primer bi bile pogodbe s podizvajalci, ki bi bile sklenjene pred koncem leta 2001 v skladu z opisom postopka, ki ga je predstavila Italija in vsekakor pred septembrom 2001. Vendar je Italija predložila zgolj seznam podizvajalcev, ki potencialno sodelujejo s Ficantierijem. Tretji primer dokaza, ki bi ga lahko predložili so dejanski datumi odplačil na pogodbah ali garancijah za dobro izvedbo/bančnih garancijah, predvideni za naročila in ponavadi izdelani ob plačilu prvega obroka za novo ladjo.

(67)

Italija in Fincantieri takšnih dokazov o Fincantierijevi nameri in sposobnosti za dobavo vseh ladij do konca leta 2003, vključno z ladjo 6079, nista predložila, čeprav je Komisija v dopisu z dne 26. avgusta 2005 Italijo obvestila, da bi bila prav ta vrsta informacij uporabna. Pomanjkanje takšnih informacij nadalje podpira mnenje Komisije, da je bil načrt iz decembra 2000 nerealen in da ladja 6079 ne bi mogla biti dobavljena do konca leta 2003.

(68)

Komisija na koncu ugotavlja, da naj bi bilo po podatkih sporočila za javnost, ki ga je 20. junija 2005 izdal upravljavec ladje (Holland America Line), zadevno plovilo (ladja 6079), ki se bo imenovalo „MS Noordam“, dobavljeno januarja 2006. Komisija ugotavlja, da če je ta dobavni rok pravilen, Italija pomoči ne bi mogla dodeliti, četudi bi Komisija dovolila podaljšanje roka dobave do konca oktobra 2005, kot je to zahtevala Italija.

(69)

Komisija je pregledala informacije, ki jih je predložila Italija po odločitvi Komisije o sprožitvi formalne preiskave o tehnični sposobnosti za dobavo vseh ladij, ki naj bi bile dobavljene leta 2003 v skladu s Fincantierijevim načrtom iz decembra 2000 in zlasti ladijskega trupa ladje 6079. Po mnenju Komisije informacije, ki jih je predložila Italija, niso pregnale dvomov Komisije o izvedljivosti načrta iz decembra 2000, ki ga je predložila Italija. Neodvisni strokovnjak se je s prvotnimi dvomi strinjal. Drug neodvisni strokovnjak je ocenil nove informacije in prišel do enakega zaključka kot Komisija. Italija je imela možnost, da poda pripombe o zaključkih iz poročil obeh strokovnjakov.

(70)

Na podlagi svoje ocene vseh razpoložljivih dejstev je Komisija sklenila, da je bil prvotni proizvodni načrt z dobavo vseh petih priglašenih ladij za križarjenje pred koncem leta 2003 nerealen. Torej so bili dvomi glede sposobnosti za dobavo ladje 6079 do konca leta 2003 potrjeni.

(71)

Komisija ugotavlja, da je v skladu s členom 3(2) Uredbe o ladjedelništvu že dovolila podaljšanje roka dobave za štiri ladje, ki jih je proizvedel Fincantieri. Ta določba se uporablja zgolj za nepričakovane obsežne in opravičljive motnje zaradi izjemnih okoliščin, ki jih družba ni mogla predvideti in so bile zunaj njenega nadzora, Sodišče pa je že poudarilo, da se mora zanjo uporabljati restriktivna razlaga.

(72)

Na podlagi zaključka iz odstavka 70 podaljšanje roka dobave ni opravičljivo in zato Komisija ne more dovoliti podaljšanja roka dobave za ladijski trup 6079 –

27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/19

(1)

Slovenski organi so 18. oktobra 2002 obvestili Komisijo o obstoju sheme državne pomoči, po kateri so nekatere kategorije podjetij upravičene do znižanja davkov v okviru nacionalne dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Komisija je shemo evidentirala kot zadevo SI 1/2003. Shemo je predhodno odobril nacionalni organ za državne pomoči Slovenije v skladu odstavkom 2 poglavja 3 Priloge IV k Pogodbi o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (2)(Pristopna pogodba) na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (Okoljske smernice) (3).

(2)

Zaradi nepopolnih informacij glede ukrepa je Komisija prosila Slovenijo za nadaljnja pojasnila in sheme ni bilo možno vključiti v obstoječi seznam pomoči v okviru Dodatka k Prilogi IV k Pristopni pogodbi.

(3)

Slovenski organi so Komisiji predložili nadaljnje informacije 7. novembra 2002, 1. aprila 2003, 16. maja 2003, 1. oktobra 2003, 4. februarja 2004, 1. junija 2004, 17. septembra 2004 in 28. septembra 2004. Slovenski organi in Komisija so se sestali dvakrat, 24. novembra 2003 in 8. marca 2004.

(4)

Medtem je prišlo v zakonodaji EU do večjih sprememb, ki so bistveno vplivale na slovenski sistem obdavčitve CO2:

so začele veljati na dan objave.

(5)

Posledično so se slovenski organi odločili spremeniti svojo davčno ureditev in Komisiji priglasili takratni osnutek novega predpisa. Komisija je novo shemo evidentirala junija 2004 pod številko N 402/2004.

(6)

Na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, je Komisija dvomila o združljivosti nekaterih delov obeh ukrepov SI 1/2003 in N 402/2004 s skupnim trgom. Zato je 14. decembra 2004 sprožila formalni postopek preiskave na podlagi členov 4(4) in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES (7) in pozvala slovenske organe, naj predložijo svoje pripombe („sklep o sprožitvi postopka“). Strnjeni povzetek navedenega sklepa o sprožitvi postopka je bil objavljen 22. februarja 2005 v Uradnem listu Evropske unije  (8). Vse zainteresirane stranke so bile pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od dneva objave obvestila.

(7)

Po sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija evidentirala zadevo SI 1/2003 pod številko zadeve C 47/2004 in zadevo N 402/2004 pod številko zadeve C 44/2004.

(8)

V dopisu z dne 18. januarja 2005, evidentiranem 20. januarja 2005, so slovenski organi predložili svoje pripombe v zvezi z dvomi, ki jih je Komisija izrazila v svojem sklepu o sprožitvi postopka. Komisija je 4. aprila in 7. julija 2005 slovenskim organom poslala nadaljnja vprašanja, na katera so odgovorili v dopisih z dne 17. maja in 8. avgusta 2005.

(9)

Komisija ni od tretjih strank prejela nobenih pripomb.

(10)

Za lažje razumevanje sprememb, uvedenih z novim predpisom, zajema sklep o sprožitvi postopka star sistem znižanj davkov (zadeva SI 1/2003) in novo shemo (zadeva N 402/2004). Zaradi jasnosti in združljivosti ta odločba tudi zajema obe zadevi, tako C 44/2004 kot tudi C 47/2004.

(11)

Shema temelji na „Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida“ z dne 17. oktobra 2002, ki je v Sloveniji začela veljati oktobra 2002 („Uredba“). Nov, spremenjen predpis (shema C 44/2004) je začel veljati 1. maja 2005 in je nadomestil Uredbo.

(12)

Zato Komisija s to odločbo ocenjuje združljivost Uredbe s skupnim trgom v obdobju med 1. majem 2004 (datum pristopa Slovenije k EU) in 1. majem 2005 (konec uporabe Uredbe).

(13)

Uredba je predvidela uvedbo davka na podlagi količine CO2, ki jo sprosti vsaka naprava. Vsebovala je tri kategorije znižanj davkov, ki so bile predložene Komisiji v odobritev kot ukrepi pomoči za tekoče poslovanje v okviru Okoljskih smernic:

(14)

Postopek preiskave Komisije je bil zato osredotočen na ukrepe državne pomoči pod točko (ii) zgoraj.

(15)

Na dan sklepa Komisije o sprožitvi postopka (14. december 2004) se je Uredba še vedno uporabljala. Vendar so slovenski organi v svojem dopisu z dne 17. maja 2005 potrdili, da od datuma prejema sklepa Komisije (22. december 2004) slovenski organi niso sprejeli nobene upravne odločbe o znižanju davkov za CO2 na podlagi Uredbe. Nov predpis je začel veljati 1. maja 2005 in je nadomestil Uredbo.

(16)

Na zahtevo Komisije (dopis z dne 4. aprila 2005) so slovenski organi predložiti seznam vseh upravičencev, ki so koristili znižanje davkov v skladu z Uredbo po datumu pristopa Slovenije k EU, in ustrezne zneske znižanja davkov do konca uporabe Uredbe (dopis z dne 17. maja 2005).

(17)

Na podlage te informacije je skupni znesek znižanja davkov v obdobju med 1. majem 2004 in 1. majem 2005 znašal 998 771 EUR, dodeljen pa je bil skupno 153 podjetjem. Nobeno podjetje ni prejelo več kot 100 000 EUR. Dejansko sta samo dve podjetji prejeli več kot 27 000 EUR, vendar nobeno več kot 100 000 EUR.

(18)

Slovenski organi zato trdijo, da je zaradi zelo kratkega obdobja uporabe Uredbe po pristopu Slovenije k EU znesek dodeljene pomoči po tej shemi nižji od praga v vrednosti 100 000 EUR, ki ga določa člen 2 Uredbe Komisije o pomoči de minimis  (9).

(19)

V dopisu z dne 8. avgusta 2005 so slovenski organi podrobno opisali uporabljani sistem za spremljanje de minimis pomoči v Sloveniji. Po tej informaciji je Slovenija vzpostavila sistem za spremljanje in nadziranje odobritev pomoči v skladu s pravilom de minimis z vzpostavitvijo centralnega registra de minimis pomoči v okviru Sektorja za spremljanje državnih pomoči pri Ministrstvu za finance. Pred odobritvijo katere koli de minimis pomoči s strani katerega koli organa mora ta sektor preveriti, ali so upoštevani pogoji iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči. Centralni register je bil vzpostavljen pred pristopom Slovenije k EU.

(20)

Slovenski organi so v dopisu z dne 8. avgusta 2005 potrdili, da zaradi uporabe tega centraliziranega sistema, upravičenci ukrepa niso mogli prejeti pomoči, ki bi presegla znesek 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let.

(21)

Na dan prejema sklepa Komisije o sprožitvi postopka (22. decembra 2004) so slovenski organi takoj prenehali z uporabo zadevne sheme znižanja davkov. Nekaj mesecev kasneje, 1. maja 2005, je začela veljati bistveno spremenjena nova shema. Tako je bila Uredba, ki se ocenjuje v tej odločbi, v Sloveniji v uporabi eno leto po pristopu, dejansko pa se je uporabljala manj kot 8 mesecev (od 1. maja 2004 do 22. decembra 2004).

(22)

Kot rezultat tega kratkega obdobja uporabe je pomoč, odobrena v okviru te sheme, nižja od praga v vrednosti 100 000 EUR na upravičenca, kot ga določa člen 2 Uredbe Komisije o de minimis pomoči.

(23)

Slovenski organi so se v dopisih z dne 17. maja 2005 in 8. avgusta 2005 zavezali, da bodo spoštovali pogoje iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči, in opisali sistem spremljanja, ki zagotavlja pravilno uporabo navedenih pravil.

(24)

Komisija zato ugotavlja, da ukrep izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči in se v skladu s svojim členom 2(1) šteje, da ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(25)

Slovenski organi so v svojem informativnem dopisu, evidentiranem 1. junija 2004, Komisijo obvestili o bistvenih spremembah v slovenski zakonodaji, ki so med drugim vodile tudi do spremembe Uredbe o obdavčenju CO2, ki je bila v veljavi od leta 2002. Nov sveženj nacionalnih zakonov je sestavljen iz novega Zakona o varstvu okolja (10), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (11) in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida („Uredba“), ki je začela veljati 1. maja 2005.

(26)

Uredba ohranja nespremenjeno logiko predhodnega sistema obdavčitve CO2: davek temelji na količini CO2, ki jo sprosti vsaka naprava.

(27)

Vsebuje tri ukrepe znižanja davkov, ki so bile predložene Komisiji v odobritev v okviru Okoljskih smernic. Vsi trije ukrepi veljajo 5 let: od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2009.

(28)

Na podlagi sklepa Komisije o sprožitvi postopka so slovenski organi spremenili osnutek Uredbe. Končna različica Uredbe, ki velja od maja 2005, nadomešča to kategorijo znižanja davkov z naslednjimi kategorijami:

(29)

Podjetja iz tretje alinee člena 18 Uredbe, ki sodelujejo v shemi za trgovanje z emisijami EU v skladu z Direktivo o trgovanju z emisijami, in niso energetsko intenzivna, so lahko upravičena do znižanja davkov nacionalnega obdavčenja CO2.

(30)

Podjetja iz četrte alinee člena 18, ki prostovoljno sklenejo okoljski sporazum, so tudi lahko upravičena do znižanja davkov.

(31)

Stopnja znižanja davkov se vsako leto zniža za 8 odstotnih točk:

Zadnje leto znižanja davkov je 2009: od leta 2010 se ne uporablja nobeno znižanje.

(32)

Toplarne za daljinsko ogrevanje so upravičene do znižanja v višini 26 % v letu 2005, ki se vsako leto zmanjša za 8 odstotnih točk.

(33)

Slovenski organi so Komisiji priglasili ukrep pomoči pred njegovo izvedbo.

(34)

Ukrep, ki je predmet preiskave Komisije temelji zlasti na tretji in četrti alinei 18. člena; in na 22. do 24. členu Uredbe. Čeprav je Uredba začela veljati med postopkom preiskave Komisije so slovenski organi v dopisu z dne 17. maja 2005 potrdili, da se bodo četrta alinea 18. člena, 23. in 24. člen začeli uporabljati šele po končni odobritvi Komisije. Zato so v zvezi s temi členi izpolnili svojo obveznost na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(35)

Vendar pa ukrep povračila davkov iz postopka preiskave Komisije lahko temelji tudi na tretji alinei 18. člena in 22. členu Uredbe. Slovenski organi menijo, (12) da so bili ti členi usklajeni s Pogodbo ES po sklepu Komisije o sprožitvi postopka in zato niso odložili njihovega začetka veljavnosti do končne odobritve Komisije. Ti členi tako veljajo od 1. maja 2005, s čimer je kršen člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(36)

Komisija meni, da spremembe, ki so jih uvedli slovenski organi glede ukrepa znižanja davkov od sklepa o sprožitvi postopka na noben način ne spreminjajo presoje sklepa o sprožitvi postopka v zvezi z obstojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Zato Komisija meni, da ukrep v postopku presoje pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(37)

Komisija ugotavlja, da so slovenski organi shemo oblikovali na podlagi Okoljskih smernic in Direktive o obdavčitvi energije.

(38)

Komisija ocenjuje združljivost ukrepov zlasti s točko 51(2) in prvo alineo točke 51(1)(b) Okoljskih smernic. Slovenski sistem obdavčitve CO2 je bil uveden oktobra 2002. Zato se v skladu s točko51(2), določbe točke 51(1) lahko uporabljajo samo če sta izpolnjena naslednja dva pogoja istočasno:

(39)

Komisija zato meni, da je izpolnjen tudi drugi pogoj iz točke 51(2) Okoljskih smernic.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s točko 51(2) Okoljskih smernic se lahko za ta ukrep uporabijo določbe točke 51(1).

(41)

V skladu s prvo alineo točke 51(1)(b), če znižanje davka zadeva davek Skupnosti, lahko Komisija odobri obdobje oprostitve največ 10 let, če znesek, ki ga upravičenci po olajšavi dejansko plačajo, ostane višji od najmanjšega zneska Skupnosti.

(42)

Od 1. januarja 2004 Direktiva o obdavčitvi energije predvideva usklajeno obdavčitev energije v državah članicah. V skladu s členom 4 navedene direktive Komisija meni, da slovenski davčni sistem, ki temelji na količini CO2, ki ga sproščajo podjetja, obdavčuje energente, kakor je določeno v členu 2 Direktive o obdavčitvi energije, in zato spada v področje uporabe navedene direktive. Zato slovenski davčni sistem zadeva davek Skupnosti v smislu prve alinee člena 51(1)(b) Okoljskih smernic.

(43)

Znižanje se uporablja samo za obdobje, krajše od 5 let, kar je manj od najdaljšega obdobja, predvidenega v točki 51(1).

(44)

Ob upoštevanju različnih stopenj obdavčitve, ki se uporabljajo v Sloveniji za različna goriva, je dejanska stopnja davka, ki se plačuje na napravo, odvisna od narave surovine, ki jo uporablja za svoje obratovanje. Komisija torej ne more vnaprej za vsako napravo preveriti in zagotoviti upoštevanja najnižjih stopenj obdavčitve, določenih v Direktivi o obdavčitvi energije. Slovenski organi so se v dopisu z dne 17. maja 2005 ponovno zavezali, da bodo za obe kategoriji upravičencev zagotovili, da bo davek, ki ga bodo plačali po znižanju, ostal višji od najmanjšega zneska Skupnosti, določenega v Direktivi o obdavčitvi energije. Znižanja davkov se odobrijo v obliki povračila davkov, pristojni nacionalni organ lahko tako preveri združljivost najnižje usklajene stopnje za vsako napravo pred izvršitvijo povračila.

(45)

Komisija upošteva tudi zmanjševanje znižanj davkov, ki vodi do znatno nižjih znižanj vsako leto.

(46)

Na podlagi zgoraj navedenih dejanj slovenskih organov Komisija meni, da je izpolnjen pogoj iz prve alinee točke 51(1)(b), po kateri znesek, ki ga upravičenci po olajšavi dejansko plačajo, ostane višji od najmanjšega zneska Skupnosti.

(47)

Pogoji iz prve alinee točke 51(1)(b) Smernic o varstvu okolja so zato izpolnjeni za obe kategoriji upravičencev.

(48)

Direktiva o obdavčitvi energije v členu 17(1) zahteva, da tudi če so upoštevane najnižje ravni obdavčitve, lahko države članice uporabljajo znižanja davkov samo za energijsko intenzivne dejavnosti ali če je upravičenec sklenil posebni sporazum o doseganju okoljskih ciljev ali je v shemi za trgovanje z emisijami.

(49)

Upravičenci, ki so zajeti v tretji alinei člena 18 Uredbe, morajo sodelovati v shemi za trgovanje z emisijami EU v skladu z Direktivo o trgovanju z emisijami (13), če želijo koristiti znižanje.

(50)

Upravičenci, ki so zajeti v četrti alinei člena 18 Uredbe, morajo skleniti prostovoljne sporazume o doseganju okoljskih ciljev, če želijo koristiti znižanje davkov. Okoljski cilj, ki ga morajo doseči upravičenci v okviru okoljskih sporazumov, je zmanjšanje emisij CO2 za 2,5 % do konca leta 2008 glede na emisije v referenčnem obdobju (1999 do 2002).

(51)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da sta obe kategoriji znižanj davkov združljivi z zahtevami Direktive o obdavčitvi energije,

27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/25

(1)

V dopisu z dne 15. decembra 2003, evidentiranem 16. decembra 2003, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji priglasilo Komisiji nekaj shem pomoči za gojenje agrumov v Italiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(2)

V dopisu z dne 20. januarja 2004 so službe Komisije zaprosile italijanske organe za dodatne podatke v zvezi z omenjenimi shemami pomoči.

(3)

Ker službe Komisije niso prejele odgovora na dopis o zahtevanih podatkih z dne 20. januarja 2004, so ga z dopisom z dne 30. aprila 2004 ponovno zahtevale od italijanskih organov.

(4)

V dopisu z dne 24. maja 2004, evidentiranem 25. maja 2004, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji službam Komisije posredovalo dopis, v katerem so italijanski organi zaprosili za podaljšanje roka za odgovor v zvezi z zahtevami iz dopisa z dne 20. januarja 2004.

(5)

Z dopisom z dne 3. junija 2004 se je italijanskim organom odobrilo podaljšanje roka.

(6)

V dopisu z dne 30. junija 2004, evidentiranem 2. julija 2004, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov z dopisom z dne 20. januarja 2004.

(7)

Pri zgoraj navedenih shemah pomoči je šlo za dodelitev dodatnih sredstev za financiranje ukrepov v zvezi s pomočjo št. N 313/01 (2), vendar priglasitev navaja, da je treba del teh sredstev nameniti financiranju ukrepov za boj proti virusu citrus tristeza, teh pa dokument št. N 313/01 ne upošteva. Ko so službe Komisije ugotovile, da imajo na voljo vse podatke, potrebne za preučitev ponovnega financiranja odobrenih ukrepov v zvezi z dokumentom št. N 313/01, nimajo pa nekaterih podatkov o ukrepih za boj proti virusu citrus tristeza, so sklenile, da bodo dokument razdelile na dva dela, da ne bi ustavile financiranja že odobrenih ukrepov: in sicer na del A za omenjeno ponovno financiranje in del B za ukrepe za boj proti virusu citrus tristeza.

(8)

Del A dokumenta je Komisija odobrila (3).

(9)

V dopisu z dne 12. avgusta 2004 so službe Komisije zaprosile italijanske organe za dodatne podatke v zvezi z delom B dokumenta.

(10)

V dopisu z dne 27. septembra 2004, evidentiranem 29. septembra 2004, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov z dopisom z dne 12. avgusta 2004.

(11)

Ker so bili podatki, ki so jih poslali italijanski organi, nepopolni, so službe Komisije ponovno zaprosile za dodatna pojasnila z dopisom z dne 11. oktobra 2004.

(12)

V dopisih z dne 25. oktobra 2004, evidentiranem 27. oktobra 2004, in z dne 9. novembra 2004, evidentiranem 15. novembra 2004, je omenjeno stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo pojasnila, ki jih je zahtevala od italijanskih organov z dopisom z dne 11. oktobra 2004.

(13)

Ker so bili podatki, ki so jih poslali italijanski organi, še vedno nepopolni, so službe Komisije ponovno zaprosile za dodatna pojasnila z dopisom z dne 23. novembra 2004.

(14)

Medtem je v dopisu z dne 19. novembra 2004, evidentiranem 24. novembra 2004, stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis italijanskih organov s priloženim programom boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je sprejela dežela Kampanja.

(15)

Ker dokument zadeva več dežel, so službe Komisije v dopisu z dne 19. decembra 2004 opozorile italijanske organe, da se bo združljivost predvidenih ukrepov ocenila šele po prejemu načrtov boja proti virusu citrus tristeza, ki so jih sprejele vse dežele.

(16)

V dopisu z dne 16. decembra 2004, evidentiranem 20. decembra 2004, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis, v katerem italijanski organi prosijo, da se vsak program preuči takoj po prejemu.

(17)

V dopisu z dne 10. januarja 2005, evidentiranem 11. januarja 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis italijanskih organov s priloženim programom boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je sprejela dežela Bazilikata.

(18)

Glede na način izvajanja so službe Komisije z dopisom z dne 19. januarja 2005 italijanske organe obvestile, da bo zaradi poenostavitve upravnega postopka sprejeta ena sama odločitev, ki bo veljala za vse predstavljene programe boja proti virusu, hkrati pa so pozvale omenjene organe, naj sporočijo, ko bodo po njihovem mnenju posredovani vsi programi boja proti virusu citrus tristeza. Tako stališče so izrazili na srečanju 25. januarja 2005, na katerem so italijanski organi končno potrdili, da bodo Komisijo obvestili takoj, ko bo mogoče šteti, da so bili vsi programi boja proti virusu citrus tristeza že odposlani.

(19)

V dopisu z dne 26. januarja 2005, evidentiranem 27. januarja 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis italijanskih organov s priloženim programom boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je sprejela dežela Kalabrija.

(20)

V dopisu z dne 14. februarja 2005, evidentiranem 15. februarja 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis, v katerem so italijanski organi zaprosili, naj se sprejme odločitev o ukrepih v zvezi s programom boja proti virusu citrus tristeza v Kalabriji, Kampanji in Bazilikati.

(21)

V dopisu z dne 28. februarja 2005, evidentiranem 1. marca 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dopis italijanskih organov s priloženim programom boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je sprejela dežela Sicilija.

(22)

V mesecu marcu 2005 so italijanski organi kljub dogovorom, ki so bili sprejeti na srečanju 25. januarja 2005, večkrat vztrajno zahtevali, da se sprejme ločena odločitev o programu boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Kalabrija.

(23)

Službe Komisije so se odločile, da bodo znova razdelile, tokrat zadnjič, dokument št. N 580/03 in s tem oblikovale del C za program boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Kalabrija. Hkrati so službe Komisije v dopisu z dne 5. aprila 2005 znova zahtevale dodatne podatke o preostalih nerešenih vprašanjih iz dela B dokumenta oziroma o financiranju ukrepov za boj proti virusu citrus tristeza po programih Kampanje, Bazilikate in Sicilije.

(24)

V dopisu z dne 13. maja 2005, evidentiranem 18. maja 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov v dopisu z dne 5. aprila 2005, vendar so se nanašali le na programa Kampanje in Bazilikate.

(25)

V dopisu z dne 10. junija 2005, evidentiranem 17. junija 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dodatne podatke o programu Sicilije, ki jih je Komisija zahtevala v navedenem dopisu z dne 5. aprila 2005.

(26)

V dopisu z dne 22. julija 2005 (4) je Komisija obvestila Italijo o svoji odločitvi, da ne bo nasprotovala programom boja proti virusu citrus tristeza, ki sta ju predložili Kampanja in Bazilikata, prav tako tudi ne preventivnim ukrepom in tehnični pomoči, ki jih določa program Sicilije za boj proti virusu citrus tristeza, in da bo sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES glede financiranja raziskovalnih dejavnosti po programu boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Sicilija.

(27)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (5). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe k zadevni pomoči.

(28)

Komisija ni v zvezi s tem prejela nobene pripombe zainteresiranih strank.

(29)

Program boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Sicilija, določa izvedbo raziskav o bioloških in agronomskih dejavnikih, povezanih z izbruhom bolezni.

(30)

Predvideni proračun za polno financiranje navedenih ukrepov znaša 4 200 000 EUR. Proračun izhaja iz prenosa državnih sredstev, kakor določata odloka št. 25486 z dne 29. decembra 2003 in št. 1090 z dne 14. julija 2004. Trajanje ukrepov je odvisno od preučitve in objave izsledkov raziskav.

(31)

Komisija je sprožila postopek v zvezi s financiranjem raziskovalnih dejavnosti po programu boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Sicilija, zaradi pomislekov, da je upoštevala veljavna pravila o državni pomoči na področju raziskav in razvoja.

(32)

Na podlagi teh pravil je polno financiranje raziskovalnih dejavnosti v kmetijskem sektorju mogoče le, če so izpolnjeni štirje pogoji, navedeni v sporočilu Komisije iz leta 1998 o spremembi okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj („pravila iz leta 1998“) (6).

(33)

Štirje pogoji so naslednji:

(34)

Komisija na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, ni mogla določiti, ali so bili ti štirje pogoji vselej izpolnjeni glede na to, da se italijanski organi niso zavzeli ne za enake pogoje za dostop do izsledkov raziskav ne za zahteve iz Priloge II k sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj (o izpolnjevanju drugih pogojev obstajajo dokazi).

(35)

V takih okoliščinah je morala Komisija preučiti financiranje raziskovalnih dejavnosti po programu boja proti virusu citrus tristeza, in sicer na podlagi pravil Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (8). Komisija na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, tudi ni mogla določiti, ali je zadevno financiranje v skladu z določbami navedenih pravil. Zato je Komisija lahko le izrazila pomisleke o upravičenosti pomoči za financiranje navedenih raziskovalnih dejavnosti.

(36)

V dopisu z dne 16. septembra 2005, evidentiranem 20. septembra 2005, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji po sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe Komisiji posredovalo pripombe italijanskih organov glede financiranja raziskovalnih dejavnosti po programu boja proti virusu citrus tristeza, ki ga je predložila Sicilija.

(37)

V teh pripombah so italijanski organi podrobno navedli, da bodo izsledki opravljenih raziskav na voljo vsem zainteresiranim strankam pod enakimi cenovnimi in časovnimi pogoji. Poleg tega so sporočili, da so bile upoštevane tudi zahteve iz Priloge II k sporazumu o kmetijstvu, sklenjenemu med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, ker ni bilo izplačano nobeno neposredno plačilo za pomoč proizvajalcem ali predelovalcem in ukrepi niso pomenili zaščite cene; ker gre pri programu za temeljno raziskavo, dejansko ne posega neposredno v kmetijsko ali živilskopredelovalno proizvodnjo proizvodov.

(38)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Zadevno financiranje ustreza tej opredelitvi, ker velja za nekatera podjetja (podjetja, ki gojijo agrume) in je tako, da lahko glede na delež Italije v kmetijski proizvodnji prizadene trgovino (Italija je bila na primer leta 2003 največja proizvajalka zelenjave v Evropski uniji).

(39)

Vendar se v primerih iz člena 87(2) in (3) Pogodbe nekateri ukrepi lahko izjemoma štejejo za združljive s skupnim trgom.

(40)

V tem primeru se glede na naravo zadevne sheme lahko uporablja samo odstopanje, ki je opredeljeno v členu 87(3)(c) Pogodbe, po katerem je s skupnim trgom združljiva pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(41)

Zadevni ukrep (polno financiranje raziskovalnih dejavnosti) mora izpolnjevati štiri pogoje iz pravil iz leta 1998, če naj se tako odstopanje uporabi.

(42)

Iz pojasnil, ki so jih italijanski organi dali v svojih pripombah, predloženih po sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe, je razvidno, da bosta pogoja iz zgoraj navedenega sporočila, o katerih je obstajal dvom, izpolnjena.

(43)

Zato lahko Komisija ugotovi, da se bo financiranje raziskovalnih dejavnosti po programu Sicilije za boj proti virusu citrus tristeza izvedlo v skladu z ustreznimi določbami iz zgoraj navedenega sporočila.

(44)

Ker so italijanski organi dokazali, da se bodo raziskovalne dejavnosti po programu Sicilije za boj proti virusu citrus tristeza financirale v skladu z ustreznimi določbami okvira iz leta 1998, je zadevno financiranje upravičeno do odstopanj iz člena 87(3)(c), ker gre za pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi se pri tem spremenili trgovinski pogoji v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi –

27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/29

(1)

V dopisu z dne 23. februarja 2000, evidentiranem 28. februarja 2000, je v skladu s členom 88(3) Pogodbe stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisijo obvestilo o določbah člena 35 Deželnega zakona Benečije št. 5/2000 (2)(v nadaljnjem besedilu DZ št. 5/2000), ki določa pomoči za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

(2)

V dopisih z dne 12. maja 2000, evidentiranem 18. maja 2000, 1. avgusta 2000, evidentiranem 7. avgusta 2000, 15. novembra 2000, evidentiranem 16. novembra 2000, in 24. junija 2001, evidentiranem 30. januarja 2001, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo dodatne podatke, ki so jih zahtevali od italijanskih organov v dopisih z dne 18. aprila 2000, 5. julija 2000 in 21. septembra 2000 ter na dvostranskem srečanju 13. decembra 2000.

(3)

V dopisu z dne 2. aprila 2001 je Komisija sporočila Italiji, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede zadevne pomoči.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Italijanski organi so predložili pripombe k zadevnim ukrepom v dopisih z dne 12. in 22. junija 2001. Komisija ni prejela nobene pripombe zainteresiranih strank.

(6)

Člen 35 DZ št. 5/2000 določa državno pomoč za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov in se dodeli za projekte živilskopredelovalnih podjetij, ki so vložila prošnjo za financiranje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 951/97 z dne 20. maja 1997 o izboljšanju predelave in trženja kmetijskih proizvodov (4) v programskem obdobju 1994–1999 (5), nekatera od teh podjetij so dejansko začela izvajati dela, vendar niso bila deležna javne pomoči zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev.

(7)

V skladu s Sklepom Deželnega odbora št. 4202 z dne 14. septembra 1993 so lahko zadevna podjetja v zgoraj navedenem obdobju prošnje za financiranje takih projektov predložila pristojnemu deželnemu organu (Deželnemu odboru – oddelku za kmetijstvo in odnose z EGS), in sicer vsako leto do 30. aprila in do 30. septembra, da bi se njihovi projekti sprejeli v program sofinanciranja. Pristojni organi so po končanem izboru projektov sestavili prednostni seznam in o tem obvestili potencialne „upravičence do financiranja“ z objavo sklepa deželnega odbora o sprejetju prednostnega seznama v uradnem listu dežele. Podjetja, katerih naložbeni projekti niso bili odobreni, so prejela dopis z obrazložitvijo zavrnitve.

(8)

Po mnenju italijanskih organov (v skladu z zakonom o objavljanju aktov (6) se objava sklepa o sprejetju omenjenega prednostnega seznama v uradnem listu dežele šteje za obvestilo javne uprave prosilcem o sprejetju vložene prošnje za financiranje priglašenih projektov, zato so po mnenju istih organov podjetja, uvrščena na prednostni seznam, upravičeno pričakovala, da se jim bo odobrila pomoč.

(9)

Po mnenju italijanskih organov bi se lahko naložbe izvedle po objavi obvestila o upravičenosti stroškov projekta in vložitvi prošnje za financiranje (7).

(10)

Predvideno je bilo, da bo razvrščanje projektov na prednostni seznam potekalo vsakih šest mesecev do porabe razpoložljivih sredstev, ki jih navaja Deželni operativni program Benečije (DOP Benečije). S Sklepom Deželnega odbora št. 4102 z dne 23. novembra 1999 (8) je bil objavljen dokončni prednostni seznam prošenj, ki so bile vložene do 14. julija 1999. Razpoložljiva sredstva so se porabila, preden bi se lahko financirali vsi projekti s seznama. Nekaterih projektov ni bilo mogoče financirati, čeprav so bili na podlagi objave upravičeni do financiranja.

(11)

Zaradi takega položaja so bili uporabljeni različni viri financiranja (na primer sredstva, ki izhajajo iz čezmernega števila rezervacij, kmetijsko-monetarni skladi in skladi po členu 29 Deželnega zakona št. 88 z dne 31. oktobra 1980 (9), tako da je od 150 odobrenih projektov, uvrščenih na zadnji prednostni seznam, ostalo za financiranje le še 36.

(12)

Člen 35 DZ št. 5/2000 natančno določa financiranje 36 projektov, ki niso bili deležni javne pomoči v programskem obdobju 1994–1999, čeprav so bili uvrščeni na prednostni seznam izbranih projektov in so se nekateri že začeli izvajati.

(13)

Predvidena sredstva za financiranje pomoči znašajo 5 milijard ITL (2 582 284 EUR), toda italijanski organi so izjavili, da bi se dodatna finančna sredstva, če bi bila na razpolago, v prihodnje dodelila za iste projekte. Shema pomoči naj bi se izvajala do porabe razpoložljivih sredstev (kot so bila prvotno določena ali pozneje povečana).

(14)

Predvidena pomoč ni združljiva z drugimi pomočmi z istim namenom.

(15)

Deželni ukrep je izredne narave in časovno omejen; zadeva pobude, ki so ob uvrstitvi na objavljeni prednostni seznam izpolnjevale sektorske omejitve in zahteve iz DOP Benečije, ki ga je odobrila Komisija, iz Odločbe Komisije 94/173/ES z dne 22. marca 1994 (10) o merilih izbora za naložbe za izboljšanje pogojev predelave in trženja kmetijskih inXP gozdnih proizvodov ter o razveljavitvi Odločbe 90/342/EGS in iz Uredbe št. 951/97, na podlagi katere so deželni organi odobrili prošnje za financiranje.

(16)

Poleg tega so italijanski organi navedli, da čeprav gre za programsko obdobje 1994–1999, bi se morala v tem primeru združljivost projektov s skupnim trgom oceniti na podlagi Smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju (11)(v nadaljnjem besedilu „Smernice“), ker je bila zadevna shema državnih pomoči priglašena šele potem, ko so Smernice začele veljati. Sami italijanski organi so se obvezali upoštevati pogoje, omejitve in zahteve iz točke 4.2 Smernic, in sicer:

(17)

Italijanski organi so sporočili, da se bodo elementi iz točke 16(b), (c) in (d) uskladili z določbami Načrta za razvoj podeželja dežele Benečije za 2000–2006 (NRP Benečije) (12). Pomoč se izplača v obliki denarnega prispevka in v višini, ki ne sme presegati 40 % upravičenih in ustrezno preverjenih stroškov ob upoštevanju pogojev, omejitev in zahtev iz točke 4.2 Smernic. Obveznosti pri uporabi navedenega člena krije v celoti dežela, prepovedano pa je vsakršno združevanje veljavnih instrumentov ali shem pomoči.

(18)

Do pomoči niso upravičeni projekti, ki kršijo prepovedi ali omejitve iz skupnih ureditev trga ali se nanašajo na proizvodnjo ali trženje posnetkov mleka ali mlečnih proizvodov in nadomestkov zanje.

(19)

Komisija je sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe, ker je imela pomisleke glede združljivosti nove sheme pomoči iz člena 35 DZ št. 5/2000 s skupnim trgom.

(20)

Pomisleki izhajajo iz dejstva, da bi se pomoč lahko dodelila tudi podjetjem, ki so že izvedla naložbe iz projekta, za katerega so vložila prošnjo za financiranje v programskem obdobju 1994–1999, tj. po shemi sofinancirane pomoči.

(21)

Zato Komisija ob sprožitvi postopka ni mogla izključiti, da gre za dodelitev pomoči za nazaj, in sicer za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel, zato taka pomoč ne vsebuje potrebnega elementa spodbude in jo je treba šteti za pomoč za tekoče poslovanje, ki je namenjena le lajšanju finančnih obremenitev upravičenca.

(22)

S skupnim trgom so združljive tiste pomoči, ki v skladu s točkama 3.5 in 3.6 Smernic vsebujejo element spodbude ali zahtevajo neko obveznost tudi od upravičenca (13).

(23)

Priglašena shema je bila torej izvedljiva v skladu s točkama 3.5 in 3.6 Smernic. Komisija je na podlagi podatkov, ki jih je imela na voljo ob sprožitvi postopka, menila, da italijanski organi niso ne za shemo pomoči za programsko obdobje 1994–1999 ne za priglašeno shemo navedli zadostnih razlogov, ki bi dokazali obstoj pravne obveznosti do (potencialnih) upravičencev, ki bi določala (in upravičila) legitimno pričakovanje slednjih in jih s tem dovolj spodbudila za začetek del.

(24)

Komisija je ocenila, da podjetij, uvrščenih na prednostni seznam, do legitimnega pričakovanja dodelitve pomoči za financiranje za programsko obdobje 1994–1999 niso upravičili ne „zakon o preglednosti aktov“ (14) ne dopisi deželnih organov, s katerimi so prosilcem potrdili prejem prošnje za financiranje (15), ne „praksa“, po kateri so deželni organi vedno dodeljevali finančna sredstva za projekte, ki so bili po ocenitvi s sklepom deželnega odbora uvrščeni na prednostni seznam projektov, upravičenih do javnega financiranja.

(25)

Komisija meni, da deželni organi nimajo nobenih pravnih obveznosti do prošenj, upravičenih do financiranja in uvrščenih na prednostni seznam, ki je bil objavljen v uradnem listu dežele v obdobju 1994–1999, zato pričakovanja zadevnih podjetij niso utemeljena. Naslednje ugotovitve potrjujejo, da element spodbude dejansko ne obstaja: podjetja, ki so upravičena do financiranja, vendar jim pristojni organi dejansko niso dodelili pomoči, niso ukrenila nič, da bi uveljavljala svoje pravice, ki jih dežela poleg vsega šteje za pridobljene, in sicer zlasti tako, da bi se sklicevala na državno upravno pravo. Komisija meni, da se potencialni upravičenci verjetno niso pritožili, ker niso mogli verodostojno zahtevati izplačila pomoči

(26)

Komisija je izrazila svoje pomisleke, ali bi se lahko pomoč za stroške, ki so nastali pred potrditvijo odobrenih projektov, štela za pomoč za razvoj določenih gospodarskih dejavnosti na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe. V skladu z uveljavljeno prakso Komisije, ki jo je potrdilo Sodišče (16), se pomoč za razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih regij dodeli samo, če Komisija lahko potrdi, da brez dodelitve take pomoči samo delovanje trga ne more doseči, da upravičena podjetja ravnajo tako, da sama pripomorejo k doseganju predvidenih cilj. Iz obravnavanega primera pa je razvidno, da so podjetja izvedla naložbe brez pomoči.

(27)

Prav tako je Komisija imela pomisleke glede obstoja elementa spodbude pri sestavljanju prednostnih seznamov. Sklep Deželnega odbora št. 4202 iz leta 1993 določa, da se prošnje predložijo Deželnemu odboru vsako leto do 31. januarja in do 30. septembra; nato se sestavi prednostni seznam in obvestijo vse prosilce, katerih prošnje so bile zavrnjene zaradi neizpolnjevanja zahtev. Če naj se ta mehanizem tako razlaga, bi sestava prednostnega seznama vsakih šest mesecev omogočila deželnim organom natančen izračun razpoložljivih sredstev, ki bi se redno posodabljal, s tem pa bi preprečili nove razpise in sprejemanje novih prošenj, ki jih zaradi nezadostnih razpoložljivih sredstev ni bilo mogoče odobriti.

(28)

Komisija je imela dodatne pomisleke glede obstoja elementa spodbude tudi pri dodelitvi finančnih sredstev iz členu 35 zadevnega zakona, intenzivnosti in natančnem znesku pomoči. Razpoložljiva sredstva, ki jih je objavila dežela Benečija, in sicer v višini 5 milijard ITL = 2,5 milijona EUR, bi zadostovala za financiranje samo dela stroškov, ki so jih porabili potencialni upravičenci (približno 70 milijard ITL = 35 milijonov EUR); zato ni jasno, zakaj so italijanski organi navedli, da „denarni prispevek ne bo presegel potrjenih upravičenih stroškov“ glede na to, da je po podatkih, ki jih ima na voljo Komisija, intenzivnost pomoči manjša od 10 % (17). Mnenje italijanskih organov, da tako nizka stopnja pomoči zadostuje za zagotovitev učinka spodbude, medtem ko deželni operativni načrt za 1994–1999 določa, da je za iste projekte treba dodeliti bistveno višjo stopnjo pomoči (18), še dodatno dokazuje, da ni učinka spodbude za projekte, ki naj bi bili finančno podprti.

(29)

Poleg tega so zadnje dodatne informacije (evidentirane 30. januarja 2001) vsebovale podatke, ki niso skladni s tistimi, ki so bili predhodno posredovani:

(30)

Pojasniti je treba tudi pogostnost ukrepa: italijanski organi so sprva trdili, da je ukrep izredne narave in časovno omejen (glej točko 15). To pa je v protislovju z izjavami istih organov (19) o možnosti, da bi se v prihodnje odobrilo financiranje istih projektov. V prvi priglasitvi je namreč navedeno, da „če bodo po dodatni preučitvi prošenj potrebna dodatna sredstva, bodo ta na voljo le v najnujnejši višini, potrebni za financiranje prošenj, ki so ostale iz predhodnega programskega obdobja 1994–1999“. Zato so se deželni organi obvezali, da bodo Komisijo obvestili o primerih, ki presegajo pravilo o 20 % iz Sporočila Komisije št. 54/94/D24823 (z dne 22. februarja 1994). Dodatni podatki deželnih organov niso navajali možnosti dodatnih virov financiranja in morebitnih pogojev izplačila, ki so videti, da se ne ujemajo s podatki o vrsti una tantum priglašenega ukrepa.

(31)

Nazadnje so italijanski organi izjavili, da se bodo projekti, za katere so bile prošnje za dodelitev financiranja vložene in odobrene za programsko obdobje 1994–1999 in ki se še niso začeli izvajati, financirali na podlagi novega Načrta za razvoj podeželja dežele Benečije 2000–2006, in sicer po ugotovitvi skladnosti z novimi pravili Skupnosti za kmetijski sektor. Taka trditev se težko ujema s podatki o dokončnem splošnem prednostnem seznamu (torej o odobrenih prošnjah za financiranje), ki so jih sporočili z zadnjimi dodatnimi podatki (evidentiranimi 30. januarja 2001). Od skupnih 134 upravičenih projektov je bilo 20 financiranih iz kmetijsko-monetarnih sredstev, 10 iz sredstev iz naslova čezmernih rezervacij, 54 v skladu z Deželnim zakonom št. 88/80, 4 v skladu z Zakonskim odlokom št. 173/98, 10 pa je bilo razveljavljenih. Na podlagi teh podatkov ostane še nefinanciranih samo 36 projektov: čeprav bi lahko določili financiranje na podlagi novega programa za razvoj podeželja 2000–2006, je še vedno nejasno, na katere „prošnje iz prejšnjega programskega obdobja“ se nanašajo italijanski organi.

(32)

Komisija si je pridržala pravico, da preveri uporabo dodeljenih pomoči iz kmetijsko-monetarnega sklada in tistih, ki izhajajo iz čezmernih rezervacij: pri poseganju po takih sredstvih financiranja se lahko izkaže, da gre za zlorabo odločbe o odobritvi pomoči ali da sploh ni bilo priglašeno Komisiji.

(33)

V dopisu z dne 22. junija 2001 je Italija na podlagi odločitve o sprožitvi postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe službam Komisije sporočila svoje pripombe k zadevni pomoči. Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strank.

(34)

Italijanski organi so v odgovoru najprej obnovili upravni postopek za dodelitev pomoči v programskem obdobju 1994–1999, da bi dokazali, da iz postopka izhaja pravna obveznost do potencialnih upravičencev do financiranja, ki bi določala (in upravičila) utemeljeno pričakovanje slednjih, hkrati pa pomenila zadostno spodbudo za začetek del pred prejetjem pomoči. Glede opisa, ki je bil poslan pred sprožitvijo postopka, so italijanski organi pojasnili, da so podjetja po uvrstitvi na prednostni seznam upravičencev do pomoči za kmetijsko-živilski sektor čakala na razpoložljivost finančnih sredstev dežele Benečije. Medtem ko so postopoma pritekala potrebna sredstva (bodisi iz deželnega proračuna na podlagi člena 29 Deželnega zakona št. 88/1980 ali iz DOP Benečije – Uredba Sveta (EGS) št. 866/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju predelave in trženja kmetijskih proizvodov (20) in Uredba 951/97 bodisi iz državnega proračuna – iz čezmernih rezervacij in kmetijsko-monetarnih skladov), je dežela Benečija iz skupnega prednostnega seznama s priložnostnim upravnim aktom in po prednostnih merilih izbrala podjetja, upravičena do financiranja, zlasti tista, katerih prošnje so prispevale k polni uporabi razpoložljivih sredstev.

(35)

Dežela je tako imela vrsto projektov, ki so bili pripravljeni na izvajanje, takoj ko bi bila sredstva na voljo. Deželni organi menijo, da vnaprejšnja sestava prednostnega seznama upravičenih projektov, čeprav sredstva še niso na voljo in se financiranje zaradi tega odloži, ni v nasprotju z nobenim pravilom Skupnosti.

(36)

Člen 35 DZ št. 5/2000 naj bi se po mnenju pristojnih organov uporabil za 36 projektov/podjetij, ki so ostali na seznamu. Te projekte (podjetja) so najprej še enkrat preučili in dva od teh arhivirali, ker nista združljiva s Smernicami. Poleg tega pristojni organi sporočajo, da je 15 podjetij vložilo prošnjo v skladu z NRP za deželo Benečijo 2000–2006 – Ukrep 7 (Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov) – in se s tem odreklo prejšnjim zahtevam, če se jim v novem programskem obdobju 2000/2006 odobri financiranje. Dežela ne izključuje možnosti, da se bodo tudi druga podjetja odrekla projektom, ker iz različnih razlogov niso več zainteresirana za prvotni projekt. Število potencialnih upravičencev do zadevne pomoči je torej pol manjše od prvotnega seznama.

(37)

Italijanski organi menijo, da je mnenje, ki ga je Komisija izrazila v dopisu o sprožitvi postopka na podlagi nekdanjega člena 88(2) Pogodbe, brez pravne podlage in v nasprotju z uveljavljeno prakso Komisije.

(38)

Komisija je sprožila postopek glede zadevnih pomoči, ker bi se te lahko dodelile tudi podjetjem, ki so še vključena na seznam in so že začela izvajati naložbe ali so jih že izvedla po vložitvi prošnje za pomoč za programsko obdobje 1994–1999. Ker dežela nima nobene pravne obveznosti do potencialnih upravičencev, Komisija meni, da pomoči, ki so se odobrile za nazaj, ne vsebujejo elementa spodbude in se zato štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(39)

Italijanski organi menijo, da so prosilci zaradi točke 3.6 Smernic (21) in njene uporabe s strani Komisije (22) utemeljeno pričakovali odobritev financiranja vse od vložitve zadevne prošnje pri pristojnem organu. V tem primeru je prav Sklep deželnega odbora št. 4202/93, ki določa način vlaganja prošenj in sestavljanja prednostnega seznama ter temelji na določbah deželnega zakona 1/1991 (23), zagotavljal potencialnim upravičencem odobritev javnega financiranja naložb, ki so se začele izvajati po vložitvi prošnje in pred odobritvijo pomoči. Poleg tega so prosilci še bolj verjeli v odobritev sredstev, potem ko so bili po vloženi prošnji uvrščeni na seznam podjetij, upravičenih do financiranja.

(40)

Možni upravičenci do pomoči so ob zavedanju, da so prošnje pravilno vložili in da izpolnjujejo zakonske zahteve, upravičeno pričakovali odobritev svojih prošenj, ki so bile uvrščene na prednostni seznam, še preden se je dejansko začel izvajati postopek odobritve.

(41)

Italijanske oblasti opozarjajo, da Komisija običajno odobri podaljšanje že sprejetih shem pomoči, da se omogoči uresničitev zastavljenih ciljev (24), kar med drugim zahtevajo tudi nacionalni organi pri predložitvi sheme pomoči v skladu s členom 35 DZ št. 5/2000. Z drugimi besedami bi bile po mnenju italijanskih organov take pomoči skladne s Pogodbo, če bi se dodelile do leta 1999 oziroma do datuma veljavnosti sheme ali shem, za katere so bile vložene prošnje za financiranje.

(42)

Nacionalni organi menijo, da je v italijanskem upravnem pravu mogoče pri upravnem sodniku izpodbijati akte javne uprave, ki ne kršijo samo osebnih pravic, ampak tudi legitimne interese. Legitimni interesi so opredeljeni kot interesi zasebnikov, da javna uprava primerno uporablja svoja pooblastila bodisi glede pričakovanja, da razširi pravno območje zasebnikov (interesi v zvezi z zahtevami), bodisi glede ustreznega upoštevanja omejitev, ki ji jih nalagajo postopki (interesi v zvezi s postopki), zlasti v skladu z Zakonom o preglednosti aktov. Po sodni praksi italijanskega kasacijskega sodišča (25) se lahko zasebnik obrne na upravno sodišče ne samo zato, da se razveljavi akt, s katerim javna uprava krši enega od legitimnih interesov zasebnika ali njegovo osebno pravico, ampak tudi zato, da doseže sprejetje pričakovanega ukrepa in vračilo škode, nastale zaradi sprejetja ali nesprejetja akta.

(43)

V tem primeru je legitimni interes prosilcev (za javno financiranje), ki so ostali na seznamu, interes v zvezi z zahtevami, ker gre za utemeljeno pričakovanje o razširitvi njihovega pravnega območja z ukrepom dodelitve pomoči.

(44)

Zaradi navedene sodne prakse kasacijskega sodišča italijanski organi ne izključujejo možnosti, da imenovani upravni sodnik odloči, da mora deželna uprava povrniti nastalo škodo.

(45)

Italijanski organi menijo, da nobeno podjetje, ki je upravičeno do financiranja in je še na seznamu, ni vložilo pritožbe upravnemu sodniku, ker so upravičeno pričakovala, da se jim bo dodelila pomoč. Da bi lahko navedena podjetja sprožila postopek zoper deželo Benečijo, bi morala pokazati interes za izpodbijanje akta, ki jim je povzročil dejansko škodo. Tak akt je po mnenju italijanskih organov nefinanciranje z razveljavitvijo prednostnega seznama: utemeljeno bi se lahko pritožili samo čez ukrep o preklicu prispevka ali razveljavitev odločbe 4102/99, ker bi kršil sedanjo upravičeno potegovanje za dodeljene ugodnosti.

(46)

Kar zadeva pomisleke Komisije glede uporabe pomoči, dodeljenih iz kmetijsko-monetarnih skladov in iz čezmernih rezervacij iz točke 31 dopisa o sprožitvi postopka, italijanski organi navajajo, da:

(47)

Italijanski organi se ne strinjajo z načinom izračuna višine pomoči in mnenjem Komisije iz točke 27 dopisa o sprožitvi postopka. Izplačana vsota (5 milijard LIT oziroma približno 2,5 milijona EUR) bi se uporabila tako, da bi ohranila pomembno vlogo ukrepa, tj. 30 % vrednosti upravičenih naložb, kar znaša 15 milijard LIT oziroma približno 7,5 milijona EUR. Navedena vrednost upravičenih naložb je zgolj teoretična, saj se bodo projekti znova tehnično in drugače pregledali, znova se bo preverila upravičenost podjetij do financiranja in na novo določile vrednosti naložb itn. … Taka ponovna preučitev bi se opravila pri konkretnih možnostih financiranja, da se ne bi dodatno obremenila podjetja, ki so potencialni upravičenci do pomoči.

(48)

Glede financiranja naložb s seznama z razpoložljivimi sredstvi iz Načrta za razvoj podeželja dežele Benečije 2000–2006 (15 podjetij na seznamu je vložilo prošnjo na podlagi navedenega Načrta za razvoj podeželja, glej točko 32) so pristojni organi izjavili, da se jim bodo dodelila sredstva, če bodo naložbe izpolnjevale vse zahteve iz navedenega NRP, med drugim to, da se še niso začela dela, za katera je bila vložena prošnja za financiranje.

(49)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Ukrepi, ki jih predvideva zadevna odločitev, ustrezajo tej opredelitvi iz naslednjih razlogov.

(50)

Obravnavani ukrepi, ki se financirajo iz skladov dežele Benečije, dajejo prednost nekaterim podjetjem in izvajalcem (podjetja, ki opravljajo dejavnosti predelovanja in trženja kmetijskih proizvodov) in lahko prizadenejo trgovino glede na 14,07-odstotni delež Italije v evropski kmetijski proizvodnji (27).

(51)

Kljub temu se lahko v primerih iz člena 87(2)(3) Pogodbe nekateri ukrepi izjemoma štejejo za združljive s skupnim trgom.

(52)

V tem primeru se glede na značaj zgoraj navedenih ukrepov lahko šteje za edino sprejemljivo odstopanje tisto, ki je opredeljeno v členu 87(3)(c) Pogodbe, na podlagi katerega je s skupnim trgom združljiva pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(53)

Da bi se lahko upoštevalo odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe, morajo biti pomoči za naložbe v sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov skladne z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri dodeljevanju državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (28). Če se ta uredba ne uporabi ali če niso izpolnjene vse zahteve, se pomoč oceni na podlagi ustreznih določb Smernic Skupnosti za državno pomoči v kmetijskem sektorju.

(54)

Ker zadevna shema ni omejena samo na mala in srednje velika podjetja, Uredba (ES) št. 1/2004 ne velja. Ocenitev združljivosti pomoči mora temeljiti na Smernicah in še posebej na točkah 3.5, 3.6 in 4.2 Smernic.

(55)

Komisija v skladu s točkama 3.5 in 3.6 Smernic meni, da so ukrepi pomoči združljivi s skupnim trgom, če vsebujejo element spodbude ali zahtevajo obveznost tudi od upravičenca, pomoč, ki se je upravičencu dodelila za že izvedeno delo pa ne vsebuje zahtevanega elementa spodbude in se zato šteje za pomoč za tekoče poslovanje. Vse sheme pomoči, razen tistih, ki so po naravi kompenzacijske, morajo določati, da se ne sme dodeliti pomoči za delo, ki se je začelo izvajati, ali za dejavnosti, ki so bile opravljene, preden je bila pravilno vložena prošnja za pomoč pri zadevnem pristojnem organu.

(56)

Shema pomoči iz člena 35 DZ št. 5/2000 določa samo financiranje projektov živilskopredelovalnih podjetij, ki so bila po vložitvi prošenj za odobritev ukrepov sofinanciranja v programskem obdobju 1994–1999 upravičena do financiranja in uvrščena na ustrezni prednostni seznam, ki so ga sestavili deželni organi, vendar zaradi pomanjkanja javnih sredstev niso prejela finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: projekti, ki so ostali na seznamu). Za nekatere projekte, ki so ostali na seznamu, so se naložbe začele izvajati takoj po vložitvi prošnje za financiranje v programskem obdobju 1994–1999.

(57)

Komisija na podlagi podatkov, ki jih je pridobila med formalnim postopkom preiskave, meni, da je priglašena shema združljiva s skupnim trgom, toda pomoči iz priglašene sheme so lahko deležni le tisti projekti, ki so ostali na seznamu in izpolnjujejo pogoje iz točke 4.2 Smernic. Pomoč se dodeli samo v naslednjih primerih:

(58)

Izjemoma bodo pomoč lahko prejeli naložbeni projekti, za katere so bile vložene prošnje za programsko obdobje, ki se je končalo 31. decembra 1999, in ki so se tedaj šteli za upravičene do pomoči, niso pa bili izvedeni, ker ni bilo na voljo finančnih sredstev, pri čemer pa bodo zagotovo lahko prejeli pomoč samo tisti naložbeni projekti, ki so se začeli izvajati po vložitvi prošenj za financiranje pristojnim organom.

(59)

Komisija je po preučitvi dokumentacije o upravnem postopku, ki so ga uporabili pristojni organi pri dodeljevanju pomoči za programsko obdobje 1994–1999, in v skladu s tedanjo prakso razlage (29) ocenila, da so do pomoči upravičene tudi naložbe iz točke 59. Po taki praksi pri shemi pomoči, ki se šteje za dopolnitev prejšnje sheme, pomoč za dela, ki jih je upravičenec že izvedel po vložitvi prošnje za financiranje na podlagi prejšnjega razpisa, vsebuje potreben element spodbude in se ne šteje za pomoč za tekoče poslovanje, če so se dela ali dejavnosti začeli, potem ko je bila prošnja za pomoč pravilno vložena pri pristojnem organu, ki je prošnjo odobril.

(60)

Komisiji se zdi primerno opozoriti italijanske organe, da se po sedanji praksi razlage šteje, da pomoč ne vsebuje spodbude, če se dodeli za dejavnosti, ki so se začele po vložitvi prošnje za financiranje pri pristojnih organih, vendar preden so jo pristojni organi odobrili s pravno zavezujočim aktom, ki določa obveznosti javne uprave do (možnih) upravičencev (30).

(61)

Glede kmetijsko-monetarnih sredstev in sredstev iz čezmernih rezervacij, ki so jih italijanski organi uporabili za financiranje projektov, ki so ostali na seznamu pred 31. decembrom 1999, so italijanski organi izjavili, da je uporabo sredstev iz revalorizacije italijanske lire na podlagi Uredbe (ES) št. 724/97 za ukrepe iz DOP Benečije, kot določa Uredba, odobrila Komisija z dopisom št. 5372 z dne 2. julija 1998, medtem ko je višina sredstev čezmernih rezervacij izhajala iz financiranja dodatnih kvot ob tistih, ki jih je že dodelil rotacijski sklad, zato da bi se začele izvajati politike Skupnosti za DOP Benečije. Zato Komisija ugotavlja, da ni bilo zlorabe odločbe o odobritvi pomoči ne nepriglašenih pomoči, ker je šlo za financiranje z ukrepi po tedaj veljavnem DOP Benečije.

(62)

Glede vrste sheme una tantum so pristojni organi pojasnili, da se je izraz uporabil v pomenu, da shema pomoči ni združljiva z drugimi shemami, ampak da je samo za podjetja, ki so ostala na seznamu in še niso prejela finančne pomoči, in da se ne sme uporabiti za druge ukrepe: ko se seznam izčrpa, bo shema izčrpala svoje pravne in finančne učinke. Pristojni organi so namenili začetna razpoložljiva sredstva v višini 2,5 milijona EUR in si pridržali pravico do dopolnjevanja sredstev z drugimi viri, če navedeni znesek ne bi zadostoval za ohranjanje pomembne stopnje javne pomoči za projekte, upravičene do podpore. Pristojni organi so se obvezali, da Komisijo obvestijo o vsakem povečanju prvotno določenih razpoložljivih sredstev, ki bi preseglo 20 %.

(63)

Po ustaljeni praksi Komisija dovoli povečanje prvotnih razpoložljivih sredstev za obstoječe sheme. Tako prakso potrdi člen 4.1 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (31). Komisija meni, da se na podlagi navedene določbe povečanje prvotnih razpoložljivih sredstev iz sheme pomoči za manj kakor 20 % ne šteje za spremembo obstoječe sheme pomoči, če pa nacionalni organi presežejo navedeni odstotek, je treba o tem obvestiti Komisijo v skladu s členom 4.2 Uredbe (ES) št. 794/2004. Italijanski organi lahko torej povečajo prvotna razpoložljiva sredstva zadevne sheme pomoči, če to storijo v skladu s predpisanimi postopki.

(64)

Komisija na podlagi zgoraj navedenega meni, da je pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kakor določa člen 35 DZ št. 5/2000, združljiva z določbami iz točke 4.2 Smernic Skupnosti v kmetijskem sektorju. Zato je ukrep pomoči upravičen do odstopanja iz člena 87(3)(c) Pogodbe –

27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/37

(1)

V dopisu z dne 19. decembra 2003, ki ga je Komisija evidentirala 22. decembra 2003, je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Komisijo o posledicah, ki jih bo imel osnutek zakona o ustanovitvi Organa za jedrsko razgradnjo (Nuclear Decommissioning Authority, NDA), v nadaljevanju „ukrep“, za državno pomoč.

(2)

V dopisu D/51248 z dne 20. februarja 2004 je Komisija zastavila vprašanja glede ukrepa. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 29. marca 2004, ki ga je Komisija evidentirala 15. aprila 2004.

(3)

V dopisu D/54319 z dne 16. junija 2004 je Komisija zastavila nadaljnja vprašanja glede ukrepa. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 14. julija 2004, ki ga je Komisija evidentirala 19. julija 2004.

(4)

V dopisu z dne 10. septembra 2004, ki ga je Komisije evidentirala 14. septembra 2004, in v dopisu z dne 14. oktobra 2004, ki ga je Komisija evidentirala 19. oktobra 2004, je Združeno kraljestvo predložilo dodatne informacije o ukrepu.

(5)

V dopisu z dne 1. decembra 2004 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo, da se je odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči.

(6)

Odločitev Komisije, da sproži postopek preiskave (v nadaljnjem besedilu „sprožitev postopka“), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2) . Komisija je pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe.

(7)

V dopisu z dne 31. januarja 2005, ki ga je Komisija evidentirala istega dne, je Združeno kraljestvo Komisiji predložilo pripombe glede sprožitve postopka.

(8)

Komisija je prejela pripombe od zainteresiranih strank. Posredovala jih je Združenemu kraljestvu in mu dala možnost odgovora. Združeno kraljestvo je posredovalo pripombe z dopisom z dne 4. marca 2005, ki ga je Komisija evidentirala 7. marca 2005.

(9)

Sestanki med organi Združenega kraljestva in Komisijo so potekali 20. aprila, 25. avgusta in 11. oktobra 2005.

(10)

Združeno kraljestvo je predložilo dodatne informacije o ukrepu z dopisom z dne 23. januarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala istega dne. Ta dopis je bil spremenjen z dopisom z dne 1. februarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala istega dne. Združeno kraljestvo je v dopisu z dne 7. februarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala istega dne, predložilo dodatne informacije. Združeno kraljestvo je v dopisu z dne 7. februarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala 10. februarja 2006, predložilo nadaljnje dodatne informacije. Združeno kraljestvo je v dopisu z dne 29. marca 2006, ki ga je Komisija evidentirala 30. marca 2006, predložilo nadaljnje dodatne informacije.

(11)

Združeno kraljestvo je bilo eno od prvih držav na svetu, ki se je začelo ukvarjati z jedrsko tehnologijo za civilne in tudi vojaške namene.

(12)

Ko so se te tehnologije prvič začele uvajati, je bil poudarek industrije na znanstvenih izboljšavah in večji učinkovitosti. Upravljanje jedrskih obveznosti se običajno ni upoštevalo ali se je upoštevalo v zelo omejenem obsegu.

(13)

Zaradi vse večje ozaveščenosti o potrebi po končni razgradnji jedrskih lokacij so se postopoma začela namenjati sredstva za upravljanje jedrskih obveznosti. Ta sredstva pa večinoma niso zadostovala za izpolnitev obveznosti, katerih ocenjeni znesek je bil še vedno zelo negotov, čeprav je nenehno naraščal. Celo ob koncu 20. stoletja je vsak lastnik še vedno neodvisno upravljal svoje jedrske obveznosti, in sicer običajno od primera do primera.

(14)

Vlada združenega kraljestva je menila, da tako upravljanje ni več primerno in da je treba uvesti novo in učinkovitejšo metodo za učinkovitejše ravnanje z jedrskimi obveznostmi, pri čemer je treba ohraniti najvišjo raven varnosti.

(15)

Leta 2001 je vlada Združenega kraljestva sklenila proučiti, kako bi upravljanje jedrskih obveznosti v javnem sektorju lahko prešlo v pristojnost enega javnega organa. Julija leta 2002 je bila objavljena Bela knjiga z naslovom Upravljanje jedrske dediščine – strategija ukrepov. Po postopku posvetovanja so se zamisli iz Bele knjige vključile v zakonodajo v obliki Energetskega zakona iz leta 2004.

(16)

V skladu z določbami navedene zakonodaje je bil oblikovan nov neresoren javni organ, znan kot Organ za jedrsko razgradnjo (Nuclear Decommissioning Authority, NDA). NDA bo postopoma prevzel odgovornost za upravljanje večine jedrskih obveznosti v javnem sektorju v Združenem kraljestvu (3). V ta namen se bo lastništvo nad jedrskimi lokacijami in sredstvi preneslo na NDA. NDA bo skupaj z lastništvom nad sredstvi in lokacijami prevzel tudi odgovornost za povezane jedrske obveznosti ter vsa finančna sredstva, ki so jasno povezana s temi lokacijami.

(17)

Cilj NDA je upravljanje jedrskih obveznosti na učinkovit in varen način. NDA lahko še naprej upravlja opredmetena sredstva, ki so nanj prenesena, če nadaljnje upravljanje teh sredstev vključuje več, kot so njihovi izogibni stroški, in zato prispeva k zmanjšanju vrednosti obveznosti. NDA je javen organ in nima gospodarskih namenov ter ne bo vlagal v nobena nova sredstva ali uvedel nobene nove dejavnosti.

(18)

NDA ne izvaja sam razgradnje lokacij, za katere je odgovoren, temveč bo to nalogo oddal v izvedbo drugim gospodarskim subjektom. NDA lahko podobno odda v izvedbo tudi nadaljnje upravljanje jedrskih sredstev. Gospodarski subjekti, ki jim je NDA oddal v izvedbo upravljanje lokacije, se imenujejo „podjetja z licenco za upravljanje lokacij“ (Site Licensee Companies, SLC). Na začetku bodo SLC nekdanji lastniki lokacij, kasneje pa bodo izbrani prek razpisnih postopkov, z namenom spodbuditve razvoja resničnega trga za razgradnjo in čiščenje.

(19)

Za financiranje svojih dejavnosti NDA uporablja vrednost prenesenih finančnih sredstev in čiste prihodke, ustvarjene s prenesenimi opredmetenimi sredstvi. Ker je zelo verjetno, da ti viri ne bodo zadostovali za plačilo vseh stroškov upravljanja jedrskih obveznosti, bo država financirala primanjkljaj.

(20)

Sredstva, ki pripadajo Agenciji Združenega kraljestva za atomsko energijo (United Kingdom Atomic Energy Agency, UKAEA), so se prenesla na NDA. Komisija je o tem vidiku ukrepa že sprejela odločitev, navedeno v dopisu iz uvodne izjave (5). Komisija je ugotovila, da ta vidik ukrepa ne vključuje državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(21)

NDA je prejel tudi sredstva, ki so pripadala družbi British Nuclear Fuels Limited (BNFL). Ta vidik ukrepa je predmet te odločbe. Poudariti je treba, da je Združeno kraljestvo uvedlo prehodne ureditve, da bi zagotovilo, da se kljub temu, da so sredstva BNFL uradno prenesena na NDA, državna pomoč ne dodeljuje, dokler Komisija ne sprejme končne odločitve o tem primeru.

(22)

BNFL je družba z omejeno odgovornostjo v javni lasti, ki deluje na številnih področjih v sektorju jedrske energije. Prisotna je v skoraj vseh fazah jedrskega gorivnega cikla: obogatitvi urana (v okviru Urenco), dobavi jedrskega goriva, proizvodnji električne energije in ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom.

(23)

Na NDA so bile prenesene skoraj vse jedrske dejavnosti in lokacije družbe BNFL. NDA je prejel:

(24)

Druge dejavnosti družbe BNFL, zlasti tiste, ki so povezane z Urenco in Westinghouse, se ne bodo prenesle na NDA, pač pa se bodo reorganizirale, zaradi česar bo nastala manjša stranska skupina.

(25)

Skupaj z navedenimi lokacijami bo BNFL prenesel na NDA tudi določena finančna sredstva, povezana s temi lokacijami, ki so bila ustanovljena za vsaj delno financiranje njihove razgradnje. Ta sredstva so:

(26)

Tehnično ta sredstva niso prenesena neposredno na NDA, temveč so združena v državnem skladu, ki se imenuje Sklad za jedrsko razgradnjo. Vlada bo NDA financirala s subvencijami.

(27)

Organi Združenega kraljestva so v svojem uradnem obvestilu Komisiji posredovali oceno jedrskih obveznosti in sredstev, ki se bodo prenesla na NDA, skupaj s porazdelitvijo teh zneskov na zneske, ki izhajajo iz gospodarskih dejavnosti, in na zneske, ki izhajajo iz negospodarskih dejavnosti.

(28)

Vse obveznosti, ki so povezane z lokacijami UKAEA, so se v sprožitvi postopka obravnavale, kot da izhajajo iz negospodarskih dejavnosti.

(29)

Združeno kraljestvo je za oceno deleža obveznosti, ki so povezane z lokacijami družbe BNFL in ki izhajajo iz negospodarskih dejavnosti, menilo, da so negospodarske narave le tiste finančne obveznosti, ki jih še vedno priznavata bodisi Ministrstvo za obrambo ali UKAEA. Obveznosti, ki so povezane s sredstvi z dvojno (gospodarsko in negospodarsko) uporabo in ki jih Ministrstvo za obrambo ali UKAEA še vedno ne priznavata, so bile pripisane gospodarskim dejavnostim družbe BNFL, ker je ta bila upravljavec in lastnik teh sredstev, čeprav sta jih v preteklosti uporabljala Ministrstvo za obrambo ali UKAEA.

(30)

Naslednja tabela prikazuje ocenjene obveznosti, povezane z lokacijami, ki so bile takrat v lasti družbe BNFL, razdeljene na gospodarske in negospodarske dejavnosti.

Tabela 1

Jedrske obveznosti, ki naj bi se prenesle na NDA, ocena iz marca 2003, cene v letu 2003, znižane za 5,4 % v nominalni vrednosti, zneski v milijardah GBP (4).

(31)

Organi Združenega kraljestva so uradnemu obvestilu priložili tudi naslednjo tabelo, ki vsebuje primerjavo med ocenjeno vrednostjo gospodarskih obveznosti, povezanih z lokacijami, ki naj bi jih družba BNFL prenesla na NDA, in tržno vrednostjo sredstev, ki naj bi se prenesla na NDA skupaj s temi lokacijami. Za opredmetena sredstva je veljalo, da je tržna vrednost enaka finančnim tokovom, ki naj bi se ustvarili z njihovim nadaljnjim upravljanjem.

Tabela 2

Razlika med gospodarskimi obveznostmi in vrednostjo sredstev na dan 31. marca 2004, cene v letu 2004, znižane za 5,4 % v nominalni vrednosti, zneski v milijardah GBP (6).

(32)

Komisija je v okviru sprožitve postopka najprej sprožila vprašanje, kateri gospodarski subjekt bi bil prejemnik državne pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES. Komisija je upoštevala ne le položaj NDA, ki lahko prejme neposredna plačila od države, temveč tudi položaj družbe BNFL, ki bi lahko bila oproščena stroškov, ki bi jih sicer morala nositi po načelu „onesnaževalec plača“.

(33)

Komisija je nato proučila, ali bi taka državna pomoč lahko bila združljiva s Pogodbo ES. Izrazila je resen dvom glede združljivosti pomoči s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja (7). Prav tako je izrazila resen dvom glede združljivosti pomoči s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8).

(34)

Komisija je nato ocenila, ali bi taka državna pomoč lahko bila združljiva z neposredno uporabo člena 87(3)(c) Pogodbe ES in glede na cilje Pogodbe Euratom. Komisija je bila mnenja, da bi se tak pristop načeloma res lahko uporabil, vendar je izrazila dvom o tem, ali so organi Združenega kraljestva predložili zadostne dokaze o tem, da so pozitivni učinki pomoči na izpolnitev ciljev Pogodbe Euratom prevladali nad njenim negativnim učinkom na konkurenco na notranjem trgu.

(35)

Na koncu je Komisija izrazila tudi dvome glede morebitne odsotnosti državne pomoči, ker bi družba BNFL, preden bi se lahko izvedli dejanski razpisni postopki, začasno delovala kot SLC.

(36)

Komisija je po objavi sprožitve postopka in v okviru roka, določenega v tej objavi, prejela pripombe od treh zainteresiranih strank, ki so povzete v nadaljevanju:

(37)

EDF podpira splošno usmeritev ukrepa, ki po njenem mnenju prispeva k doseganju ciljev Pogodbe Euratom. Družba EDF meni, da je treba ustvariti primerne pogoje za končno odlaganje jedrskih odpadkov. V zvezi s financiranjem razgradnje jedrskih lokacij pa meni, da sta potrebni finančna in industrijska odgovornost in da je treba dajati na stran in zagotoviti ustrezna sredstva med obratovanjem. Družba EDF podpira ukrepe Skupnosti za ustanovitev okvira za reševanje takih težav po vsej Skupnosti in odobrava dejstvo, da Komisija glede tega vprašanja upošteva Pogodbo Euratom.

(38)

BE pozdravlja ustanovitev NDA. Po njenem mnenju ni verjetno, da bi sam ukrep imel protikonkurenčne učinke.

(39)

Družba BE poudarja, da je tudi sama stranka družbe BNFL, kar zadeva trenutno dobavo goriva in dejavnosti ravnanja z odpadki. Ko se bodo te dejavnosti prenesle na NDA, ki bo objavil razpis za njihovo upravljanje, se prav lahko zgodi, da postane eden od izbranih novih upravljavcev konkurent družbe BE. Družba BE je zaskrbljena zaradi takšnega položaja, saj lahko postane stranka enega od svojih konkurentov.

(40)

Družba BE opozarja Komisijo tudi na dejstvo, da ustanovitev NDA in njegova proučitev, ki ga bo izvedla Komisija, ne sme ogroziti načrta družbe BE za prestrukturiranje, ki ga je odobrila Komisija.

(41)

BE tudi ne verjame, da ima ukrep kakršen koli vpliv na trgovino, kar zadeva dobavo goriva za plinsko hlajeni reaktor (AGR) in predelavo izrabljenega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja. Tudi če bi namreč AREVA, ki je edini konkurent družbe BNFL v EU, ustanovil sedež v Združenem kraljestvu, se družba BE ne bi mogla preusmeriti nanj, ker ima že sklenjene ureditve z družbo BNFL za potrebe svojih elektrarn s plinsko hlajenim reaktorjem za celotno življenjsko dobo.

(42)

Kar zadeva elektrarne Magnox in trg z električno energijo, družba BE meni, da ukrep, četudi zmanjšuje kratkoročne mejne stroške elektrarn družbe BNFL, ne more vplivati na ceno, po kateri lahko BE prodaja svojo jedrsko in fosilno energijo. Na podlagi lastnih izkušenj družba BE tudi verjame, da ukrep ne bo umetno podaljšal življenjske dobe elektrarn družbe BNFL, ker bi bilo po njenih ocenah upravičeno pričakovati, da so te elektrarne sposobne same pokriti svoje kratkoročne mejne stroške.

(43)

Družba BE je predstavila tudi svoje stališče glede povezanosti med Pogodbo ES in Pogodbo Euratom. Pripomb, ki jih je družba BE predstavila v zvezi s to temo, sicer ni lahko razložiti, vendar se zdi, da je mnenja, da se v skladu s Pogodbo ES lahko analizirajo samo ukrepi, ki niso potrebni oziroma ki presegajo tisto, kar je nujno potrebno za doseganje ciljev Pogodbe Euratom.

(44)

Greenpeace meni, da ukrep vključuje državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Navaja, da je bistvenega pomena zagotoviti varno razgradnjo jedrskih lokacij in da je enako pomembno, da načelo „onesnaževalec plača“ velja za jedrsko industrijo.

(45)

Po mnenju Greenpeacea se pomoč ne bi smela obravnavati, kot da je združljiva s skupnim trgom. Po njegovem mnenju pozitivni učinki na doseganje varnega in učinkovitega upravljanja jedrskih obveznosti ne prevladajo nad vplivom ukrepa na konkurenco.

(46)

Greenpeace je predložil zelo obsežne pripombe, ki vključujejo tudi številne priloge. Velik del pripomb se nanaša na Greenpeaceov dvom o jedrski energiji na splošno in posebej o načinu ravnanja z njo v Veliki Britaniji. Greenpeace meni, da jedrska energija pomeni zelo velika tveganja za okolje. V nasprotju z neposrednim odlaganjem bi bila predelava jedrskih odpadkov nevarna in draga.

(47)

Greenpeace trdi, da se upravljanje družbe BNFL, ki je eden najpomembnejših akterjev v tem sektorju v Združenem kraljestvu v javni lasti, izvaja na zelo nevaren in nepregleden način. Njene računovodske izkaze je težko analizirati. Zaradi slabega upravljanja z denarnimi sredstvi in tveganih naložb, ki so se na koncu izkazale za negospodarne, je bila ogrožena sposobnost podjetja za financiranje svojih jedrskih obveznosti. Del rezervacij, namenjenih pokrivanju teh obveznosti, ni likviden, oziroma je, kot v primeru zaveze Magnox, virtualne narave. Poleg tega je družba BNFL vedno prenizko ocenila svoje obveznosti in previsoko ocenila svoje prihodnje prihodke, kar je njen položaj še bolj poslabšalo. Greenpeace je predložil poročilo, v katerem analizira in kritizira naložbeno politiko in računovodske izkaze družbe BNFL.

(48)

Kar zadeva sam ukrep, Greenpeace trdi, da ga je treba obravnavati kot način, ki omogoča vladi Združenega kraljestva, da prestrukturira podjetje v težavah (BNFL) tako, da ga osvobodi njegovih najslabših sredstev in potencialno nefinanciranih obveznosti, povezanih s temi sredstvi, in mu tako omogoči, da ostane na trgu in še naprej posluje kot uspešno podjetje.

(49)

Greenpeace izraža tudi dvom glede narave prihodnjih odnosov med družbo BNFL in NDA. Po njegovem mnenju bi bilo s tem, ko bi družba BNFL postala SLC za NDA, težko določiti, katero od teh dveh subjektov je gospodarske narave. Če bi to bil NDA, bi bilo ustvarjanje dobička na podlagi gospodarskih dejavnosti v nasprotju z njegovim namenom. Ker bi bilo težko določiti, kateri od teh dveh subjektov je dejansko gospodarski subjekt, bi bilo težko določiti tudi, kdo od njiju je prejemnik državne pomoči.

(50)

Greenpeace dodaja tudi, da bo NDA s svojim poslovanjem verjetno ustvarjal nove odpadke in da ni jasno, ali bo dajal na stran denarna sredstva za ravnanje z odpadki.

(51)

Greenpeace prav tako izraža dvom o prihodnosti podjetja Westinghouse, ki je v lasti družbe BNFL, vendar ni preneseno na NDA. Greenpeace dvomi o sposobnosti preživetja podjetja Westinghouse brez podpore njegove matične družbe. Komisija je razumela, da Greenpeace meni, da bi v primeru, če bi podjetje Westinghouse še naprej poslovalo v okviru družbe BNFL, lahko zgodovinske in prihodnje povezave med družbo BNFL in NDA povzročile navzkrižno subvencioniranje med NDA in podjetjem Westinghouse. Greenpeace se boji tudi, da bi lahko tako navzkrižno subvencioniranje vplivalo na interese konkurentov podjetja Westinghouse na področju projektiranja jedrskih reaktorjev. Še večja nevarnost navzkrižnega subvencioniranja pa bi bila prisotna, če bi obstajali, kot sumi Greenpeace, načrti za prodajo delov družbe BNFL zasebnemu sektorju.

(52)

V nadaljevanju je Greenpeace posebej proučil predelovalne dejavnosti družbe BNFL. Nasprotoval je trditvi organa Združenega kraljestva, da državna podpora za te dejavnosti ne more vplivati na trgovino, ker je jedrske odpadke težko prevažati in bi zato bilo za konkurente negospodarno vlagati v nova predelovalna sredstva v Veliki Britaniji. Po mnenju Greenpeacea taka trditev ne upošteva dejstva, da ni nujno, da se jedrski odpadki predelajo, ampak se lahko tudi odstranjujejo z neposrednim skladiščenjem. Nova naložba v objekte za neposredno skladiščenje bi bila izvedljiva gospodarska možnost, ki bi jo lahko ponudili konkurenti družbe BNFL.

(53)

Greenpeace iz podatkov, ki jih ima na voljo, ugotavlja, da se zdijo cene, ki jih družba BNFL ponuja v svojih pogodbah za predelavo goriva, prenizke, da bi pokrile stroške. Družba BNFL in s tem tudi NDA bi zato s temi dejavnostmi ustvarila še večje izgube, kar bi povzročilo potrebo po pomoči za tekoče poslovanje. Greenpeace kot dokaz navaja številko 140 000 GBP za tono kot fiksno plačilo, ki ga družba BE plačuje družbi BNFL za ravnanje z njenim izrabljenim gorivom. Greenpeace to številko primerja z ocenami iz neodvisnih študij, ki sta jih opravila univerza Harvard in NIREX, ki navajajo od 330 000 GBP/t do 533 000 GPB/t za celovito ravnanje s takimi odpadki.

(54)

Greenpeace dvomi tudi o napovedih glede poslovanja obrata SMP. Obrat SMP bi bilo težko usposobiti za zagon in proizvodnja mešanega oksidnega goriva bi bila vse manj privlačna možnost za ravnanje s plutonijem.

(55)

Kar zadeva elektrarne Magnox, Greenpeace meni, da njihovo nadaljnje poslovanje vpliva na konkurenco na trgu z električno energijo, zlasti iz obnovljivih energetskih virov. Greenpeace predlaga tudi, da je odlaganje izrabljenega goriva iz elektrarn Magnox primernejše kot njegova predelava.

(56)

Združeno kraljestvo najprej ponovno poudarja svojo zavezanost k jedrski razgradnji in čiščenju. Po mnenju Združenega kraljestva je ustanovitev NDA edinstveno orodje v prizadevanjih Evrope za sistematično obravnavanje zgodovinskih jedrskih obveznosti. Od NDA se pričakuje, da bo ne le zagotovil varnejšo in učinkovitejšo razgradnjo, temveč tudi omogočil oblikovanje resničnega trga za razgradnjo.

(57)

Združeno kraljestvo meni, da ukrep ne pomeni državne pomoči družbi BNFL, ker ta ne bo več imela v lasti nobenih sredstev, katerih stroške razgradnje lahko delno financira država. Združeno kraljestvo dodaja, da prehodno obdobje, med katerim bi družba BNFL bila SLC, preden bi se ti lahko izbrali prek razpisnih postopkov, ne bo omogočilo, da bi družba BNFL prejela kakršno koli državno pomoč, ker se bodo vsa plačila družbi v tem obdobju primerjala na podlagi mednarodnih primerjav.

(58)

Vendar pa Združeno kraljestvo trdi, da bi, četudi bi Komisija menila, da ukrep vključuje državno pomoč družbi BNFL, ta pomoč bila skladna s Pogodbo ES, saj podpira več ciljev Pogodbe Euratom (spodbujanje raziskav in razvoja, zdravje in varnost, naložbe, redna in pravična preskrba, skupni trg in konkurenčne prednosti na jedrskem področju). Poleg tega bi ukrep prinesel tudi koristi za okolje, ki bi bile skladne s ciljem iz člena 174 Pogodbe ES.

(59)

Združeno kraljestvo se strinja, da ukrep pomeni pomoč za NDA. Zopet pa trdi, da je treba pomoč iz istih razlogov obravnavati, kot da je združljiva s skupnim trgom. Združeno kraljestvo je predložilo seznam koristi, ki bi jih ukrep imel glede na cilje Pogodbe Euratom. Za vse te koristi je predstavljena kvalitativna ocena skupaj s kvantitativno oceno koristi, kadar se to zdi mogoče.

(60)

Združeno kraljestvo je predložilo podroben seznam in oceno dejavnosti, ki jih bo družba BNFL ohranila. Razložilo je tudi, kako se bo družba BNFL plačevala, ko bo začasno delovala kot SLC, dokler se ti ne bodo izbrali prek razpisnih postopkov. Družba BNFL bo prejemala plačila samo za dovoljene stroške. Ti bodo zajemali dolžnost NDA, da doseže učinkovitost v višini 2-odstotnega znižanja stroškov na leto. Dovoljeni stroški načeloma ne bodo vključevali nobenega donosa kapitala. Poleg tega bodo omejeni na letna razpoložljiva sredstva za lokacijo, ki jih določi NDA.

(61)

Plačila lahko zajemajo tudi tako imenovane „spodbude na podlagi učinkovitosti“, ki se bodo dodeljevale le, če so doseženi visoko zastavljeni cilji stroškovne učinkovitosti. Vrednost teh spodbud temelji na natančni primerjalni analizi povprečnih profitnih marž v mednarodnih inženirinških in gradbenih podjetjih.

(62)

Združeno kraljestvo je nato predstavilo svoja stališča glede učinka ukrepa na konkurenco na vsakem zadevnem trgu po lokacijah, ki jih je družba BNFL prenesla na NDA.

(63)

Kar zadeva elektrarne Magnox, Združeno kraljestvo meni, da ukrep ne bo imel nobenega učinka na trg z električno energijo. Elektrarne Magnox bi bile v vrstnem redu kratkoročnih mejnih stroškov vedno pod mejno elektrarno, celo v obdobjih najmanjšega povpraševanja. To bi pomenilo, da kakršno koli znižanje kratkoročnih mejnih stroškov zaradi ukrepa ne bi moglo vplivati niti na obdobje, v katerem lahko konkurenčne elektrarne obratujejo, niti na ceno, po kateri bi te lahko prodajale svojo energijo.

(64)

Kar zadeva obrat za predelavo oksidnega goriva termičnih reaktorjev THORP lokacije Sellafield, je Združeno kraljestvo razložilo, da gre za predelavo izrabljenega jedrskega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja (AGR) in lahkovodnega reaktorja (LWR). Vstopanje novih konkurentov v predelavo izrabljenega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja bi bilo z gospodarskega vidika zelo neprivlačno, zlasti zaradi cen prevoza v Veliko Britanijo in iz Velike Britanije, ki je edina država, kjer se tako gorivo uporablja. Čeprav bi bilo skladiščenje res lahko alternativa predelavi goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev, Združeno kraljestvo trdi, da je zaradi časovnih pritiskov in regulativnih ovir izgradnja kakršne koli nove lokacije za skladiščenje goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev celo v Veliki Britaniji gospodarsko prav tako neprivlačna za nove konkurente, zlasti glede na omejeno velikost trga za odlaganje izrabljenega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev. Enaka vrsta argumentov je uporabljena tudi za obrat Springfields, ki proizvaja le gorivo za plinsko hlajene reaktorje in reaktorje Magnox.

(65)

Kar zadeva izrabljeno gorivo iz lahkovodnega reaktorja, Združeno kraljestvo trdi, da se večina take vrste goriva, ki se predeluje v obratu THORP, že nahaja v Veliki Britaniji in da bi težave pri njegovem prevozu na celino zmanjšale gospodarske spodbude za konkurente.

(66)

V zvezi z obratom za predelavo mešanega oksidnega goriva (SMP) lokacije Sellafield Združeno kraljestvo trdi, da bi bilo škodljivo za konkurenco, če bi prenehala obratovati, saj bi tako izginil pomemben akter na tem zelo koncentriranem trgu. Poleg tega bi zaprtje obrata SMP pomenilo, da bi bilo treba iz Združenega kraljestva odvažati velike količine plutonija, kar bi bilo zelo drago za stranke pa tudi potencialno nevarno.

(67)

Kar zadeva deponijo odpadkov z nizko stopnjo radioaktivnosti Drigg, Združeno kraljestvo trdi, da bi bilo glede na to, da večina držav ne dovoli uvoza tujih radioaktivnih odpadkov za skladiščenje ali odlaganje, konkurenco mogoče ponuditi le tako, da se zgradi še ena deponija v Veliki Britaniji. To pa bi bila neprivlačna naložba, ker bi bilo težko pridobiti vsa potrebna soglasja. Poleg tega bi to pomenilo presežno kapaciteto, zaradi česar bi bila naložba še manj privlačna. Razpisni postopek, ki bi ga NDA izvedel za upravljanje deponije Drigg, bi bil učinkovitejši način za spodbujanje konkurence na tem trgu.

(68)

Združeno kraljestvo pozdravlja podporo, ki jo je izrazila družba EDF glede ukrepa.

(69)

Združeno kraljestvo pozdravlja pripombe, ki jih je izrazila družba BE v podporo ukrepu.

(70)

Združeno kraljestvo meni, da bodo ustrezni pravni ukrepi zagotovili, da se ne bodo pojavile težave, če bi nekatere lokacije v lasti NDA upravljali konkurenti družbe BE.

(71)

Združeno kraljestvo je prepričano, da bo Komisija pri proučitvi dejstev iz tega primera v celoti upoštevala pogoje iz svoje odločbe o načrtu za prestrukturiranje družbe BE (9).

(72)

Združeno kraljestvo meni, da njegove pripombe o sprožitvi postopka že vsebujejo veliko podrobnosti v zvezi z vprašanji, ki jih je obravnaval Greenpeace. Zato njegovi odgovori na pripombe Greenpeacea vsebujejo le določene splošne izjave.

(73)

Združeno kraljestvo navaja, da je ukrep dejansko popolnoma skladen z načelom „onesnaževalec plača“. Skupina BNFL bi prek sredstev, ki bi jih prenesla na NDA, prispevala k več kot 88 % obveznosti (10). Pomoč vlade Združenega kraljestva bi bila omejena le na potrebno višino, ki se priznava glede na končno odgovornost vlade za jedrsko varnost in zaščito države. Družba BNFL ne bi imela neposredne koristi od sredstev in prihodkov iz gospodarskih dejavnosti, ki jih bo prenesla na NDA. Korist bo imela le od morebitnih spodbud za uspešnost v času, ko bo upravljala lokacije, če bo presegla cilje, ki jih je določila vlada.

(74)

Združeno kraljestvo je podrobno predstavilo novo strukturo skupine BNFL in njen odnos z NDA.

(75)

Združeno kraljestvo trdi tudi, da je glavna naloga NDA razgradnja jedrskih lokacij. Če upravljanje določenih sredstev na gospodarski podlagi omogoča NDA, da ta cilj doseže z manj stroški in ob tem ohrani enako visoko raven varnostnih standardov, mu je to dovoljeno. O tem pa bo odločal NDA in ne družba BNFL.

(76)

Združeno kraljestvo ugotavlja, da je Komisija že obravnavala vprašanje cene, ki jo družba BNFL zaračunava družbi BE za ravnanje z izrabljenim gorivom, v svoji odločbi o pomoči za prestrukturiranje družbe BE.

(77)

Na koncu je Združeno kraljestvo nasprotovalo mnenju Greenpeacea, da bi bilo delovanje NDA nepregledno in bi lahko povzročilo navzkrižno subvencioniranje z družbo BNFL. Združeno kraljestvo trdi, da bi bil NDA celo „prvak na področju obveščanja javnosti“. Njegov statut bi vključeval več mehanizmov za preglednost njegovih računovodskih izkazov, odhodkov in celotnega načrtovanja programov.

(78)

Vsaj del ukrepa je povezan z vprašanji, ki jih obravnava Pogodba Euratom in ga je zato treba temu ustrezno oceniti (11). Vendar pa je treba tiste vidike ukrepa, ki niso potrebni oziroma ki presegajo tisto, kar je nujno potrebno za doseganje ciljev Pogodbe Euratom, ali ki izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco na notranjem trgu, obravnavati v skladu s Pogodbo ES.

(79)

Ustanovitev NDA in način njegovega financiranja bosta že po definiciji vplivala na upravljanje in financiranje jedrskih obveznosti, vključno z razgradnjo številnih jedrskih objektov in ravnanjem z velikimi količinami radioaktivnih odpadkov. Razgradnja in ravnanje z odpadki sta pomemben del življenjskega cikla jedrske industrije in pomenita tveganja, ki jih je treba obravnavati z vso odgovornostjo, ter stroške, ki jih nosi sektor. Potreba po obravnavi tveganj, povezanih z nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočega sevanja, je dejansko ena od glavnih prednostnih nalog jedrskega sektorja. Komisija ugotavlja, da po več kot 50 letih delovanja jedrske industrije v Združenem kraljestvu vprašanja razgradnje in ravnanja z odpadki postajajo vse bolj pomembna, saj se vse več objektov približuje koncu svoje življenjske dobe, zato so potrebne pomembne odločitve in prizadevanja, da se zagotovi zdravje in varnost delavcev in prebivalstva.

(80)

Pogodba Euratom obravnava pomembna vprašanja zdravja in varnosti in hkrati skuša zagotoviti „pogoje, potrebne za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotovila velike vire energije…“. Člen 2(b) Pogodbe Euratom določa, da mora Skupnost za opravljanje svoje naloge ustanoviti enotne varnostne standarde za zaščito zdravja delavcev in splošne javnosti ter zagotoviti njihovo izvajanje. Člen 2(c) Pogodbe Euratom določa tudi, da mora Skupnost omogočiti naložbe v jedrski sektor, kadar je to primerno. Na tej podlagi je z navedeno pogodbo ustanovljena Evropska skupnost za atomsko energijo, oblikovani pa so tudi potrebni instrumenti in določene odgovornosti za dosego teh ciljev. Glede na to in kot je potrdilo tudi Evropsko sodišče, je jedrska varnost pristojnost Skupnosti, ki mora biti povezana z zaščito pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočega sevanja, kot je določeno v členu 30 poglavja 3 Pogodbe Euratom, ki zadeva zdravje in oskrbo. (12) Komisija mora zagotoviti izvajanje določb navedene pogodbe in lahko zato sprejme odločitve na način, ki je določen v navedeni pogodbi, ali izrazi mnenje, če meni, da je to potrebno.

(81)

Komisija upošteva trditve organov Združenega kraljestva, da bodo učinki priglašenega ukrepa med drugim zagotovili varnost jedrskih objektov, ki še delujejo in ki so zastareli, omogočili pravilno, pravočasno in varno razgradnjo zastarelih jedrskih objektov ter zagotovili skladiščenje in dolgoročne rešitve za izrabljeno jedrsko gorivo in radioaktivne odpadke.

(82)

Pri ocenjevanju teh informacij in zlasti pri ugotavljanju, ali je ukrep potreben oziroma ali sodi med cilje Pogodbe Euratom, Komisija ugotavlja, da je finančna podpora, ki jo vlada dodeljuje NDA, namenjena doseganju navedenih ciljev Pogodbe. Organi Združenega kraljestva so sklenili ustanoviti in financirati NDA, da bi zagotovili pravilno določitev procesa razgradnje in ravnanja z odpadki, ki bi ustrezno zaščitila zdravje in varnost delavcev in prebivalstva. Komisija zato priznava, da so se organi Združenega kraljestva svojih obveznosti zagotavljanja varne in ustrezne razgradnje, ki izhajajo iz Pogodbe Euratom, lotili na pravilen in odgovoren način, ki je skladen s cilji Pogodbe Euratom.

(83)

Priglašen ukrep poleg tega prispeva k izpolnjevanju ciljev Pogodbe Euratom, ker zagotavlja, da se bo javno posredovanje uporabilo le za namene razgradnje zastarelih jedrskih objektov in varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v okviru izpolnjevanja jedrskih obveznosti. Sistem omejitev in pragov bo zagotovil, da je na voljo dovolj sredstev za izpolnjevanje teh ciljev, in hkrati omejil posredovanje na najnižjo raven, ki je potrebna za doseganje ciljev.

(84)

Komisija zaključi, da so ukrepi, ki jih predlagajo organi Združenega kraljestva, primerni za doseganje kombinacije zastavljenih ciljev in popolnoma skladni s cilji Pogodbe Euratom.

(85)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč opredeljena kot pomoč države članice ali pomoč prek državnih sredstev v kakršni koli obliki, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s tem, da daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih vrst blaga in vpliva na trgovino med državami članicami.

(86)

Komisija je, da bi ugotovila, ali ukrep vključuje državno pomoč družbi BNFL in/ali NDA, najprej ocenila, ali daje prednost tem subjektom.

(87)

V tej zvezi je treba dajanje prednosti razumeti kot stanje, ko država plačuje stroške, ki bi jih običajno morali nositi obe podjetji. Zato je treba najprej določiti merilo za običajne stroške, ki jih mora nositi podjetje, da bi lahko ugotovili, ali država plačuje del teh stroškov.

(88)

V skladu s členom 174 Pogodbe ES okoljska politika Skupnosti temelji zlasti na načelu „onesnaževalec plača“.

(89)

Po členu 6 Pogodbe ES morajo biti okoljevarstvene zahteve vključene v opredelitev in izvajanje politike Skupnosti.

(90)

V praksi Komisija običajno meni, da vključevanje načela „onesnaževalec plača“ v politiko državne pomoči pomeni, da morajo stroške onesnaževanja vračunati onesnaževalci (13). To pomeni, da je take stroške treba obravnavati kot stroške, ki jih običajno nosi onesnaževalec, kar pa pomeni, da je plačilo teh stroškov s strani države treba obravnavati kot dajanje prednosti s strani države.

(91)

V tem primeru se bo država zavezala, da bo pokrila kakršen koli primanjkljaj, če NDA ne bo mogel pokriti stroškov, povezanih z jedrskimi obveznostmi za sredstva, ki bodo prenesena na NDA. Ker so te obveznosti povezane s čiščenjem lokacij, kontaminiranih z radioaktivnostjo, Komisija meni, da gre za stroške onesnaževanja, ki jih morajo, kot je opisano zgoraj, običajno nositi onesnaževalci oziroma upravljavci lokacij. Ker bo država plačala del teh stroškov, se mora tako plačilo obravnavati kot dajanje prednosti onesnaževalcem.

(92)

V zvezi s tem se Komisija ne strinja s trditvijo Združenega kraljestva, da je ukrep skladen z načelom „onesnaževalec plača“, saj bodo po podatkih za Združeno kraljestvo upravljavci plačali dobrih 88 % teh stroškov. Komisija meni, da te ocene kažejo, da približno 12 % stroškov onesnaževanja ne bodo nosili onesnaževalci, kar kaže, da ukrep ni v celoti skladen z načelom „onesnaževalec plača“.

(93)

Čeprav je, kot je prikazano zgoraj, v tem primeru relativno lahko ugotoviti, da je splošna posledica ukrepa dajanje prednosti onesnaževalcem, ker ne plačajo vseh stroškov, ki izhajajo iz onesnaževanja, pa je težje natančno opredeliti, v kakšnem obsegu je vsak upravljavec onesnaževalec, in zato tudi, v kakšnem obsegu je oproščen od plačila stroškov onesnaževanja.

(94)

V tem primeru je večina stroškov onesnaževanja povezanih z razgradnjo jedrskih elektrarn, ki jih je v vsej njihovi življenjski dobi upravljalo več upravljavcev. Za izvajanje načela „onesnaževalec plača“ je v tem primeru treba določiti, kateri zaporedni upravljavec je odgovoren za kakšen del teh stroškov.

(95)

Stroški razgradnje se ustvarijo naenkrat že v prvih trenutkih, ko elektrarna začne delovati. Kasnejše povečevanje teh stroškov je zanemarljivo v primerjavi s stroški, ki nastanejo na začetku obratovanja.

(96)

Popolnoma neposredno izvajanje načela internalizacije stroškov, kar je v bistvu prevod načela „onesnaževalec plača“, bi zato pomenilo, da se morajo vsi stroški razgradnje vračunati v ceno prvih enot energije, ki jih elektrarna proda.

(97)

Jasno je, da bi bila taka razlaga načela „onesnaževalec plača“ popolnoma v nasprotju z ekonomijo proizvodnje energije in tako neizvedljiva, da ne bi dosegla niti svojega cilja. Zato se na splošno priznava, da je treba, da bi se lahko načelo „onesnaževalec plača“ uporabilo za te stroške na izvedljiv način, določiti način za razporeditev teh stroškov onesnaževanja (ali, natančneje, pravne obveznosti njihovega plačila) vsaj na pričakovano življenjsko dobo elektrarne.

(98)

Način razporeditve teh stroškov onesnaževanja je posebej pomemben za uporabo predpisov o državni pomoči, kadar država posreduje tako, da plača stroške razgradnje elektrarn, ki so bile v lasti več lastnikov. V takem primeru razporeditev stroškov onesnaževanja med zaporedne lastnike pomeni tudi razporeditev morebitne prednosti, ki jo država daje vsakemu od njih.

(99)

Ne obstaja usklajen sistem po vsej Skupnosti za dodeljevanje stroškov razgradnje zaporednim lastnikom jedrske elektrarne. Države članice imajo različne sisteme za izvajanje zakonske dolžnosti izpolnjevanja jedrskih obveznosti, iz katerih izhajajo različne možne razporeditve stroškov med zaporednimi lastniki elektrarn (14).

(100)

Kljub temu, da ne obstaja usklajen sistem, pa Komisija meni, da je mogoče opredeliti dve večji skupini.

(101)

Prva skupina sistemov obravnava obveznosti razgradnje kot investicijske stroške. V tem primeru se obveznost plačila teh stroškov ustvari v trenutku, ko elektrarna začne delovati, in od takrat naprej so ti stroški neizogibni. Z računovodskega vidika so obveznosti podobne dolgu hipotetičnemu upravljavcu razgradnje. Kot vsi dolgovi se tudi ta dolg lahko odplačuje v obrokih, različne stranke pa ga lahko tudi kupijo ali prodajo. V vsakem primeru pa se dolg v celoti sproži z začetkom obratovanja.

(102)

Druga skupina sistemov obravnava obveznosti razgradnje kot stroške obratovanja. V takem primeru se pravna obveznost plačila teh stroškov ustvari v rednih časovnih presledkih, običajno enkrat letno, kot protipostavka za poslovanje elektrarne. Prihodnji obroki zato ostanejo izogibljivi. Z računovodskega vidika so obveznosti podobne letnim davkom, ki se plačujejo hipotetičnemu upravljavcu razgradnje. Zakonska dajatev za to ustreznico davkov se ne sproži v celoti z začetkom obratovanja, temveč nastaja nepretrgoma med celotnim trajanjem obratovanja.

(103)

Zgoraj navedena sistema lahko v praksi povzročita enako vedenje v številnih primerih, zlasti pri gospodarsko uspešnih elektrarnah (15). Tako bi upravljavci, vključeni v prvi sistem, običajno dajali na stran denarna sredstva, da bi izpolnili na začetku ustvarjeno obveznost, na enak način, kot če bi morali plačevati anuiteto.

(104)

Vendar pa ta dva sistema oblikujeta dve zelo različni razlagi, kar zadeva analizo državne pomoči, kadar se gospodarsko neuspešna elektrarna prenese iz enega lastnika na drugega z obljubo države, da bo plačala primanjkljaj v zvezi s stroški razgradnje.

(105)

V skladu s prvim sistemom se prvi lastnik ne more izogniti obveznosti plačila celotne razgradnje. Če ne more prodati dela svojih obveznosti po tržnih pogojih novemu lastniku, ostane zavezan za plačilo tega dela obveznosti in ta odgovornost se ne more prenesti na novega lastnika ne glede na to, kako velik je ta del v primerjavi z dejanskim obdobjem, ko je elektrarno upravljal prvi lastnik. Tako se lahko zgodi, da mora prvi lastnik nositi breme, ki je nesorazmerno veliko glede na obdobje, v katerem je upravljal elektrarno, novi lastnik pa nosi breme, ki je nesorazmerno majhno. Dejavnik, ki določa razporeditev obveznosti, je gospodarski položaj elektrarne. V skrajnih primerih, ko je elektrarna tako neuspešna, da pokriva zgolj stroške obratovanja, bi bil tako prvi lastnik odgovoren za vse stroške razgradnje, novi lastnik pa ne bi nosil nobenih stroškov. Državno posredovanje je v tem primeru treba razlagati kot dajanje prednosti samo prvemu lastniku.

(106)

V skladu z drugim sistemom bi novi upravljavec v vsakem primeru moral plačati zneske, ki bi se mu zaračunali v prihodnosti v skladu z mehanizmom plačevanja obveznosti v rednih časovnih presledkih. Vendar pa se prvi upravljavec lahko izogne tem obveznostim, ker se pravna obveznost njihovega plačila ustvari šele na osnovi dejanskega poslovanja elektrarne. Zato novi upravljavec na podlagi tržne transakcije ne more prvemu upravljavcu zaračunati prihodnjih obveznosti, razen če prvi upravljavec prejme ustrezno nadomestilo. V okviru tega sistema torej upravljavci vedno ostanejo odgovorni za svoj delež stroškov razgradnje, ne glede na gospodarski položaj elektrarne.

(107)

Metoda, ki jo uporablja Združeno kraljestvo za obravnavanje jedrskih obveznosti, ne sodi v nobenega od navedenih dveh sistemov izvajanja načela „onesnaževalec plača“, opisanih v uvodnih izjavah (101) in (102) ker, kakor je bilo že navedeno, njegov ukrep ni v celoti skladen z načelom „onesnaževalec plača“. Kljub temu pa je treba za oceno ukrepa uporabiti ustrezno merilo, sicer ni mogoče oceniti, v kakšnem obsegu se načelo „onesnaževalec plača“ ni izvajalo.

(108)

Komisija v tej fazi zakonske analize ne more sprejeti odločitve o tem, ali ji zakonodaja Skupnosti dopušča, da uporabi eno od dveh navedenih metod za analizo posledic načela „onesnaževalec plača“ v skladu s predpisi o državni pomoči. Vendar pa Komisija ugotavlja, da se v tem primeru ni treba odločiti o tem vprašanju. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, obe metodi namreč vodita do istega sklepa, kar zadeva družbo BNFL in NDA, in sicer, da ukrep ne zajema državne pomoči za družbo BNFL, zajema pa državno pomoč za NDA, za katero pa se lahko ugotovi, da je združljiva s skupnim trgom.

(109)

Komisija je analizirala, ali ukrep vključuje prednost za družbo BNFL v skladu z vsakim od obeh referenčnih sistemov, opisanih v uvodnih izjavah (101) in (102) zgoraj. Kot je pojasnjeno zgoraj, je namen obeh analiz preveriti, ali je družba BNFL skladno z načelom „onesnaževalec plača“ pokrila del jedrskih obveznosti, ki jih ji je mogoče pripisati le z njenimi lastnimi sredstvi – in predvsem ne z državno podporo.

(110)

Komisija je pri izvedbi teh dveh analiz upoštevala zgodovino lastništva obravnavanih sredstev in zgodovino državnih intervencij v njihovo korist, kar je povzeto spodaj.

(111)

Prvotno sta bili lastnici in upravljavki elektrarn Magnox dve družbi v javni lasti, ki sta bili tudi lastnici drugih elektrarn v Združenem kraljestvu, ki ne spadajo v skupino Magnox. Britanski jedrski sektor je bilo nato v več fazah prestrukturiran.

(112)

Najprej so se elektrarne Magnox ločile od elektrarn, ki ne spadajo v skupino Magnox. Prve so bile združene v enotno družbo v javni lasti, imenovano Magnox Electric. Nastal je dolg, ki je ustrezal knjigovodski vrednosti prenesenih elektrarn. Ta dolg do Magnox Electric so imele družbe, ki so imele sedaj v lasti samo elektrarne, ki ne spadajo v skupino Magnox (v nadaljnjem besedilu „upravljavci elektrarn, ki ne spadajo v skupino Magnox“). Dolg je bil kasneje namenjen za pokritje celotnih jedrskih obveznosti elektrarn Magnox.

(113)

V drugi fazi je vlada Združenega kraljestva odkupila dolg od družbe Magnox Electric in ga nadomestila z zavezo, da bo plačala primanjkljaj jedrskih obveznosti, ki je bil omejen z enako vrednostjo kot dolg in indeksiran z enakimi stopnjami. Opozoriti je treba, da ta faza ni spremenila položaja družbe Magnox Electric, saj je bila upravičena do prejemanja tega denarja kot posledica prve faze. Na drugi strani je država s to fazo ublažila breme dolga za upravljavce elektrarn, ki ne spadajo v skupino Magnox.

(114)

V tretji fazi je družba BNFL od vlade kupila Magnox Electric za simbolično ceno en funt. Takrat se je zgoraj navedena zaveza vlade nadomestila z novo zavezo, ki je bila določena z novo ocenjeno negativno neto knjigovodsko vrednostjo elektrarn: 3,7 milijarde GBP. Treba je poudariti, da v nasprotju s tistim, kar je Komisija menila ob sprožitvi postopka, ta zaveza nima nobene zveze s priporočilnim pismom, ki ga je Komisija odobrila v zvezi z državno pomočjo v zadevi N 34/90 (16).

(115)

Ukrep je četrta in zadnja faza prestrukturiranja. Družba BNFL prenese elektrarne na NDA skupaj z vsemi pripadajočimi finančnimi sredstvi, vključno z zgoraj navedeno zavezo (v nadaljnjem besedilu „zaveza Magnox“).

(116)

Elektrarne Calder Hall in Chapelcross Magnox so izvzete iz zgoraj opisanega postopka. Zanje je bila od leta 1971 odgovorna družba BNFL, ko je bila ta družba ustanovljena in so se te elektrarne prenesle nanjo. Družba BNFL je hkrati prevzela lastništvo in odgovornost za lokacijo Springfields.

(117)

Druga sredstva, na katere se je nanašal prenos na NDA, zlasti obrata THORP in SMP, so bila že od vsega začetka njihovega delovanja v lasti družbe BNFL, dokler se niso prenesla na NDA.

(118)

V skladu s to analizo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (105), v primeru spremembe lastništva obrata kupec ne more biti odgovoren za jedrske obveznosti, ki presegajo tiste obveznosti, ki bi jih bil pripravljen kupiti od prodajalca. To pomeni, da v tem referenčnem sistemu, v katerem ima sredstvo negativno knjigovodsko vrednost, ki zajema jedrske obveznosti za razgradnjo, breme ostane pri prodajalcu, če pa se kupec strinja, da bo prevzel odgovornost za obveznosti, lahko prejme plačilo za te obveznosti kot negativno ceno.

(119)

V tem referenčnem sistemu je bila družba BNFL, ko je kupila elektrarne od družbe Magnox Electric, tako upravičena, da prejme vrednost zaveze Magnox kot negativno ceno za njihovo negativno knjigovodsko vrednost. Zaveze Magnox zato ne moremo razlagati kot prednost, dodeljeno družbi BNFL, in se lahko pravilno vključi v bilanco stanja družbe kot sredstvo, ki je bilo v njeni lasti. Tako se lahko šteje kot prispevek družbe BNFL k izpolnjevanju jedrskih obveznosti, za katere je prevzela popolno odgovornost.

(120)

Enako razmišljanje moramo uporabiti za prenos sredstev od družbe BNFL na NDA: ker NDA prevzema vse obveznosti v skladu s tem referenčnim sistemom, bi morala družba BNFL hkrati zagotoviti NDA pozitivna sredstva v skupni vrednosti, ki je enaka vrednosti prenesenih obveznosti. Če tega ne bi storila, bi razlika pomenila pomoč za družbo BNFL.

(121)

Spodnja tabela, ki jo je predložilo Združeno kraljestvo, prikazuje posodobljene vrednosti obveznosti in sredstev, ki so se z družbe BNFL prenesla na NDA, kot je bilo določeno pred sprožitvijo postopka. Smiselno je poudariti, da se celotna vrednost zaveze Magnox, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, lahko šteje kot prispevek družbe BNFL, saj je bila ta družba upravičena, da to vrednost prejme sama kot plačilo v času, ko je kupila elektrarne.

Tabela 3

Ocene sredstev in obveznosti za leto 2005, ki naj bi se prenesle z družbe BNFL na NDA in ki prikazujejo prispevek družbe BNFL k njenim jedrskim obveznostim. Cene marca 2005, znižane za 5,4 % v nominalni vrednosti, zneski v milijardah GBP.

(122)

Zgornja tabela temelji na računovodskih izkazih družbe BNFL. Ti računovodski izkazi so bili revidirani. Poleg povečanja vrednosti zaveze Magnox zaradi njene indeksacije, je glavna sprememba v primerjavi s številkami, navedenimi ob sprožitvi postopka, dejstvo, da bo družba BNFL prenesla več finančnih sredstev na NDA.

(123)

Komisija se zaveda, da so lahko ocene za prihodnji prihodek od lokacije Sellafield sporne. Greenpeace je k svojim predloženim pripombam dodal poročilo, v katerem je dvomil o primernosti naložb v ta sredstva, zlasti za obrat SMP.

(124)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da prihodnji finančni tokovi za obrat THORP temeljijo predvsem na pogodbah, ki so že bile podpisane in se bodo izvajale v preostali življenjski dobi elektrarne. Zato je malo verjetno, da bodo ocene o prihodnjih finančnih tokovih obrata THORP občutno napačne. Lahko pa se dejansko zgodi, kot trdi Greenpeace, da predelava ne bo najboljša okoljska rešitev za končno ravnanje z jedrskimi odpadki. Vendar pa Komisija meni, da so za to odločitev izključno pristojne zadevne države in ni bistvena za politiko državne pomoči Skupnosti.

(125)

Položaj za obrat SMP je drugačen, saj mora SMP še vedno skleniti pogodbe za izvedbo večine svojih dejavnosti. Komisija je primerjala vrednost, ki so jo predložili organi Združenega kraljestva, z vrednostjo, ki je bila ugotovljena v postopku presoje gospodarskega primera družbe BNFL za elektrarno Sellafield MOX (17). Komisija je ugotovila, da so številke, ki so jih uporabili organi Združenega kraljestva, v okviru povprečnega območja sprejemljivih scenarijev, ki so posledica analize, ki so jo za to presojo opravili neodvisni svetovalci (18).

(126)

Komisija upošteva pripombo Greenpeacea, da je zgoraj navedena presoja gospodarskega primera družbe BNFL za elektrarno Sellafield MOX potekala potem, ko se je večina investicijskih stroškov v obrat SMP znižala. Ta časovna razporeditev je pomenila, da se investicijski stroški ne bi smeli upoštevati pri odločanju o gospodarski utemeljitvi za ali proti upravljanju elektrarne. Komisija razume, da bi lahko v tem okviru pozitivni rezultat presoje dal napačen vtis, da so bile naložbe v obrat SMP na splošno dobičkonosna odločitev, medtem ko je rezultat dejansko pomenil le, da je bilo, glede na to, da so naložbe že bile izvedene, bolj logično njeno upravljanje v upanju, da bo na koncu izgubljenega manj denarja. Vendar Komisija ugotavlja, da ta razlika vpliva samo na veljavnost izbire pravega trenutka za presojo in ne na veljavnost ocen prihodnjih finančnih tokov v presoji.

(127)

Ocenjeni prihodnji finančni tok za elektrarne Magnox upošteva najnovejše cene električne energije v Veliki Britaniji. Cene električne energije v Veliki Britaniji so bile izredno visoke konec leta 2005. Ni jasno, ali bodo na tej ravni ostale dalj časa. Vendar pa bodo nekateri razlogi, ki so po navadi navedeni za visoke cene električne energije, zlasti rast cen plina in učinek trgovanja z emisijami, verjetno ostali in bi se lahko celo povečali v primeru učinka trgovanja z emisijami. Poleg tega so številke, uporabljene za oceno tega finančnega toka, čeprav upoštevajo naraščajoče gibanje, še vedno zelo previdne v primerjavi s cenami, katerim smo priča danes (19). Komisija zato meni, da je ta ocena sprejemljiva za nekaj let, ko bodo elektrarne Magnox še vedno obratovale.

(128)

Družba NDA izračunava in objavlja svoje ocene skupnih jedrskih obveznosti. Te ocene so višje od ocen, uporabljenih v računovodskih izkazih družbe BNFL. Ocene ne ločujejo med gospodarskimi in negospodarskimi obveznostmi, saj ta razlika, ki je sicer pomembna za nadzor državnih pomoči, ni pomembna za dejavnosti NDA. Vendar pa po podatkih Združenega kraljestva razdelitev najnovejših ocen NDA (20) za vse obveznosti v gospodarske in negospodarske obveznosti v enakem razmerju, kot se je uporabil za zgornji izračun, pripelje do skupnih ocenjenih gospodarskih jedrskih obveznostih v višini 18,2 milijarde GBP v cenah marca 2005 (v primerjavi s 15,1 milijarde GBP iz računovodske evidence družbe BNFL). Skupni prispevek družbe BNFL, ki je posledica istega izračuna kot v tabeli 3, bi postal negativen za 1,9 milijarde GBP (namesto pozitivne 1,1 milijarde GBP (21).

(129)

Komisija priznava, da je jedrske obveznosti težko oceniti, saj se nanašajo na dejavnosti, ki bodo potekale daleč v prihodnosti in s katerimi imamo še vedno malo izkušenj. To zlasti velja za dejavnosti razgradnje, ki se nanašajo na zelo specifične lokacije, kot je tiste, ki so bile prenesene na NDA. Glede na te negotovosti Komisija meni, da je meja negotovosti v višini 3,1 milijarde GBP od skupaj okoli 15–18 milijard GBP sprejemljiva.

(130)

Razumljivo je, da je ocena obveznosti, ki jo je naredila družba BNFL, nižja od ocene, ki jo je izvedel NDA. Nedvomno je namreč, da je v interesu družbe BNFL imeti v svoji bilanci stanja nižje obveznosti. Na drugi strani je v interesu NDA, da je previden, da bi pridobil dovolj sredstev za svoje dejavnosti, zlasti v obdobju proračunskih omejitev. Dejstvo, da mora NDA doseči 2-odstotno večjo učinkovitost na leto, je še dodatna spodbuda, da predstavi precej previdne prve ocene.

(131)

Vlada Združenega kraljestva navaja, da podobne, vendar veliko naprednejše izkušnje v ZDA kažejo, da ocene stroškov razgradnje običajno sledijo krivulji, pri čemer po začetni rasti sčasoma padejo zaradi več izkušenj in tehnološkega napredka.

(132)

V zadnjih desetih letih je vlada Združenih držav uvedla pogodbe na podlagi uspešnosti za jedrsko čiščenje. Gre za pristop k čiščenju, h kateremu se je NDA sedaj zavezal, da ga bo uporabil. Izkušnje v ZDA so pokazale, da je v pet ali več letih mogoče obrniti naraščajočo težnjo za ocene obveznosti in nasprotno znižati ocene obveznosti s pospešenim delom in znižanjem stroškov. Na primer, finančno poročilo Ministrstva za finance ZDA za leto 2003 ugotavlja, da je Ministrstvo za energijo v proračunskem letu 2003 znižalo svoje okoljske obveznosti za 26,3 milijarde USD ali 12,5 %; to je že drugo leto zapovrstjo, da so se okoljske obveznosti Ministrstva za energijo znižale. Do znižanja leta 2003 je prišlo predvsem zaradi prestrukturiranja načrta za čiščenje, ki se je osredotočil na svojo osrednjo nalogo, in pospešenega čiščenja (22). V novejšem poročilu ameriške službe za nadzor javne porabe (United States Government Accountability Office, GAO) je bil pregledan cilj znižanja stroškov za jedrsko čiščenje, ki si ga je zadalo Ministrstvo za energijo. V poročilu GAO je bilo ugotovljeno, da je marca 2005 Ministrstvo za energijo za številne izmed 16 dejavnosti čiščenja, ki jih meri, sledilo načrtu ali ga je že prehitelo ter da je zaostajalo za načrtom za tri visoko zastavljene in drage dejavnosti. V poročilu GAO je bilo navedeno, da Ministrstvo za energijo še vedno pričakuje občutnejša znižanja stroškov od prvotno zastavljenega cilja 50 milijard USD (23).

(133)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da je mogoče razumno domnevati, da se bo ocena družbe BNFL izkazala za bolj resnično od obeh ocen.

(134)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne vključuje nobene pomoči družbi BNFL v okviru tega referenčnega sistema.

(135)

Da bi izračunali prispevek družbe BNFL v okviru tega referenčnega sistema, prva faza vključuje ustrezno dodelitev jedrskih obveznosti zaporednim lastnikom sredstev na način, ki je v skladu z dajatvami, ki bi jih hipotetični upravljavec razgradnje zaračunal vsakemu od njih. Profil takšne dajatve bi bil verjetno tesno povezan s prihodki od sredstev.

(136)

Za elektrarne Magnox Komisija meni, da je najprimernejši način izvedbe razporeditev obveznosti na podlagi časovnega deleža, saj je proizvodnja teh elektrarn skozi čas zelo stabilna.

(137)

V primeru lokacije Springfields je razporeditev ločevala med obveznostmi glede predelave izrabljenega goriva iz elektrarn Magnox, obveznostmi glede predelave izrabljenega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja in drugimi obveznostmi. Obveznosti glede predelave izrabljenega goriva iz elektrarn Magnox se razporedijo na podlagi enakega vzorca, kot je bil uporabljen za elektrarne Magnox zgoraj, saj je nastajanje jedrskih odpadkov neposredno povezano s proizvodnjo električne energije elektrarne. Obveznosti glede predelave izrabljenega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja so družbi BNFL dodeljene v skladu z njenim dogovorom z BE, s katerim je družba BE ohranila odgovornost za te obveznosti do leta 1995. Enaka metoda je uporabljena za obveznosti, povezane s predelavo izrabljenega goriva iz elektrarn Magnox na lokaciji Sellafield. (24).

(138)

Druge obveznosti (ki niso del obveznosti glede predelave izrabljenega goriva iz elektrarn Magnox in predelave izrabljenega goriva iz plinsko hlajenega reaktorja) na lokaciji Springfields so razporejene na osnovi časovnega deleža. Enaka metoda časovnega deleža se uporablja za obrata Drigg in Capenhurst.

(139)

Položaj je drugačen za obrata THORP in SMP na lokaciji Sellafield. Ta sredstva je ustanovila družba BNFL. Obrat THORP je najprej upravljala družba BNFL, vendar bo z upravljanjem nadaljeval NDA. Obrat SMP bo izključno ali skoraj izključno upravljal NDA. Razporeditev obveznosti na podlagi časovnega deleža bi tako pomenila dodelitev pomembnega deleža teh obveznosti organu NDA.

(140)

Vendar pa naj ta sredstva v nasprotju z elektrarnami ali obrati za oskrbo z gorivom ne bi imela trdnega poslovnega načrta. Večinoma se upravljajo komercialno, tako da večino prihodka ustvarijo na samem začetku svojega obratovanja. Prve pogodbe, ki so podpisane v zvezi s tem, so znane kot pogodbe „pri osnovni obremenitvi“. Upravljavci si prizadevajo za povračilo, če je to mogoče, vseh stroškov razgradnje iz prihodkov, ki se ustvarijo s temi pogodbami. To praviloma drži v primerih obratov THORP in SMP. V takšnih primerih Komisija verjame, da je celo v tem referenčnem sistemu smiselno dodeliti vse obveznosti prvemu lastniku, ker bi vesten urejevalec verjetno določil prispevke, s katerimi bi povrnil celotne stroške razgradnje na tak način, da bi jih večino, če ne celo vse, obračunal na podlagi pogodb pri osnovni obremenitvi, ki jih je podpisal ta lastnik.

(141)

Komisija ugotavlja, da pripombe organizacije Greenpeace kažejo na dejstvo, da je povsem verjetno, da poslovni obeti za obrata THORP in SMP niso tako dobri, kot se je zdelo na začetku. Komisija kljub temu meni, da to ne bi smel biti razlog za odstopanje pri metodi razporeditve, saj bi moral celotni okvir njihovega ustvarjanja prihodka (to pomeni, da je večina prihodka ustvarjenega na začetku) kljub zmanjševanju skupne dejavnosti elektrarn ostati enak.

(142)

Zato je Komisija vse jedrske obveznosti obratov THORP in SMP dodelila družbi BNFL.

(143)

Druga faza izračuna je sestavljena iz izračuna vrednosti prispevka družbe BNFL k tem obveznostim.

(144)

Ta prispevek mora najprej upoštevati obveznosti, ki jih je družba BNFL že poravnala. Določeno število lokacij, posebej nekatere elektrarne Magnox, so že prenehale obratovati in začela se je razgradnja. Družba BNFL je porabila 5,1 milijarde GBP za izpolnitev teh obveznosti. Pri tem pa družba BNFL ni preverila, ali so ji bile obveznosti, ki jih je izpolnjevala, sploh „pripisane“ v skladu s trenutnim referenčnim sistemom. Vendar je ta celotni prispevek lahko vključen v izračun, saj so bile obveznosti izpolnjene ali pripisane družbi BNFL, zaradi česar so lahko neposredno vključene v izračun, ali pa niso bile pripisane družbi in je v tem primeru družba BNFL zagotovila več obveznosti, kot je bilo potrebno, in bi si zaslužila nadomestilo zanje.

(145)

Prispevek mora prav tako upoštevati finančna sredstva, ki jih bo družba BNFL zagotovila NDA. Od vrednosti sredstev, ki bodo prenesena na NDA, je treba odšteti vrednost, ki jo je družba BNFL prejela ob nakupu elektrarn Magnox, saj le povišanje vrednosti sredstev pomeni prispevek družbe BNFL.

(146)

Prihodnji finančni tokovi obratov SMP in THORP, ki jih bo namesto družbe BNFL prejel NDA, bi se morali prav tako upoštevati kot prispevek družbe BNFL, da bi bili skladni s prej navedeno odločitvijo, da se vse obveznosti teh obratov dodelijo družbi BNFL.

(147)

Spodnja tabela povzema rezultate izračuna v skladu s tem referenčnim sistemom:

Tabela 4

Ocena prispevka družbe BNFL k deležu obveznosti, ki ji je dodeljen. Cene za leto 2005, znižane za 5,4 % v nominalni vrednosti, zneski v milijardah GBP.

(148)

Zgornjo tabelo so predložili organi Združenega kraljestva. Temelji na številkah iz računovodskih izkazov družbe BNFL, kot je navedeno v Tabeli 3.

(149)

Premisleki, navedeni v uvodnih izjavah (128) do (133), veljajo tudi v tem primeru.

(150)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep ne vključuje nobene pomoči družbi BNFL v okviru tega referenčnega sistema.

(151)

Zgoraj opisana izračuna se lahko uporabita tudi za odločitev o tem, ali in do kakšne mere ukrep pomeni prednost za NDA.

(152)

Vendar pa Komisija meni, da v tem primeru izračun ni potreben. Ukrep vsekakor zagotavlja neomejeno jamstvo, da bo država krila vse stroške organa NDA, če se ti stroški ne morejo kriti s prihodki organa iz poslovne dejavnosti ali s finančnimi sredstvi, prenesenimi nanj. Prav tako to jamstvo ni omejeno niti glede obsega niti časa. Ne izključuje stroškov, povezanih s konkurenčnimi dejavnostmi, še zlasti, kadar lahko te dejavnosti ustvarijo dodatne posamične obveznosti in kadar niso omejene glede zneska.

(153)

Komisija meni, da je to neomejeno jamstvo samo po sebi prednost, ki jo je država dodelila NDA.

(154)

Ker se to jamstvo financira iz državnih sredstev in je posebej namenjeno NDA ter glede na to, da bo NDA nadaljeval z nekaterimi gospodarskimi dejavnostmi na trgih, na katerih poteka trgovina med državami članicami, Komisija ugotavlja, da ukrep vključuje državno pomoč za NDA v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(155)

Komisija ugotavlja, da Združeno kraljestvo ni oporekalo dejstvu, da ukrep pomeni državno pomoč za NDA.

(156)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa splošno načelo prepovedi državne pomoči v Skupnosti.

(157)

Člena 87(2) in 87(3) Pogodbe ES določata izjeme v zvezi s splošno nezdružljivostjo iz člena 87(1).

(158)

Izjeme v členu 87(2) Pogodbe ES v tem primeru ne veljajo, ker ukrep nima socialnega značaja in ni dodeljen posameznim uporabnikom, ne nadomesti škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemne razmere in ni dodeljen gospodarstvu nekaterih področij Zvezne republike Nemčije, na katere je vplivala delitev države.

(159)

Nadaljnje izjeme so opredeljene v členu 87(3) Pogodbe ES. Izjeme v členih 87(3)(a), 87(3)(b) in 87(3)(d) v tem primeru ne veljajo, ker pomoč ne spodbuja gospodarskega razvoja na območjih, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, ne spodbuja izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali ne odpravlja resne motnje v gospodarstvu države članice ter ne pospešuje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(160)

Zato lahko velja le izjema, navedena v členu 87(3)(c) Pogodbe ES. Člen 87(3)(c) določa odobritev državne pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(161)

Praksa Komisije je, da razlaga besedilo člena 87(3)(c) v smislu, da je ukrep lahko združljiv s Pogodbo, kadar njegov pozitivni prispevek k izpolnitvi nekaterih ciljev Skupnosti prevlada nad njegovim negativnim vplivom na konkurenco na notranjem trgu.

(162)

Oddelek 7.1 podrobneje pojasnjuje združljivost ukrepa s cilji Pogodbe Euratom. Komisija pozdravlja ustanovitev NDA in ga vidi kot izvrsten ukrep za učinkovito upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz daljne preteklosti, ko okoljska politika še ni dosegala današnjih standardov. Komisija meni, da bo NDA odločilno prispeval k najboljši možni izvedbi postradiacijskega dela jedrskega cikla. Na ta način bo nedvomno prispeval k izpolnjevanju jedrske politike Skupnosti, kot je opredeljena v Pogodbi Euratom. Pozitiven prispevek ukrepa je torej zelo pomemben in po mnenju Komisije dobro uveljavljen.

(163)

Če bi moral NDA v najkrajšem možnem času prenehati z gospodarskim upravljanjem sredstev, za katera bo odgovarjal, verjetno ne bi bilo nobenega večjega negativnega vpliva ukrepa na konkurenco. Vendar Združeno kraljestvo ni sprejelo te odločitve in je dovolilo organu NDA, da nadaljuje z gospodarskim upravljanjem sredstev pod določenimi pogoji. Komisija lahko ugotovi le, da je Združeno kraljestvo s tem omogočilo, da dejavnosti organa NDA vplivajo na notranji trg. Zato je treba analizirati obseg tega vpliva, da bi ocenili ukrep.

(164)

Komisija meni, da ima nadaljevanje gospodarskega upravljanja sredstev s strani NDA na podlagi državne pomoči zelo podoben vpliv na konkurenco kot nadaljevanje dejavnosti podjetja ob prejemanju pomoči za prestrukturiranje. Podobnost s primerom prestrukturiranja družbe BE (25) je v tem pogledu presenetljiva. Glede na te podobnosti Komisija meni, da je najbolj primeren način za ocenitev vpliva ukrepa na konkurenco in določitev omejitev, znotraj katerih je ukrep lahko združljiv s skupnim trgom, uporaba osnovne utemeljitve Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (26) in zlasti potreba, da se najdejo sorazmerni izravnalni ukrepi za ublažitev učinkov pomoči, kadar je to potrebno.

(165)

Pred začetkom podrobne analize konkurenčnega položaja za vsako od sredstev ima Komisija dve splošni pripombi, ki se nanašata na vpliv ukrepa na konkurenco.

(166)

Prva pripomba je, da sam statut organa NDA blaži vpliv ukrepa na konkurenco celo za sredstva, s katerimi se bo še naprej poslovalo. Družba z gospodarskim ciljem bi verjetno uporabila pomoč za tekoče poslovanje, da bi zmanjšala svoje stroške in prodajala po nizkih cenah. Nasprotno pa bo NDA upravljal s sredstvi le, če upravljanje lahko doda vrednost njegovi glavni dolžnosti, in sicer razgradnji elektrarn. Organ NDA torej ne bo imel spodbude za uporabo pomoči, da bi tako zagotavljal storitve pod tržno ceno, in nedvomno nobenega interesa za uporabo pomoči za znižanje svojih stroškov. Čeprav bo NDA nadaljeval z upravljanjem obstoječih sredstev, ne bo vlagal v nova. Zato torej ne bo v njegovem interesu, da bi vodil komercialno politiko s ciljem pridobivanja vpliva in tržnega deleža.

(167)

Organ NDA ne bo vlagal v nova sredstva, niti izvajal novih dejavnosti. Finančni tok, ki ga bo ustvaril z nadaljnjim upravljanjem nekaterih sredstev, se bo uporabil izključno za zagotavljanje dodatnega financiranja za izpolnitev jedrskih obveznosti. Poslovni okvir NDA strogo jamči za vse prihodke organa in tako preprečuje, da bi se uporabili v druge namene.

(168)

Vsi upravljavci jedrskih elektrarn bi morali načeloma kriti svoj ustrezni delež jedrskih obveznosti v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. V ta namen se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo od NDA in podjetij z licenco za upravljanje lokacij zahtevalo, da si prizadevajo, kolikor je razumno mogoče, da v svojih cenah pokrijejo delež obveznosti, ki so dodeljena NDA. V okoliščinah, ko ta cilj ne bo dosežen, bo Združeno kraljestvo poročalo Komisiji in jo obvestilo o razlogih, zakaj ni mogel biti dosežen.

(169)

Druga pripomba je, da bo imel konkurenčni sistem, ki ga bo Združeno kraljestvo vzpostavilo za imenovanje podjetij z licenco za upravljanje lokacij, sam po sebi zelo ugoden vpliv na konkurenco na notranjem trgu. Ustvaril bo podlago za dejanski trg upravljanja nekaterih jedrskih lokacij v Združenem kraljestvu in, kar je še pomembneje, za njihovo razgradnjo. Komisija meni, da je razvoj tega trga izvrstna priložnost za celotno gospodarstvo Skupnosti. Omogočila bo širjenje znanja in izkušenj v celotnem gospodarstvu Skupnosti. Ukrep bo torej imel pomembne pozitivne posledice, ki bodo še posebej uporabne z vidika številnih jedrskih sredstev, ki jih bo treba v prihodnjih desetletjih razgraditi v Uniji.

(170)

Komisija je proučila tudi konkurenčni položaj vsakega od vrst sredstev, s katerimi bo organ NDA še naprej komercialno posloval.

(171)

Elektrarne Magnox poslujejo na zelo konkurenčnem trgu z električno energijo v Veliki Britaniji.

(172)

Komisija upošteva mikroekonomske argumente Združenega kraljestva, da ukrep, tudi če bi znižal kratkoročne mejne stroške elektrarne, ne bi vplival na čas, ko konkurenti vodijo svoje elektrarne, ali na ceno, po kateri prodajajo svojo električno energijo.

(173)

Komisija ima v tem pogledu zadržke. Seveda lahko ti argumenti veljajo na posameznem, predvsem kratkoročno popolnem trgu, s popolnimi informacijami, ki so po možnosti združene. Vendar pa trenutni trg z električno energijo v Veliki Britaniji ni takšen. Večinoma temelji na dvostranskih pogodbah z več terminskimi trgi. Poleg tega je trg predvsem razdeljen med veleprodajo in neposredno dobavo gospodarstvu, pri čemer je drugi segment očitno komercialno več vreden. Ne da bi ukrep vplival na dejansko količino električne energije, ki jo proda eden od konkurentov organa NDA, ga lahko ta ukrep prisili, da se delno preusmeri na manj privlačen del trga, kar bi vplivalo na njegove rezultate.

(174)

Komisija zato meni, da ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco na tem trgu, kar je treba ublažiti.

(175)

Najboljši način za ublažitev negativnega vpliva pomoči na trg bi bilo prenehanje delovanja elektrarn.

(176)

Vendar pa Komisija ocenjuje, da bi lahko imelo takojšnje zaprtje teh elektrarn negativen vpliv na učinkovitost in varnost dejavnosti razgradnje. Ker lokacija Sellafield seveda v tako kratkem roku ne bi bila sposobna začeti predelave odpadkov za več elektrarn, bi bilo treba najti začasne rešitve skladiščenja. To bi otežilo razgradnjo ter povečalo stroške in morebitne skrbi glede varnosti. Poleg tega bi lahko povzročilo težave glede varnosti dobave električne energije na že tako napetem trgu Velike Britanije. Komisija meni, da zahtevanje takojšnjega zaprtja elektrarn torej ni sorazmeren ukrep za ublažitev zaskrbljenosti glede konkurence.

(177)

Komisija ugotavlja, da kljub temu, da elektrarne ne bodo takoj zaprte, Združeno kraljestvo že ima že program za zaprtje vseh elektrarn v razmeroma kratkem času, zadnja elektrarna pa naj bi se zaprla leta 2010. To pomeni, da bi se vsak vpliv ukrepa na konkurente zmanjšal in kmalu prenehal. Obdobje od te odločitve do zadnjega zaprtja je namreč enako dolgo kot čas, ki ga nov konkurent na trgu potrebuje za razvoj novega projekta elektrarne do razgradnje. Organ NDA prav tako ne bo začenjal novih dejavnosti proizvajanja električne energije ali gradil kakšnih drugih novih sredstev.

(178)

Da bi se v tem času ublažil vpliv ukrepa na trg, je Komisija proučila možnost, da od NDA zahteva ukrepe, ki bi bili po učinku enakovredni tistim, ki jih je zahtevala od družbe BE v okviru državne pomoči za njeno prestrukturiranje (27). Šlo je tri tovrstne izravnalne ukrepe.

(179)

Prvi izravnalni ukrep je bila zahteva po ločitvi jedrske proizvodnje, nejedrske proizvodnje in trgovinskih poslov družbe BE. NDA v tem primeru nima nobenih večjih poslov v zvezi z nejedrsko proizvodnjo. Komisija torej meni, da tak izravnalni ukrep v tem primeru ne bi bil smiseln.

(180)

Drugi izravnalni ukrep je bila uvedba šestletne prepovedi povečevanja zmogljivosti družbe BE. V tem primeru NDA v praksi ne bo samo zmanjševal svoje zmogljivosti proizvodnje električne energije, ampak jo bo v štirih letih tudi postopoma opustil. Učinki tega ukrepa so torej že doseženi pri običajnem delovanju organa NDA.

(181)

Tretji izravnalni ukrep je bila prepoved, da bi družba BE prodajala električno energijo neposredno poslovnemu segmentu pod veleprodajnimi tržnimi cenami.

(182)

Komisija meni, da je podoben ukrep potreben tudi v zvezi z NDA. Združeno kraljestvo se je zavezalo, da ga bo izvedlo.

(183)

V praksi bodo veljale enake vrste odstopanj kot tiste, sprejete za družbo BE v primerih izjemnih tržnih razmer. Komisija meni, da so takšna izredna odstopanja nujna zato, da se ne ogrozi sam cilj ukrepa. Izkušnja spremljanja odločbe Komisije v primeru družbe BE kaže, da odstopanja niso povzročila zlorabe.

(184)

V tem primeru se bo, tako kot v primeru družbe BE, obstoj izjemnih tržnih razmer določil z uporabo konkretnih in operativnih preskusov.

(185)

Preskusi pa bodo vseeno malo manj zapleteni kot v primeru družbe BE. Komisija meni, da je to upravičeno in sorazmerno, ker je tržni delež NDA veliko manjši od deleža družbe BE in je tako vpliv ukrepa na trg z električno energijo manjši.

(186)

Organi Združenega kraljestva so predlagali, da bi ukrep izvedli s pravili, opredeljenimi v uvodnih izjavah (187) do (190).

(187)

V običajnih tržnih razmerah, ko bo NDA želel sklepati nove pogodbe za prodajo končnim uporabnikom, bo državni sekretar imenoval neodvisnega strokovnjaka, da bo enkrat letno poročal, ali so bile takšne pogodbe sklenjene po cenah, pri katerih je element energije določen po prevladujoči veleprodajni tržni ceni ali nad njo.

(188)

V izjemnih tržnih razmerah lahko NDA prodaja nove pogodbe, pri katerih je cena energije določena pod prevladujočo veleprodajno tržno ceno, vendar šele, ko revizorji organa NDA ali podjetij, ki poslujejo v njegovem imenu, menijo, da je bil eden od dveh preskusov izjemnih tržnih razmer, določenih spodaj, izpolnjen.

(189)

Če bi bil kateri od preskusov izpolnjen, bi se začelo obdobje izjemnih tržnih razmer. Organ NDA bi potem lahko prodajal nove pogodbe v višini do […] končnim uporabnikom za pogodbe po cenah pod prevladujočo veleprodajno tržno ceno pod pogojem, da je takšna cenovna politika trgovsko nujna v obdobju izjemnih tržnih razmer.

(190)

Obdobje izjemnih tržnih razmer ne sme trajati dlje od […]. Da bi se začelo naslednje obdobje izjemnih tržnih razmer, mora biti spet izpolnjen preskus A ali preskus B.

(191)

Komisija meni, da je ta mehanizem primeren način za uporabo izravnalnega ukrepa. Temelji na ustrezno preglednih in izvedljivih merilih, ki omogočajo, da se odločitve sprejmejo upravičeno in učinkovito. Omogočil bo precejšnjo ublažitev izkrivljanja konkurence na trgu v obdobju do zaprtja elektrarn Magnox.

(192)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da pozitivni prispevek ukrepa k doseganju ciljev Pogodbe Euratom prevlada nad izkrivljanjem konkurence, ki ga bo povzročil ukrep, ublažila pa ga bosta dejstvo, da se bodo elektrarne kmalu zaprle, in izravnalni ukrep, ki se bo uvedel.

(193)

Komisija meni, da je vpliv ukrepa, kar zadeva nadaljevanje dejavnosti obrata THORP s strani organa NDA, zelo omejen.

(194)

V prvi vrsti je pomemben del predelave v obratu THORP gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev. V tem pogledu trenutno nima nobene konkurence. Ker je družba BE zdaj edini vir izrabljenega jedrskega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev v Evropi, Komisija meni, da je jasno, da noben tržni vlagatelj ne bi vlagal v nov predelovalni obrat jedrskega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev.

(195)

Greenpeace trdi, bi bilo neposredno skladiščenje lahko druga možnost predelave goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev, kar bi bila za vlagatelja tudi privlačnejša rešitev.

(196)

Vendar pa Komisija meni, da je kljub temu, da je lahko naložba v neposredno skladiščenje cenejša, to vseeno še vedno zelo neprivlačna možnost. Kot Združeno kraljestvo pravilno ugotavlja, ima družba BE kot edini vir izrabljenega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev že dolgoročne sporazume za ravnanje s svojim izrabljenim gorivom iz plinsko hlajenih reaktorjev. Komisija poudarja, da v nasprotju s trditvijo organizacije Greenpeace, družba BNFL ni bila zavezana k dejanski predelavi teh odpadkov. Z odpadki je dolžna samo ravnati. Glede na informacije, ki jih ima Komisija na voljo, družba BNFL sploh ni nameravala predelati odpadkov.

(197)

Te trditve so rezultat ponovnega pogajanja o prvotnih dogovorih med prestrukturiranjem podjetja. Cene so torej še posebej zanimive za družbo BE, saj je bila v takšnem okviru, podobno kot kateri koli vlagatelj v tržnem gospodarstvu, pripravljena ponuditi cene, ki bi bile znižane celo do mejnih stroškov, pri čemer bi se delno ali v celoti odpovedala fiksnim stroškom (vendar pa je treba opozoriti, da fiksna cena 140 000 GBP/t, ki jo je omenila organizacija Greenpeace in je bila navedena v uvodni izjavi (53), ni pravilna, saj so cene v teh dogovorih odvisne od cen električne energije, kot je opisano v tabeli 7 zgoraj navedene odločbe Komisije o prestrukturiranju družbe BE).

(198)

Komisija meni, da je nemogoče, da bi konkurent, ki bi moral zgraditi nov objekt za skladiščenje s precejšnjimi fiksnimi stroški ali vlagati v visoke stroške prevoza nevarnih snovi, lahko v takšnih pogojih družbi BE predstavil kakršno koli konkurenčno ponudbo.

(199)

Vprašanja glede konkurence so torej omejena na dejavnosti obrata THORP v zvezi s predelavo izrabljenega goriva iz lahkovodnega reaktorja.

(200)

Komisija meni, da neposredno skladiščenje ni dejanski konkurent predelavi. Vsekakor je v gospodarskih razmerah, ki na trgu urana prevladujejo sedaj in so predvidene v bližnji prihodnosti, predelava odpadnega goriva precej dražja možnost kot neposredno skladiščenje (29). Izbira predelave namesto neposrednega skladiščenja je torej zelo pogosto politična izbira vlad v državah, v katerih delujejo jedrske elektrarne. Takšna politična odločitev, ki se pogosto izvede z zakonom ali predpisi, pušča zelo malo, če sploh kaj prostora za konkurenčno arbitražo, pri kateri upravljavci izbirajo med dvema možnostima.

(201)

Pri predelavi goriva, ki ne izhaja iz plinsko hlajenih reaktorjev, ima obrat THORP torej le enega konkurenta v Uniji: francosko družbo Areva.

(202)

V zvezi s tem Komisija meni, da bi zahteva po pospešenem zaprtju obrata THORP za ublažitev vprašanj glede konkurence, ki jih je sprožil ukrep, potencialno lahko ustvarila več težav glede konkurence, kot pa bi jih rešila. Vsekakor bi družba Areva pridobila monopol za zelo dolgo obdobje glede na tehnološke in finančne težave, ki spremljajo vstop na ta trg.

(203)

Komisija glede na zgoraj navedeno meni, da je boljši način za ublažitev vpliva ukrepa na konkurenco zagotoviti, da se med delovanjem NDA ne bodo uporabila državna sredstva, s katerimi naj bi se obratu THORP omogočilo, da na pristranski podlagi konkurira družbi Areva.

(204)

V oddelku 7.3 je bilo prikazano, da je družba BNFL privarčevala dovolj denarnih sredstev za plačilo fiksnih stroškov razgradnje obrata THORP. Komisija zato meni, da za zagotovitev, da NDA ne bo mogel ponuditi protikonkurenčnega oblikovanja cen, zadostuje, da se od NDA zahteva, da bo za vsako novo pogodbo za THORP v ceno vključil vse stroške, vključno z vsemi dodatnimi jedrskimi obveznostmi.

(205)

Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo uporabilo ta celotni mehanizem oblikovanja cen. Veljal bo za vse nove pogodbe, ki jih bo NDA sklenil po datumu te odločbe. Ta omejitev ne bo veljala za pogodbe, sklenjene pred datumom odločbe Evropske komisije, ali za pogodbe, pri katerih so se strankam izdale uradne ponudbe, ki sta jih odobrila Organ za jedrsko razgradnjo in Ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva, in o katerih so potekala pogajanja pred navedenim datumom, ali za pogodbe, sklenjene po navedenem datumu v skladu s pismom o nameri, sklenjenim pred navedenim datumom.

(206)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da pozitivni prispevek ukrepa k doseganju ciljev Pogodbe Euratom prevlada nad izkrivljanjem konkurence, ki ga bo povzročil ukrep, ublažil pa izravnalni ukrep, ki se bo uvedel.

(207)

Konkurenčni položaj obrata SMP je prav tako zelo poseben. SMP izdeluje mešano oksidno gorivo. Mešano oksidno gorivo se lahko uporablja samo v omejenem številu jedrskih elektrarn, ki so bile zasnovane ali prilagojene za njegovo uporabo. SMP ima trenutno samo dva gospodarska konkurenta: družbi Areva in Belgonucléaire. Ta dva konkurenta sta močno povezana. Komisija namreč razume, da čeprav ima družba Belgonucléaire tehnološko zmogljivost za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva, je odvisna od družbe Areva, da sestavi končni izdelek za uporabo v jedrskih elektrarnah. Poleg tega Belgonucléaire prodaja svoje izdelke prek podružnice Commox, ki je v skupni lasti družb Areva (60 %) in Belgonucléaire (40 %).

(208)

Če bi obrat SMP izginil, bi bila konkurenca na trgu omejena, in sicer v najboljšem primeru na dve družbi s pomembnimi skupnimi interesi, po možnosti pa celo na eno družbo. Ni nemogoče, da ne bi japonski in ruski gospodarski subjekti, ki so danes lastniki negospodarskih proizvodnih obratov mešanega oksidnega goriva, v naslednjih letih začeli gospodarsko poslovanje. Vendar to ni gotovo in prekrivanje med življenjsko dobo delovanja obrata SMP in temi možnimi novimi gospodarski subjekti, ki ne prihajajo iz EU, je lahko omejeno na nekaj let.

(209)

Na podlagi tega Komisija meni, da bi zahteva po predčasnem zaprtju obrata SMP, da bi se razrešila vprašanja glede omejevanja konkurence, ki jih je sprožil ukrep, lahko ustvarila še več težav glede konkurence, kot bi jih rešila.

(210)

Komisija glede na zgoraj navedeno meni, da je boljši način za ublažitev vpliva ukrepa na konkurenco zagotoviti, da se med delovanjem NDA ne bodo uporabila državna sredstva, s katerimi naj bi se obratu SMP omogočilo, da na pristranski podlagi konkurira družbama Areva in/ali Belgonucléaire.

(211)

V oddelku 7.3 je bilo prikazano, da je družba BNFL privarčevala dovolj denarnih sredstev za plačilo fiksnih stroškov razgradnje obrata SMP. Komisija zato meni, da za zagotovitev, da NDA ne bo mogel ponuditi protikonkurenčnega oblikovanja cen, zadostuje, da se od NDA zahteva, da bo za vsako novo pogodbo za obrat SMP v ceno vključil vse stroške, vključno z vsemi dodatnimi jedrskimi obveznostmi.

(212)

Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo uporabilo ta celotni mehanizem oblikovanja cen. Veljal bo za vse nove pogodbe, ki jih bo NDA sklenil po datumu te odločbe. Ta omejitev ne bo veljala za pogodbe, sklenjene pred datumom odločbe Evropske komisije, ali za pogodbe, pri katerih so se strankam izdale uradne ponudbe, ki sta jih odobrila Organ za jedrsko razgradnjo in Ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva, in o katerih so potekala pogajanja pred navedenim datumom, ali za pogodbe, sklenjene po navedenem datumu v skladu s pismom o nameri, sklenjenim pred navedenim datumom.

(213)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da pozitivni prispevek ukrepa k doseganju ciljev Pogodbe Euratom prevlada nad izkrivljanjem konkurence, ki ga bo povzročil ukrep, ublažil pa izravnalni ukrep, ki se bo uvedel.

(214)

Do konca leta 2006 bodo dejavnosti lokacije Springfields omejene na proizvodnjo jedrskega goriva za reaktorje Magnox in za plinsko hlajeni reaktor (AGR).

(215)

Taka jedrska goriva se uporabljajo samo v Združenem kraljestvu. Gorivo za reaktorje Magnox se uporablja samo v elektrarnah Magnox, zadnja od teh elektrarn pa se bo zaprla do leta 2010. Gorivo za plinsko hlajeni reaktor (AGR) uporablja samo družba BE, ki se je z družbo BNFL ponovno pogajala o dolgoročnih sporazumih za dobavo goriva za plinsko hlajeni reaktor (AGR) v okviru njenega prestrukturiranja.

(216)

Velja enaka vrsta argumentov, kot so bili natančno razloženi v uvodnih izjavah (196) do (198). Za nobenega konkurenta ne bi bilo ekonomsko privlačno vlagati v sredstva z namenom konkurirati dejavnostim lokacije Springfields. Komisija zato meni, da je vpliv ukrepa na konkurenco lokacije Springfields zanemarljiv in ne zahteva nobenega izravnalnega ukrepa.

(217)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da pozitivni prispevek ukrepa k doseganju ciljev Pogodbe Euratom prevlada nad izkrivljanjem konkurence, ki ga bo povzročil ukrep.

(218)

Obrat Drigg je deponija odpadkov z nizko stopnjo radioaktivnosti. Je edina taka deponija v Veliki Britaniji.

(219)

Organi Združenega kraljestva so Komisijo obvestili, da bo ta deponija imela dovolj zmogljivosti za sprejem vseh takih odpadkov, ki bodo nastali v Združenem kraljestvu do leta 2050. NDA bo vir okoli 90 % teh odpadkov.

(220)

Prevoz jedrskih odpadkov na daljše razdalje ni priporočljiv, nekatere države pa so celo prepovedale njihov uvoz.

(221)

Komisija meni, da je v teh razmerah obseg za novega tekmeca, ki bo konkuriral obratu Drigg, zelo omejen, povzročil pa bi tudi, da izgradnja konkurenčne deponije odpadkov z nizko stopnjo radioaktivnosti ne bi imela nobene tržne vrednosti.

(222)

Komisija zato meni, da je vpliv ukrepa na konkurenco glede obrata Drigg zanemarljiv in ne zahteva nobenega izravnalnega ukrepa.

(223)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da pozitivni prispevek ukrepa k doseganju ciljev Pogodbe Euratom prevlada nad izkrivljanjem konkurence, ki ga bo povzročil ukrep.

(224)

Komisija je ob sprožitvi postopka izrazila dvom, da bi lahko družba BNFL prejela pomoč od NDA v času, ko bi bila ta družba začasno podjetje z licenco za upravljanje lokacij NDA, preden bi se lahko izvedel razpisni postopek za imenovanje SLC.

(225)

Komisija ugotavlja, da je Združeno kraljestvo podalo popolno in podrobno razlago, kako bodo podjetja SLC, vključno z družbo BNFL, plačana. Plačali se bodo samo nujni stroški z letnimi omejitvami. Dobiček bo izključen iz običajnega plačila in se lahko prejme le, če bodo izpolnjeni cilji učinkovitosti, ki jih je postavila vlada. Celo v tem primeru se bodo dobički primerjali z mednarodnimi merili v tem sektorju.

(226)

Komisija meni, da je na podlagi tega postopka mogoče sklepati, da financiranje podjetij SLC ne vključuje nobene državne pomoči.

(227)

V tej zvezi Komisija prav tako poudarja, da ne more najti nobenega vnaprejšnjega razloga, na podlagi katerega bi lahko menila, da bi pogodbe s podjetji SLC, celo z družbo BNFL, povzročile navzkrižno subvencijo. Komisija celo nasprotno meni, da vzpostavljeni okvir ponuja veliko boljše obete za preglednost kot položaj, ko je družba BNFL upravljala vse svoje dejavnosti v okviru ene skupine.

(228)

Komisija ugotavlja, da ukrep ne vključuje državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES za družbo BNFL in da vključuje pomoč v tem smislu za NDA. Glede na to, da ne gre za nobeno državno pomoč, ta odločba ne posega v uporabo Pogodbe Euratom. Ker je ta pomoč skladna s cilji Pogodbe Euratom in ne vpliva na konkurenco v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, je zadevni ukrep združljiv s skupnim trgom. Ta odločba ne vpliva na stališče Komisije o možni državni pomoči za druge gospodarske subjekte, razen za družbo BNFL in NDA,

(a)

Organ za jedrsko razgradnjo ponudi, da bo prodajal […] za obdobje od […] najmanj […] za zimsko sezono trgovanja in […] za v poletno sezono trgovanja po prevladujoči veleprodajni tržni ceni na trgu na debelo, ob zaključku navedenega obdobja pa take ponudbe niso bile sprejete (preskus A); ali

(b)

je prijavljeni obseg trgovanja za naslednjo sezono pri osnovni obremenitvi z električno energijo na trgu z električno energijo na debelo v Združenem kraljestvu znašal manj kot […] (bruto) povprečnega obsega v prejšnjih […] tednih (preskus B).