15.8.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1198/2006

z dne 27. julija 2006

o Evropskem skladu za ribištvo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Razvoj ribiške flote Skupnosti je treba urejati zlasti v skladu z odločitvami, ki jih morata Svet in Komisija sprejeti na temelju poglavja II Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (4).

(2)	Cilj skupne ribiške politike naj bi bil omogočati trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov in ribogojstva v smislu trajnostnega razvoja, ob uravnoteženem upoštevanju okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikov.

(3)

Obseg skupne ribiške politike vključuje ohranjevanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov in ribogojstva, kot tudi predelavo in trženje ribiških in ribogojnih proizvodov, v kolikor se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic, v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic.

(4)	V skladu s členom 33(2) Pogodbe je treba upoštevati značilno naravo te dejavnosti, ki je posledica družbene strukture sektorja in strukturnih in naravnih razlik med raznimi območji, ki se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi.

(5)	Element trajnostnega razvoja skupne ribiške politike je že od leta 1993 vključen v predpise, ki urejajo strukturne sklade. Njegovo izvajanje mora potekati v okviru trajnostnega razvoja s pomočjo Evropskega sklada za ribištvo (v nadaljevanju „ESR“).

(6)

Ker cilja te uredbe, in sicer nadaljnjega razvoja skupne ribiške politike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi strukturnih težav, s katerimi so soočene pri razvoju ribiškega sektorja in zaradi omejenih finančnih virov, ki so državam članicam dostopni v razširjeni Uniji, in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost z zagotovitvijo večletnega financiranja na ravni Skupnosti, osredotočeno na ustrezne prednostne naloge, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(7)	Skupna ribiška politika in tudi ESR morata vključevati prednostne naloge Skupnosti za trajnostni razvoj, kakor so opredeljeni v zaključkih Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 in Evropskega sveta v Göteborgu z dne 15. in 16. junija 2001.

(8)	Programiranje bi moralo zagotoviti uskladitev ESR z drugimi skladi, ki so vezani na trajnostni razvoj, ter s strukturnimi skladi in drugimi skladi Skupnosti.

(9)	Dejavnost ESR in projekti, ki jih pomaga financirati, bi morali biti združljivi z ostalimi politikami Skupnosti in v skladu z vso zakonodajo Skupnosti.

(10)

Ukrepi Skupnosti bi morali dopolnjevati ukrepe držav članic ali prispevati k njim. Za zagotovitev znatne dodane vrednosti bi bilo treba okrepiti partnerstvo. To partnerstvo, ki v celoti upošteva nacionalne predpise in prakse držav članic, zadeva regionalne in lokalne organe ter druge organe javne oblasti, kakor tudi druge ustrezne organe, vključno s tistimi, ki so pristojni za okolje in za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, gospodarske in socialne partnerje ter druge pristojne organe. Zadevni partnerji bi morali sodelovati pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju pomoči.

(11)	V skladu s členom 274 Pogodbe morajo države članice sodelovati s Komisijo, da se zagotovi skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja. V ta namen ta uredba določa pogoje, ki omogočajo Komisiji izvajanje odgovornosti glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije.

(12)

Za zagotovitev učinkovitosti in preglednosti delovanja ESR bi bilo treba natančno določiti pristojnosti držav članic in Skupnosti. Te odgovornosti bi bilo treba določiti za vsako stopnjo programiranja, spremljanja, vrednotenja in nadzora. Brez poseganja v pristojnosti Komisije je izvajanje in nadzor pomoči v prvi vrsti v pristojnosti držav članic.

(13)	Člena 2 in 3 Pogodbe zagotavljata odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami.

(14)	Komisija bi morala pripraviti okvirno razčlenitev primernih odobrenih pravic za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode, z znatnim poudarkom na regijah, ki jih pokriva cilj konvergenca.

(15)	Odobrena proračunska sredstva, s katerimi razpolaga ESR, bi morala biti pavšalno indeksirana za programiranje.

(16)

Za okrepitev učinka finančnega vzvoda sredstev Skupnosti z opiranjem, kolikor je to mogoče, na zasebne vire financiranja in boljše upoštevanje donosnosti aktivnosti bi bilo treba spremeniti oblike pomoči iz ESR in diferencirati stopnje pomoči, da bi se uveljavil interes Skupnosti, spodbujala uporaba raznovrstnih finančnih sredstev in omejil prispevek ESR s spodbujanjem uporabe ustreznih oblik pomoči.

(17)	Za okrepitev strateškega obsega skupne ribiške politike v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti glede trajnostnega razvoja ribištva in ribogojstva, bi morala država članica po posvetovanju s Komisijo sprejeti nacionalni strateški načrt glede vseh pomembnih vidikov skupne ribiške politike.

(18)	Da bi se doseglo potrebo po poenostavitvi in decentralizaciji, bi bilo treba programiranje in finančno poslovodenje izvajati le na ravni operativnega programa in prednostnih osi, s prenehanjem programskih dopolnil in okvirov pomoči Skupnosti.

(19)	Sistem programiranja bi bilo treba poenostaviti. V ta namen bi se morale dejavnosti ESR izvajati v enem samem operativnem programu na državo članico v skladu z njeno nacionalno strukturo. Programiranje zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(20)	Sprejetje večletnih načrtov za obnovo in načrtov upravljanja je absolutna prednostna naloga Sveta, te načrte pa bi morali spremljati tudi načrti za prilagajanje ribolovnega napora v okviru Sklada.

(21)	Nepodaljšanje sporazuma o ribolovu med Skupnostjo in tretjo državo ali bistveno zmanjšanje ribolovnih možnosti v skladu z mednarodnim sporazumom ali drugim sporazumom mora sprožiti večletne načrte za upravljanje ribolovnega napora z namenom prilagoditve ribiške flote Skupnosti novim razmeram.

(22)	Treba bi bilo sprejeti določbe za prilagajanje ribolovnega napora v povezavi s sprejetjem nujnih ukrepov s strani držav članic ali Komisije, kakor je določeno v členih 7 in 8 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(23)	Prav tako bi bilo treba sprejeti določbe za prilagajanje ribolovnega napora v zvezi s sprejetjem nacionalnih shem za neobratovanje kot del obveznosti iz členov 11 do 16 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(24)	Ribiško floto Skupnosti bi bilo treba spremeniti, da se lahko prilagodi razpoložljivim in dostopnim virom.

(25)	Treba bi bilo predvideti tudi določbe za podporo naložb v ribiška plovila, zlasti, da se obravnava potreba po prestrukturiranju ribiške flote Skupnosti, in sicer s podporo ribičem in lastnikom plovil za zamenjavo motorjev z novimi z enako ali manjšo močjo.

(26)	Poleg tega bi bilo treba predvideti posebne določbe za obravnavanje specifičnosti obalnega ribolova v manjšem obsegu.

(27)	Potrebni so družbeno-gospodarski spremljevalni ukrepi za izvajanje prestrukturiranja ribiških flot Skupnosti.

(28)	Treba bi bilo določiti natančna pravila za dodeljevanje odškodnin in finančnih nadomestil ribičem in lastnikom ribiških plovil v primeru začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti.

(29)	Za ribiški sektor je bistvenega pomena, da se doseže trajnostno ravnovesje med vodnimi viri in njihovim izkoriščanjem, ob upoštevanju vpliva na okolje. Zato bi bilo treba določiti primerne ukrepe, ne samo za zaščito prehranjevalne verige, temveč tudi za ribogojstvo in predelovalno industrijo.

(30)

Treba bi bilo določiti natančna pravila za dodeljevanje pomoči ribogojstvu, ribolovu v celinskih vodah, predelovanju in trženju ribiških in ribogojnih proizvodov in hkrati zagotoviti, da ti sektorji ohranijo svojo gospodarsko sposobnost preživetja. V ta namen je treba določiti omejeno število prednostnih ciljev za pomoč in osredotočiti strukturno pomoč za ribogojstvo, predelavo in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva na mikro, mala in srednje velika podjetja ter pri tem prednost dajati mikro in malim podjetjem.

(31)	ESR bi moral podpirati tudi ukrepe v skupnem interesu s širšim področjem uporabe kot ga imajo ukrepi, ki jih navadno sprejmejo zasebna podjetja.

(32)	Treba bi bilo predvideti spremljevalne ukrepe za skupno ribiško politiko, zlasti za zmanjšanje družbeno-gospodarskih posledic z izvajanjem lokalnih razvojnih strategij za trajnostni razvoj ribiških območij.

(33)

Ob upoštevanju raznolikosti razmer in območij v Skupnosti bi morala biti politika za razvoj ribolovnih območij del celostnega pristopa, ki temelji na ustrezni teritorialni strategiji in je prilagojen lokalnim razmeram, biti mora čim bolj decentralizirana, prednost mora dajati udeležbi akterjev na ribolovnem območju, temeljiti mora na pristopu „od spodaj navzgor“, omogočati mora manjše dejavnosti in zagotavljati znatno udeležbo zasebnih akterjev.

(34)	S tehnično pomočjo bi moral ESR podpira vrednotenja, študije in izmenjave izkušenj, da bi se olajšalo izvajanje operativnih programov ter spodbujali inovativni pristopi in prakse za enostavno in pregledno izvajanje.

(35)	Izvajanje aktivnosti ESR s strani držav članic v okviru deljenega upravljanja bi moralo zagotavljati zadostno jamstvo za natančnost in kakovost izvedbe, rezultate aktivnosti in njihovo vrednotenje ter dobro finančno poslovodenje in njegov nadzor.

(36)	Učinkovitost in vpliv dejavnosti ESR sta odvisna tudi od zboljšanega in natančnejšega vrednotenja. V tem smislu bi bilo treba določiti pristojnosti držav članic in Komisije in ureditve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja.

(37)	V interesu dobrega delovnega partnerstva in ustreznega pospeševanja pomoči Skupnosti je treba zagotoviti najširšo možno informiranost in obveščanje javnosti. Organi, ki so odgovorni za upravljanje s pomočjo, bi morali biti odgovorni za ta vidik in za obveščanje Komisije o izvedenih ukrepih.

(38)	Primerno bi bilo določiti zgornje meje za javni prispevek za posamezno operacijo.

(39)	Prav tako bi bilo primerno določiti zgornje meje za prispevek ESR glede na celotne javne izdatke za posamezno prednostno os.

(40)

Za zagotavljanje učinkovitega in pravilnega izvajanja bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, odkrivanja in popravljanja neregularnosti ter kršitev prava Skupnosti. Glede upravljanja in nadzora je treba, zlasti, določiti načine, na katere države članice podajo zagotovila, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.

(41)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov za upravljanje in nadzor. V ta namen bi bilo treba za vsak operativni program določiti organ za upravljanje, organ za potrjevanje in revizijski organ ter opredeliti njihove odgovornosti. Te odgovornosti se v prvi vrsti nanašajo na dobro finančno poslovodenje, organizacijo vrednotenja, potrjevanje izdatkov, revizijo in spoštovanje prava Skupnosti. Treba bi bilo določiti redne sestanke med Komisijo in nacionalnimi organi, zadolženimi za spremljanje pomoči.

(42)	Treba bi bilo določiti, da je nadzorni odbor organ, ki ga imenuje država članica, da zagotavlja kakovost izvajanja operativnega programa.

(43)	Kazalniki in poročila o izvajanju so nujna za spremljanje in bi jih bilo treba natančneje opredeliti, da bodo zanesljivo odražala napredek in kakovost izvajanja operativnega programa.

(44)	Brez poseganja v obstoječa pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba okrepiti sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.

(45)	Pravila in postopke, ki urejajo obveznosti in plačila, bi bilo treba poenostaviti, tako da se zagotovi stalen dotok denarja. Vnaprejšnje financiranje v višini 7 % prispevka ESR bi pripomoglo k hitrejšemu izvajanju operativnega programa.

(46)

Poleg odloga s plačilom, kjer je ugotovljena resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora, so potrebni ukrepi, ki bi omogočili odredbodajalcu prekiniti plačilo, če obstajajo dokazi, ki kažejo na resno pomanjkljivost v zvezi z dobrim delovanjem sistemov, ali Komisiji, da odtegne del plačila, če zadevna država članica ni izvajala vseh ostalih ukrepov korekcijskega načrta.

(47)

Da se zagotovi dobro upravljanje s sredstvi Skupnosti, bi bilo treba izboljšati napovedovanje in izvrševanje izdatkov. V ta namen bi morale države članice Komisiji redno pošiljati napovedi glede porabe sredstev Skupnosti, kot posledica vseh zamud pri finančnem izvajanju bi moralo nastopiti povračilo predplačila in samodejno prenehanje prevzetih obveznosti.

(48)	Postopke za zaprtje bi bilo treba poenostaviti in omogočiti državam članicam, ki to želijo, da v skladu z izbranim časovnim razporedom delno zaprejo svoj operativni program glede na zaključene operacije. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti ustrezen okvir.

(49)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) z upravljalnim postopkom iz člena 4 tega sklepa. Vendar je v nekaterih primerih in zaradi večje učinkovitosti najprimernejši posvetovalni postopek iz člena 3 navedenega sklepa.

(50)	Treba bi bilo določiti podrobne prehodne določbe, da se omogoči priprava novega programiranja takoj, ko ta uredba začne veljati, in da se zagotovi, da pomoč državam članicam ni prekinjena zaradi tega, ker operativni program še ni bil sprejet v skladu s to uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA POMOČI

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za ribištvo (v nadaljnjem besedilu „ESR“) in določa okvir pomoči Skupnosti za trajnostni razvoj ribiškega sektorja, ribiških območij in ribolova v celinskih vodah.

Člen 2

Geografski obseg

1.   Ukrepi v tej uredbi se uporabljajo na celotnem ozemlju Skupnosti.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice za pomoč iz poglavja IV naslova IV glede trajnostnega razvoja ribiških območij izberejo upravičena območja na podlagi meril, določenih v členu 43(3) in (4).

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„ribiški sektor“: gospodarski sektor, vključno z vsemi dejavnostmi proizvodnje, predelave in trženja proizvodov ribištva in ribogojstva;

(b)	„ribič“: vsaka oseba, ki opravlja profesionalni ribolov na krovu delujočega ribiškega plovila, kakor to priznava država članica;

(c)	„ribiško plovilo“: vsako plovilo v smislu točke (c) člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(d)	„ribogojstvo“: reja ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja; v fazi reje ali gojenja, vse do časa spravila in vključno z njim, ostanejo organizmi v lasti fizične ali pravne osebe;

(e)	„ribiško območje“: območje z morsko ali jezersko obalo ali vključno z ribniki ali rečnim izlivom, in z znatnim deležem zaposlenosti v ribiškem sektorju;

(f)	„mikro, malo in srednje veliko podjetje“: mikro, malo ali srednje veliko podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (6);

(g)	„operativni program“: enotni dokument, ki ga sestavi država članica in odobri Komisija, vsebuje pa skladen niz prednostnih osi, kar naj bi država dosegla s pomočjo iz ESR;

(h)	„programiranje“: večstopenjski postopek organiziranja, odločanja in financiranja izvajanja skupnih ukrepov Skupnosti in držav članic na večletni podlagi za doseganje prednostnih ciljev ESR;

(i)	„prednostna os“: ena od prednostnih nalog v operativnem programu, ki tvori skupino povezanih ukrepov s posebnimi izmerljivimi cilji;

(j)	„ukrep“: vrsta operacij s ciljem izvajanja prednostne osi;

(k)	„operacija“: projekt, ki je izbran na podlagi meril nadzornega odbora in ki ga izvaja eden ali več upravičencev za doseganje ciljev prednostne osi, pod katero spada;

(l)	„upravičenec“: fizična ali pravna oseba, ki je končni prejemnik državne pomoči;

(m)

„javni izdatki“: vsi javni prispevki k financiranju operacij, ki izhajajo iz državnega proračuna, proračunov regionalnih in lokalnih oblasti ter proračuna Evropskih skupnosti in vsi podobni izdatki. Vsak prispevek k financiranju operacij, ki izhaja iz proračunov teles javnega prava ali združenj ene ali več regionalnih ali lokalnih oblasti ali teles javnega prava, delujočih v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (7), se smatra kot javni prispevek;

(n)	„cilj konvergenca“: cilj ukrepov za najmanj razvite države članice in regije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (8);

(o)	„ne-konvergenčni cilj“: cilj, ki zajema države članice in regije, ki niso upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence, kakor je opredeljeno v točki (n);

(p)	„posredniško telo“: vsako javno ali zasebno telo ali služba, ki deluje v pristojnosti organa za upravljanje ali potrjevanje ali ki v imenu tega organa izvaja naloge v razmerju do upravičencev, ki izvajajo operacije;

(q)	„neregularnost“: kakršna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije.

POGLAVJE II

Cilji in naloge

Člen 4

Cilji

Cilji pomoči ESR so:

(a)	podpirati skupno ribiško politiko, da se zagotovi izkoriščanje živih vodnih virov, in ribogojstvo, ki zagotavlja gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnost;

(b)	spodbujati trajnostno ravnovesje med viri in ribolovno zmogljivostjo ribiške flote Skupnosti;

(c)	spodbujati trajnostni razvoj ribolova v celinskih vodah;

(d)	okrepiti konkurenčnost operativnih struktur in razvoj podjetij v ribiškem sektorju, sposobnih gospodarskega preživetja;

(e)	pospeševati varstvo in izboljšanje okolja in naravnih virov v okviru ribiškega sektorja;

(f)	spodbujati trajnostni razvoj in izboljšanje kakovosti življenja v območjih z dejavnostmi ribiškega sektorja;

(g)	spodbujati enakost med moškimi in ženskami v razvoju ribiškega sektorja in ribiških območij.

Člen 5

Poslanstvo

Podporo ribiškemu sektorju omogoča ESR. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru te uredbe, prispevajo k doseganju splošnih ciljev iz člena 33 Pogodbe in ciljev, opredeljenih kot del skupne ribiške politike. Kjer je potrebno, ti ukrepi spremljajo in dopolnjujejo druge instrumente in politike Skupnosti.

POGLAVJE III

Načela pomoči

Člen 6

Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda

1.   ESR nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, in v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.

2.   Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč ESR skladna s politikami, prednostnimi nalogami in z dejavnostmi Skupnosti ter da dopolnjuje druge finančne instrumente Skupnosti. Ta skladnost in dopolnjevanje sta zlasti prikazana v operativnem programu.

3.   Operacije, ki jih financira ESR, so skladne z določbami Pogodbe in akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.

4.   Komisija in države članice zagotovijo v skladu s svojimi pristojnostmi usklajenost med pomočmi ESR, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ustanovljenem z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (9), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada (KS) in drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti.

5.   Operacije, ki jih financira ESR, ne povečajo ribolovnega napora.

Člen 7

Državna pomoč

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v ribiškem sektorju.

2.   Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za finančne prispevke držav članic, namenjene operacijam, ki jih sofinancira ESR in so predvidene kot del operativnega programa.

3.   Nacionalne določbe, ki predvidevajo javno financiranje, ki presega določbe te uredbe glede finančnih prispevkov iz odstavka 2, se v celoti obravnavajo na podlagi odstavka 1.

Člen 8

Partnerstvo

1.   Cilji ESR se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu „partnerstva“) med Komisijo in državo članico. Države članice organizirajo, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, ki jih določi, in sicer:

(a)	s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi;

(b)	z ekonomskimi in socialnimi partnerji;

(c)	z drugimi ustreznimi telesi.

2.   Država članica vzpostavi široko in uspešno sodelovanje vseh ustreznih teles v skladu z nacionalnimi pravili in praksami, pri čemer upošteva potrebo po spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja z vključevanjem varstva in izboljšanja okolja.

3.   Partnerstvo se vodi ob popolnem upoštevanju ustreznih institucionalnih, pravnih in finančnih pristojnosti vsake kategorije partnerstva, kakor je določeno v odstavku 1.

4.   Partnerstvo zajema pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnega programa. Države članice vključijo vse ustrezne partnerje v različne stopnje programiranja v rokih, določenih za vsako stopnjo.

5.   Vsaka država članica pripravi v skladu s podrobnostmi, za katere meni, da so najbolj primerne, posvetovanje o nacionalnem strateškem načrtu.

Člen 9

Sorazmernost

1.   Izvajanje operativnih programov je v pristojnosti države članice. Izvršuje se na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalno ureditvijo vsake države članice in to uredbo.

2.   Sredstva, ki jih za izvedbo namenijo Komisija in države članice, se lahko razlikujejo glede na celotni znesek javnih izdatkov za posamezni operativni program. To razlikovanje se uporablja zlasti pri sredstvih, ki se uporabljajo za vrednotenje, nadzor in sodelovanje Komisije in v nadzornem odboru, opredeljenem v členu 63, ter pri letnih poročilih o izvajanju operativnih programov.

Člen 10

Deljeno upravljanje

1.   Proračun Skupnosti, dodeljen ESR, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), z izjemo tehnične pomoči iz člena 46(1) te uredbe, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega upravljanja.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členom 48(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.   Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:

(a)	Komisija preveri obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah, v skladu s členoma 70 in 73;

(b)	Komisija prekine rok za plačilo ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s členoma 88 in 89, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovejo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki, opisanimi v členih 98 in 99;

(c)	Komisija preveri povračilo vnaprejšnjega financiranja in samodejno odstopi od proračunskih obveznosti v skladu s členi 81(2) in 90 do 94.

3.   Za pomoč ESR se uporabljajo določbe naslova II drugega dela Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Člen 11

Enakost med moškimi in ženskami

Države članice in Komisija zagotavljajo, da se enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med moškimi in ženskami spodbuja na različnih stopnjah izvajanja ESR, tudi na stopnjah načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja.

Države članice zagotavljajo spodbujanje operacij za izboljšanje vloge žensk v ribiškem sektorju.

POGLAVJE IV

Finančni okvir

Člen 12

Sredstva in koncentracija

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti ESR za obdobje 2007–2013 znašajo 3 849 milijonov EUR v cenah iz leta 2004 v skladu z letno razdelitvijo, ki je prikazana v Prilogi I.

2.   0,8 % sredstev iz odstavka 1 se nameni tehnični pomoči Komisije, kakor je opredeljena v členu 46(1).

3.   Zaradi načrtovanja zneskov iz odstavka 1 in njihove poznejše vključitve v splošni proračun Evropske unije se ti zneski indeksirajo z 2 % na leto.

4.   Razdelitev proračunskih sredstev, ki so predvidena v odstavku 1 in niso dodeljena v skladu z odstavkom 2, zagotavljajo znatno koncentracijo na regije, ki jih zajema cilj konvergenca.

Člen 13

Največja stopnja prenosov

1.   Da bi prispevali k ciljem ustrezne razporeditve kohezijskih sredstev v najbolj nerazvite regije in države članice ter k zmanjšanju neskladij v povprečni intenzivnosti pomoči na prebivalca, ki so posledica omejitev, bo največja stopnja prenosa iz skladov iz odstavka 2 na vsako posamezno državo članico v skladu s to uredbo naslednja:

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je manjši od 40 % povprečja EU-25: 3,7893 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 40 % in manjši od 50 % povprečja EU-25: 3,7135 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 50 % in manjši od 55 % povprečja EU-25: 3,6188 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 55 % in manjši od 60 % povprečja EU-25: 3,5240 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 60 % in manjši od 65 % povprečja EU-25: 3,4293 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 65 % in manjši od 70 % povprečja EU-25: 3,3346 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca v obdobju 2001–2003 (SKM) je enak ali večji od 70 % in manjši od 75 % povprečja EU-25: 3,2398 % njihovega BDP,

—	potem se največja stopnja prenosa zmanjša za 0,09 odstotne točke BDP za vsako povečanje 5 odstotnih točk povprečnega BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) v primerjavi s povprečjem EU-25.

2.   Zgornje meje iz odstavka 1 vključujejo skupni znesek letnih dodeljenih sredstev iz ESR za vsako državo članico v skladu s to uredbo, ter iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, vključno s prispevki ESRR k financiranju čezmejnega sklopa Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in instrumenta predpristopne pomoči ter iz dela EKSRP, ki izvira iz Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

3.   Izračuni BDP, ki jih opravi Komisija, temeljijo na statističnih podatkih, objavljenih aprila 2005. Posamezne nacionalne stopnje rasti BDP za obdobje 2007–2013, kakor jih je napovedala Komisija aprila 2005, se uporabijo za vsako državo članico posebej.

Člen 14

Finančna razdelitev

Komisija pripravi za vsako državo članico okvirne letne razdelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki so na voljo za programsko obdobje 2007–2013, in pri tem izloči delež, ki prispeva k cilju konvergenca, ob uporabi naslednjih objektivnih meril:

(a)	velikost ribiškega sektorja v državi članici;

(b)	potrebna stopnja prilagoditve ribolovnega napora; in

(c)	stopnja zaposlitve v ribiškem sektorju;

pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine in potrebe ter pretekla odobrena proračunska sredstva.

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP

POGLAVJE I

Nacionalni strateški načrt

Člen 15

Nacionalni strateški načrt

1.   Vsaka država članica ob ustreznem posvetovanju s partnerji sprejme nacionalni strateški načrt za ribiški sektor in ga najpozneje ob predložitvi operativnega programa predloži Komisiji.

Nacionalni strateški načrt je predmet dialoga med državo članico in Komisijo.

2.   Če je za državo članico to potrebno, nacionalni strateški načrt vsebuje kratek opis vseh vidikov skupne ribiške politike ter določa prednostne naloge, cilje, predvidene potrebne javne finančne vire in roke za njegovo izvedbo s posebnim poudarkom na strategiji za:

(a)	upravljanje in prilagoditev ribiške flote Skupnosti ter zlasti prilagoditev ribolovnega napora in zmogljivosti glede na razvoj virov v ribištvu, spodbujanje za okolje sprejemljivih metod ribolova ter trajnostni razvoj ribolovnih dejavnosti;

(b)	trajnostni razvoj sektorja ribogojstva;

(c)	trajnostni razvoj predelave in trženja proizvodov ribištva in ribogojstva;

(d)	trajnostni razvoj ribolova v celinskih vodah;

(e)	trajnostni razvoj ribiških območij, vključno z merili za usmeritev na prednostna območja;

(f)	konkurenčnost ribiškega sektorja, vključno z izboljšanjem njegove strukture, organizacije in delovnega okolja v njem;

(g)	ohranjanje človeških virov v ribiškem sektorju, zlasti z nadgrajevanjem strokovnih znanj, zagotavljanjem trajnostnega razvoja in s krepitvijo položaja in vloge žensk;

(h)	varstvo in izboljšanje vodnega okolja v povezavi z ribiškim sektorjem.

3.   Poleg tega nacionalni strateški načrt, če je to za državo članico potrebno, vsebuje dodatne ustrezne informacije v zvezi s prednostnimi nalogami, cilji, predvidenimi potrebnimi javnimi finančnimi viri in roki za njegovo izvedbo s posebnim poudarkom na strategiji za:

(a)	izpolnjevanje zahtev za inšpekcijo in nadzor ribolovnih dejavnosti ter zbiranju podatkov in informacij o skupni ribiški politiki;

(b)	dobavo ribiških proizvodov in razvoju ribolovnih dejavnosti izven voda Skupnosti.

POGLAVJE II

Strateško spremljanje izvajanja

Člen 16

Strateška razprava

1.   Komisija do 31. decembra 2011 organizira razpravo z državami članicami o vsebini in napredku izvajanja nacionalnih strateških načrtov, in sicer na podlagi pisnih informacij, ki jih predložijo države članice z namenom medsebojne izmenjave najboljših praks.

2.   Komisija o izidu razprave iz odstavka 1 obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

NASLOV III

PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe o ESR

Člen 17

Priprava in odobritev operativnega programa

1.   Vsaka država članica pripravi operativni program za izvajanje politik in prednostnih nalog, ki jih sofinancira ESR. Operativni program je v skladu z nacionalnim strateškim načrtom.

2.   Dejavnosti ESR se izvajajo v enem samem operativnem programu na državo članico v skladu z njeno nacionalno strukturo.

3.   Država članica pripravi svoj operativni program ob zaključku tesnih posvetovanj z regionalnimi, lokalnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v ribiškem sektorju ter z drugimi ustreznimi telesi v skladu s svojo nacionalno strukturo in partnerstvom iz člena 8.

4.   Država članica pravočasno za čimprejšnje sprejetje predloži Komisiji predlog operativnega programa, ki vsebuje vse elemente iz člena 20.

5.   Komisija oceni predlagani operativni program, da ugotovi, ali program prispeva k ciljem iz člena 4, usmeritvenim načelom iz člena 19 in ustreznemu delu nacionalnega strateškega načrta, pri čemer upošteva predhodno vrednotenje iz člena 48.

Če Komisija v roku dveh mesecev po prejemu predlaganega operativnega programa presodi, da slednji ni usklajen s cilji iz člena 4, z usmeritvenimi načeli iz člena 19, ali ustreznim delom nacionalnega strateškega načrta, lahko zaprosi državo članico za vse potrebne dodatne informacije in, če je to primerno, da ustrezno spremeni predlagani program.

6.   Država članica nato Komisiji predloži operativni program, Komisija pa nato čim prej in najpozneje 4 mesece po predložitvi sprejme odločitev o njegovi odobritvi.

Člen 18

Trajanje in preučitev operativnega programa

1.   Operativni program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Na predlog države članice ali Komisije se v primeru večjih težav pri izvajanju programa ali v primeru večjih strateških sprememb ali zaradi dobrega finančnega poslovodenja v soglasju z zadevno državo članico operativni program ponovno preuči in se po odobritvi nadzornega odbora iz člena 63 po potrebi spremeni za preostalo obdobje.

Pri spreminjanju se zlasti upoštevajo vmesna vrednotenja, letna poročila o izvajanju, letne preučitve člena 49, člena 67 in člena 69 ter večje spremembe na področju skupne ribiške politike.

3.   Pod pogojem, da je vsebina spremenjenega operativnega programa v skladu s členom 19, Komisija čimprej in najpozneje dva meseca po predložitvi prošnje države članice sprejme odločitev o prošnji za spremembo operativnega programa. Natančna pravila se določijo v skladu s postopkom iz člena 98(3).

Člen 19

Usmeritvena načela za operativni program

Države članice pri pripravi in izvajanju operativnega programa iz člena 17 upoštevajo naslednja usmeritvena načela:

(a)	skladnost z načeli skupne ribiške politike in nacionalnega strateškega načrta za zagotovitev trdnega in trajnega ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi;

(b)	krepitev usklajenega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti, delovnih mest in človeških virov ter varovanje in izboljšanje okolja;

(c)	ustrezna dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev med prednostne osi in zlasti, če to pride v poštev, primerno raven financiranja operacij iz poglavja I naslova IV (prednostna os 1: ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti);

(d)

spodbujanje operacij, ki prispevajo k uresničevanju Lizbonske strategije. Spodbujajo se operacije, ki pospešujejo trajnostno raven zaposlovanja v ribiškem sektorju, zlasti s pomočjo krepitve kakovosti delovnih mest, zagotavljanjem dostopnosti poklica za mlade in spodbujanjem inovativnosti v sektorju;

(e)

spodbujanje operacij, ki prispevajo k uresničevanju strategije iz Göteborga, in zlasti tistih aktivnosti, ki krepijo okoljsko razsežnost znotraj ribiškega sektorja. Spodbujajo se operacije, katerih cilj je zmanjšati vpliv dejavnosti v ribiškem sektorju na okolje in spodbujati okolju prijazne načine proizvodnje;

(f)	izboljšanje razmer na področju človeških virov znotraj ribiškega sektorja s pomočjo operacij, katerih cilj je nadgraditi in razširiti strokovna znanja, razviti vseživljenjsko učenje in izboljšati delovne razmere in varnost;

(g)

spodbujanje operacij z visoko dodano vrednostjo s pomočjo razvoja inovativnih zmogljivosti, ki zagotavljajo visokokakovostne standarde in uresničujejo potrebe potrošnikov glede proizvodov ribištva in ribogojstva. Spodbujajo se operacije za preglednost nad okolju prijaznimi načini proizvodnje za potrošnike;

(h)	prispevanje k boljši ponudbi na trgu Skupnosti s proizvodi ribištva in ribogojstva ter njegovemu trajnostnemu razvoju;

(i)	spodbujanje uravnotežene zastopanosti obeh spolov v ribiškem sektorju na različnih stopnjah izvajanja operativnega programa s pomočjo operacij, katerih cilj je predvsem zmanjšati segregacijo glede na spol na trgu delovne sile;

(j)	spodbujanje celostnega trajnostnega razvoja ribiških območij s podpiranjem naravnega potenciala in izboljševanjem kakovosti življenja;

(k)	če to pride v poštev, izboljšanje institucionalne in upravne usposobljenosti, katere cilj je dobro vodenje skupne ribiške politike in učinkovito izvajanje operativnega programa.

Člen 20

Vsebina operativnega programa

1.   Operativni program vsebuje:

(a)	sintezo stanja na področjih politike, ki so z vidika prednosti in slabosti upravičena do pomoči;

(b)	opis in utemeljitev izbranih prednostnih osi ob upoštevanju ustreznega dela nacionalnega strateškega načrta in usmeritvenih načel iz člena 19, ter pričakovani učinek, ki izhaja iz predhodnega vrednotenja iz člena 48;

(c)

posebne cilje za vsako prednostno os. Ti cilji se, kjer je to mogoče, ob upoštevanju načela sorazmernosti količinsko opredelijo z omejenim številom kazalnikov. Kazalniki morajo omogočiti merjenje napredka v primerjavi z začetnim stanjem in merjenje uspešnosti ciljev, določenih za vsako prednostno os;

(d)	kratek opis glavnih ukrepov, predvidenih za izvajanje prednostnih osi;

(e)	podatke o skladnosti z ukrepi v okviru EKSRP, Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, če to pride v poštev;

(f)

če to pride v poštev, finančni načrt z dvema preglednicama, ki ločeno prikazujeta sredstva, namenjena cilju konvergenca in cilju, ki ni cilj konvergenca: (i) ena preglednica prikazuje razdelitev zneska skupnih dodeljenih finančnih sredstev, ki je predviden za prispevek ESR, za vsako leto; (ii) druga preglednica prikazuje za celotno programsko obdobje in za vsako prednostno os predvideni znesek dodeljenih finančnih sredstev za prispevek Skupnosti in nacionalne javne prispevke, delež prispevka ESR za vsako prednostno os in znesek, dodeljen tehnični pomoči;

(g)

izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo: (i) določitev organov s strani države članice v skladu s členom 58; (ii) opis sistemov vrednotenja in spremljanja ter sestavo nadzornega odbora iz člena 63; (iii) podatke o telesu, pristojnemu za prejemanje plačil Komisije, in telesu ali telesih, odgovornih za plačila upravičencem; (iv) opredelitev postopkov za sprostitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost; (v) elemente, ki zagotavljajo informacije in objavo o operativnem programu iz člena 51; (vi) opis postopkov, dogovorjenih med Komisijo in državo članico, za izmenjavo računalniško vodenih podatkov z namenom, da se izpolnijo zahteve glede plačila, spremljanja in vrednotenja, ki jih določa ta uredba;

(h)	informacije o uporabi člena 8.

2.   Države članice v svojem operativnem programu za vsako prednostno os iz naslova IV določijo pogoje in postopke za njihovo uporabo. Program vsebuje zlasti jasen opis namena vsake načrtovane prednostne osi.

NASLOV IV

PREDNOSTNE OSI

POGLAVJE I

Prednostna os 1: Ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti

Člen 21

Področje uporabe

Podpora iz ESR za prilagoditev ribiške flote Skupnosti zadeva:

(a)

državno pomoč za lastnike ribiških plovil in ribiče, ki so prizadeti zaradi načrtov za prilagajanje ribolovnega napora, če ti predstavljajo del: (i) načrtov obnovitve iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002; (ii) nujnih ukrepov iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 2371/2002; (iii) nepodaljšanja sporazuma o ribolovu med Skupnostjo in tretjo državo ali znatnega zmanjšanja možnosti ribolova v okviru mednarodnega ali drugega sporazuma; (iv) načrtov upravljanja iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002; (v) ukrepov iz členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 2371/2002; (vi) nacionalnih shem za neobratovanje kot del obveznosti iz členov 11 do 16 Uredbe (ES) št. 2371/2002 o prilagoditvi zmogljivosti ribiške flote Skupnosti;

(b)	državno pomoč za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 24(1)(vii);

(c)	naložbe v ribiška plovila in selektivnost v skladu s členom 25;

(d)	državno pomoč za mali priobalni ribolov v skladu s členom 26;

(e)	družbeno-gospodarska nadomestila za upravljanje ribiške flote Skupnosti v skladu s členom 27;

(f)	državno pomoč v okviru načrtov reševanja in programov prestrukturiranja v skladu s smernicami Skupnosti glede državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (11).

Člen 22

Vsebina načrtov za prilagajanje ribolovnega napora

1.   Vsaka država članica v nacionalni strateški načrt vključi svojo politiko za prilagajanje ribolovnega napora, da bi izpolnila obveznosti iz člena 11(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002. Prednost ima financiranje dejavnosti iz člena 21(a)(i).

2.   Načrti za prilagajanje ribolovnega napora lahko obsegajo vse ustrezne ukrepe iz tega poglavja.

3.   V primerih iz člena 21(a)(i), (ii) in (iv) država članica sprejme načrte za prilagajanje ribolovnega napora v šestih mesecih od datuma odločitve Sveta ali Komisije.

V primerih iz tretje alinee člena 21(a)(iii) države članice sprejmejo načrte za prilagajanje ribolovnega napora za prizadeta ribiška plovila in ribiče v šestih mesecih od uradnega obvestila Komisije.

4.   Države članice vsako leto v letnem in končnem poročilu o izvajanju iz člena 67 sporočijo rezultate izvajanja načrta za prilagajanje ribolovnega napora. Rezultati se merijo z ustreznimi kazalniki, ki so opredeljeni v operativnih programih.

Člen 23

Državna pomoč za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti

1.   ESR prispeva k financiranju trajne ukinitve ribolovnih dejavnosti ribiških plovil pod pogojem, da je ukinitev del načrta za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a). Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti ribiških plovil se lahko doseže le z:

(a)	razrezom ribiških plovil;

(b)	z njihovo prerazporeditvijo, pod zastavo države članice in z registracijo v Skupnosti za dejavnosti, ki ne spadajo v področje ribolova;

(c)	z njihovo prerazporeditvijo v namene ustvarjanja umetnih morskih grebenov. Države članice zagotovijo, da se pred izvajanjem takšnih operacij opravi presoja vpliva na okolje in da prispevajo k ciljem iz člena 38(2)(a).

Državna pomoč za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti, ki se izplača lastnikom ribiških plovil, se nanaša na ribolovno zmogljivost plovila in, kjer je to primerno, na ustrezno ribolovno dovoljenje.

2.   Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti ribiških plovil se načrtuje v obliki nacionalnih shem za neobratovanje, ki veljajo največ 2 leti od datuma začetka njihove veljavnosti.

3.   Za lažje izvajanje načrtov za prilagajanje ribolovnega napora lahko države članice izvedejo javne razpise ali razpise za predloge.

Države članice lahko tudi določijo raven državne pomoči, pri čemer upoštevajo najboljše razmerje med stroški in uspešnostjo na podlagi objektivnih meril, kot so:

(a)	cena ribiškega plovila na nacionalnem trgu ali njegova zavarovalna vrednost;

(b)	prihodek ribiškega plovila;

(c)	starost ribiškega plovila in njegova tonaža, izražena v BT, ali moč motorja, izražena v kW.

Člen 24

Državna pomoč za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti

1.   ESR lahko prispeva k financiranju ukrepov pomoči za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti za ribiče in lastnike ribiških plovil v obdobju med 2007 in 2013, za največ:

(i)	12 mesecev, z možnostjo podaljšanja do 12 mesecev, v okviru načrtov za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(i);

(ii)	tri mesece v primeru nujnih ukrepov držav članic iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, v okviru načrtov za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(ii);

(iii)

šest mesecev v primeru nujnih ukrepov Komisije iz člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, v okviru načrtov za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(ii);

(iv)	šest mesecev, z možnostjo podaljšanja do šest mesecev, v okviru načrtov za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(iii);

(v)	osem mesecev, v okviru načrtov za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(iv) in načrtov upravljanja, sprejetih na nacionalni ravni v okviru ukrepov Skupnosti za ohranjanje, če ti predvidevajo postopno zmanjševanje ribolovnih naporov;

(vi)	tri mesece, v okviru načrtov reševanja in programov prestrukturiranja iz člena 21(f) v obdobju menjave motorjev;

(vii)

šest mesecev, v primeru naravne nesreče, prepovedi ribolova s strani držav članic zaradi javnega zdravja ali drugega izjemnega dogodka, ki ni posledica ukrepov za ohranjanje virov.

2.   Finančni prispevek ESR za ukrepe iz točk (i) do (vi) odstavka 1 na državo članico za celotno obdobje od leta 2007 do leta 2013 ne sme preseči naslednjih dveh pragov: 1 milijon EUR ali 6 % finančne pomoči Skupnosti, dodeljene sektorju v zadevni državi članici.

Vendar se lahko ta praga presežeta v skladu s postopkom iz člena 101(3).

3.   Ponavljajoča se sezonska ustavitev ribolova se pri dodeljevanju nadomestil ali plačil po tej uredbi ne upošteva.

Člen 25

Naložbe v ribiška plovila in selektivnost

1.   ESR lahko k financiranju opreme in posodobitvi ribiških plovil, starih najmanj pet let, prispeva le pod pogoji iz tega člena in v skladu z določbami poglavja III Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   Pri teh naložbah gre lahko za izboljšanje varnosti na krovu, delovnih pogojev, higiene in kakovosti proizvodov, energijske učinkovitosti in selektivnosti, če to ne prispeva k večji ribolovni zmogljivosti plovila.

Pomoči se ne dodeli za gradnjo ribiških plovil in povečanje prostorov za skladiščenje rib.

3.   ESR lahko prispeva k eni zamenjavi motorja na plovilo pod pogojem, da je:

(a)	pri plovilih iz člena 26(1) moč novega motorja enaka ali manjša kot moč starega motorja;

(b)	pri plovilih, katerih skupna dolžina ne presega 24 metrov in ki niso omenjena v točki (a), moč novega motorja vsaj za 20 % manjša kot pri starem motorju;

(c)	pri plovilih z vlečnimi mrežami, katerih skupna dolžina presega 24 metrov, moč novega motorja je vsaj za 20 % manjša od starega, plovilo je vključeno v načrt reševanja ali program prestrukturiranja iz člena 21(f) in zamenja način ribolova s takšnim, pri katerem je poraba goriva manjša.

4.   Zmanjšanje moči motorja iz odstavkov 3(b) in (c) lahko doseže skupina plovil za vsako kategorijo plovil, določenih v točkah (b) in (c) tega odstavka.

5.   Pogoji za izvedbo operacij, ki so predvidene v odstavku 4, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 101(3).

6.   ESR lahko prispeva k financiranju opreme in posodobitvi:

(a)	ki omogoča, da se ulov, ki se ga ne sme zavreči, obdrži na krovu;

(b)	kot delu projektov, ki vključujejo pripravo ali preskus novih tehničnih ukrepov za omejeno obdobje, ki ga določita Svet ali Komisija;

(c)	za zmanjšanje vpliva ribolova na nekomercialne vrste;

(d)	za zmanjšanje vpliva ribolova na ekosisteme in morsko dno;

(e)	za zaščito ulova in orodja pred plenilci v naravi, vključno s spremembami materiala za dele ribolovnega orodja, pod pogojem, da ne poveča ribolovnega napora ali ogrozi selektivnosti ribolovnega orodja in da je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se preprečijo fizične poškodbe plenilcev.

7.   ESR lahko prispeva k financiranju naložb za dosego selektivnosti ribolovnega orodja, vključno z največ dvema zamenjavama ribolovnega orodja v celotnem obdobju med letom 2007 in letom 2013, če:

(a)	je zadevno ribiško plovilo vključeno v načrt za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(i), če spreminja svoje metode ribolova in če zapušča zadevno ribolovno območje in gre v drugo ribolovno območje, kjer stanje virov omogoča ribolov; ali če

(b)	je novo orodje bolj selektivno ter ustreza sprejetim okoljskim merilom in praksam, ki presegajo obstoječe predpisane obveznosti prava Skupnosti.

8.   ESR lahko prispeva k financiranju prve zamenjave ribolovnega orodja

(a)	da se zajamči skladnost z novimi tehničnimi zahtevami v zvezi s selektivnostjo v okviru prava Skupnosti. Pomoč se lahko zagotavlja do dne, ko postanejo takšne zahteve zavezujoče, ali izjemoma za kratek čas po tem datumu, ki se ga lahko določi v zadevni zakonodaji Skupnosti;

(b)	za zmanjšanje vpliva ribolova na nekomercialne vrste.

Člen 26

Mali priobalni ribolov

1.   Za namene tega člena „mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov, ki ga izvajajo ribiška plovila, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (12).

2.   Če ESR financira ukrepe v skladu s členom 25 v korist malega priobalnega ribolova, se lahko stopnja zasebne finančne udeležbe, prikazane v skupini 2 preglednice v Prilogi II, zniža za 20 odstotnih točk.

3.   ESR lahko prispeva k financiranju družbeno-gospodarskih ukrepov iz člena 27 v korist malega priobalnega ribolova.

4.   ESR lahko prispeva k plačilu premij za ribiče in lastnike ribiških plovil, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom, z namenom, da se:

(a)	izboljša upravljanje in nadzor pogojev dostopa do nekaterih ribolovnih območij;

(b)	spodbuja organizacija proizvodne, predelovalne in tržne verige ribiških proizvodov;

(c)	spodbujajo prostovoljni ukrepi za zmanjšanje ribolovnega napora za ohranjanje virov;

(d)	spodbuja uporaba tehnoloških inovacij (bolj selektivne ribolovne tehnike, ki presegajo obstoječe predpisane obveznosti v zakonodaji Skupnosti ali inovacije za zaščito orodij in ulova pred plenilci), ki ne povečujejo ribolovnega napora;

(e)	izboljšajo strokovna znanja in usposabljanje na področju varnosti.

Člen 27

Družbeno-gospodarsko nadomestilo za upravljanje flote Skupnosti

1.   ESR lahko prispeva k financiranju družbeno-gospodarskih ukrepov, ki jih predlagajo države članice za ribiče, ki jih je prizadel razvoj ribolova, in ki vsebujejo:

(a)	diverzifikacijo dejavnosti z namenom odprtja novih delovnih mest za ribiče;

(b)	nadgrajevanje strokovnega znanja, zlasti za mlade ribiče;

(c)	sheme za preusposabljanje v poklice izven področja morskega ribolova;

(d)	zgodnji izhod iz ribiškega sektorja, vključno z zgodnjo upokojitvijo;

(e)

neobnovljivo nadomestilo ribičem, ki so na krovu plovila delali najmanj dvanajst mesecev kot ribiči, če je bilo ribiško plovilo, na katerem so bili upravičenci zaposleni, predmet trajne ukinitve ribolovne dejavnosti v smislu člena 23. To nadomestilo se povrne na osnovi pro rata temporis (po načelu časovnega sorazmerja), kadar se upravičenci vrnejo k opravljanju poklica ribiča v manj kot letu dni po izplačilu nadomestila.

2.   Ribičem, mlajšim od 40 let, ki lahko dokažejo, da so delali kot ribiči najmanj pet let ali so opravili enakovredno strokovno usposabljanje, in ki so prvič pridobili delno ali celotno lastništvo nad ribiškim plovilom, opremljenim za ribolov na morju, katerega skupna dolžina ne presega 24 metrov in ki je staro med 5 in 30 let, se lahko iz ESR dodeli individualna premija.

3.   Premija ne presega 15 % stroškov, nastalih zaradi pridobitve lastništva, in ni višja od 50 000 EUR.

4.   Pogoji iz odstavka (1)(e) in (2) se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 101(3).

POGLAVJE II

Prednostna os 2: Ribogojstvo, ribolov v celinskih vodah, predelava in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva

Člen 28

Področje poseganja v ribogojno proizvodnjo

1.   Pomoč, namenjena ribogojni industriji, se lahko dodeli za:

(a)	ukrepe za spodbujanje produktivnih naložb v ribogojstvo;

(b)	okoljske ukrepe v ribogojstvu;

(c)	ukrepe za javno zdravje;

(d)	ukrepe za zdravje živali.

2.   Prenos lastništva podjetja ni upravičen do pomoči Skupnosti.

3.   Pomoč iz odstavka 1 lahko prispeva k vseživljenjskemu učenju.

4.   Za aktivnosti iz členov 29, 31 in 32, če se izvajajo za zagotavljanje upoštevanja standardov v okviru zakonodaje Skupnosti glede okolja, zdravja ljudi ali živali, higiene ali dobrega počutja živali, se lahko pomoč zagotavlja do dne, ko postanejo ti standardi za podjetje zavezujoči.

5.   Države članice zagotovijo ustrezne mehanizme, ki izključujejo kontraproduktivne učinke, zlasti tveganje ustvarjanja presežka proizvodnih kapacitet ali negativni učinek na politiko ohranjanja ribolovnih virov.

6.   Za aktivnosti iz Priloge II k Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (13) se pomoč dodeli le, če so bili predloženi podatki iz Priloge IV k tej direktivi.

Člen 29

Ukrepi za produktivne naložbe v ribogojstvo

1.   ESR lahko pomaga pri naložbah v izgradnjo, razširitev, opremo in posodobitev proizvodnih obratov, zlasti z namenom zboljšanja delovnih razmer, higiene, zdravja ljudi ali živali in kakovosti proizvodov, zmanjšanja negativnih in krepitve pozitivnih učinkov na okolje. Naložbe prispevajo k enemu ali več izmed naslednjih ciljev:

(a)	diverzifikacija na nove vrste in proizvodnje vrst z dobrimi tržnimi pričakovanji;

(b)	izvajanje metod gojenja, ki imajo v primerjavi z običajno prakso v sektorju ribogojstva znatno manjši negativni ali večji pozitivni učinek na okolje;

(c)	podpora tradicionalnim ribogojnim dejavnostim, ki so pomembne za ohranjanje in razvoj gospodarske in družbene strukture ter okolja;

(d)	podpora za nakup opreme, namenjene zaščiti ribogojnic pred plenilci v naravi;

(e)	zboljšanje delovnih in varnostnih razmer delavcev v ribogojstvu.

2.   Pomoč pri naložbah je omejena na:

(a)	mikro, mala in srednje velika podjetja; in

(b)	podjetja, za katere ne velja opredelitev iz člena 3(f), ki imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodke, manjše od 200 milijonov EUR.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se pomoč v najbolj oddaljenih regijah in na odročnih grških otokih lahko dodeli vsem podjetjem.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo mikro in mala podjetja prednost.

Člen 30

Okoljski ukrepi v ribogojstvu

1.   ESR lahko pomaga pri dodeljevanju nadomestil za uporabo proizvodnih metod v ribogojstvu, ki prispevajo k varstvu in zboljšanju okolja ter varovanju narave.

2.   Namen pomoči je spodbujati:

(a)	oblike ribogojstva, ki vključujejo varstvo in izboljševanje okolja, naravnih virov, genske raznolikosti ter upravljanje s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na ribogojnih območjih;

(b)	sodelovanje v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga vzpostavlja Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (14);

(c)	ekološko ribogojstvo v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (15);

(d)	trajnostno ribogojstvo, ki je združljivo s posebnimi okoljskimi omejitvami, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (16).

3.   Če želijo prejemati nadomestila v skladu s tem členom, se morajo upravičenci do nadomestila zavezati, da bodo najmanj pet let upoštevali okoljske zahteve v ribogojstvu, ki presegajo uporabo splošne dobre ribogojne prakse. Za pridobitev podpore iz odstavka 2(a) je treba predhodno dokazati okoljske koristi takšnih zavez, za kar poskrbijo pristojna telesa, ki jih določi država članica.

4.   Države članice izračunajo nadomestila na podlagi enega ali več izmed naslednjih meril:

(a)	nastala izguba prihodka;

(b)	dodatni stroški, ki izhajajo iz uporabe okoljskih metod v ribogojstvu;

(c)	potreba po finančni podpori za izvajanje projekta;

(d)	specifične slabosti ali stroški naložb za enote na območju NATURA 2000 ali v njegovi bližini.

5.   Enkratno nadomestilo se dodeli:

(a)	v skladu z odstavkom 2(a) na podlagi najvišjega zneska na hektar območja podjetja, za katerega se uporabljajo okoljske obveznosti v ribogojstvu;

(b)	v skladu z odstavkom 2(c) za največ dve leti v obdobju preusmeritve podjetja na ekološko proizvodnjo;

(c)	v skladu z odstavkom 2(d) za največ dve leti po dnevu odločitve o območjih NATURA 2000 in samo za ribogojske enote, ki so obstajale pred to odločitvijo.

Člen 31

Ukrepi za javno zdravje

ESR lahko dodeli nadomestilo gojiteljem mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev. Nadomestilo se lahko dodeli, kjer okuženost mehkužcev zaradi širjenja planktona, ki proizvaja toksine, ali prisotnosti planktona, ki vsebuje biotoksine, zaradi varovanja javnega zdravja povzroča začasno ustavitev pridobivanja:

—	za več kot štiri mesece zaporedoma, ali

—	če je izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja večja od 35 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih.

Najdaljše obdobje dodelitve nadomestila znaša v celotnem programskem obdobju dvanajst mesecev.

Člen 32

Ukrepi za zdravje živali

ESR lahko prispeva k financiranju nadzora in izkoreninjenja bolezni v ribogojstvu pod pogoji iz Odločbe 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (17).

Člen 33

Ribolov v celinskih vodah

1.   Za namene tega člena „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu.

2.   Pomoč za ribolov v celinskih vodah lahko zajema naložbe v izgradnjo, razširitev, opremo in posodobitev naprav za ribolov v celinskih vodah, z namenom zboljšanja varnosti, delovnih razmer, higiene in kakovosti proizvodov, zdravja ljudi ali živali, ali zmanjšanja negativnih učinkov na okolje oziroma ugodnega vpliva nanj.

Naložbe v plovila se lahko podprejo v skladu z ustreznimi določbami iz člena 25.

3.   ESR lahko podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti izven področja ribolova. Nacionalni organi sprejmejo primerne ukrepe za zagotovitev, da se plovila, ki prejemajo pomoč iz ESR v okviru tega odstavka, ne vrnejo k opravljanju dejavnosti ribolova.

4.   Ko so v pravnem aktu Skupnosti predvideni ukrepi za obnovo vrst, ki se pojavljajo v celinskih vodah, lahko ESR dodeli pomoč za ukrepe za začasno ukinitev dejavnosti ribolova v celinskih vodah za ribiče in lastnike plovil, ki delujejo izključno v celinskih vodah. Pomoč bo omejena na skupno trajanje največ dvanajstih mesecev preko celotnega programskega obdobja za zadevna plovila.

5.   Prenos lastništva podjetja ni upravičen do pomoči Skupnosti.

6.   Brez poseganja v določbe odstavkov 3 in 4 trajna ali začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti ter izgradnja plovil, ki delujejo v celinskih vodah, nista upravičeni do pomoči.

7.   Naložbe niso upravičene do pomoči, če utegnejo ogrožati ravnovesje med velikostjo flote in odgovarjajočimi razpoložljivimi viri rib.

8.   Organ za upravljanje sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da plovila, ki prejemajo finančno pomoč iz ESR na podlagi tega člena, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

Člen 34

Naložbe v predelavo in trženje

1.   ESR lahko podpira naložbe v predelavo in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva.

2.   Prenos lastništva podjetja ni upravičen do pomoči Skupnosti.

3.   ESR lahko podpira tudi vseživljenjsko učenje.

4.   Naložbe niso upravičene do pomoči, če se nanašajo na proizvode ribištva in ribogojstva, katerih uporaba in predelava nista namenjena za človeško porabo, z izjemo naložb, namenjenih izključno za obdelavo, predelavo in trženje odpadkov proizvodov ribištva in ribogojstva.

5.   Če se aktivnosti izvajajo za zagotavljanje upoštevanja standardov zakonodaje Skupnosti glede okolja, zdravja ljudi ali živali, higiene ali dobrega počutja živali, se lahko pomoč dodeljuje do dne, ko standardi postanejo za podjetje zavezujoči.

Člen 35

Upravičeni ukrepi na področju predelave in trženja

1.   ESR lahko pomaga pri izgradnji, razširitvi, opremi in posodobitvi podjetja, pri čemer se zlasti osredotoči na uresničitev enega ali več izmed naslednjih ciljev:

(a)	izboljšanje pogojev dela;

(b)	izboljšanje in spremljanje javnega zdravja in higienskih razmer ali kakovosti proizvodov;

(c)	proizvajanje visokokakovostnih proizvodov za nišne trge;

(d)	zmanjševanje negativnih vplivov na okolje;

(e)	izboljšanje rabe premalo uporabljenih vrst, stranskih proizvodov in odpadkov;

(f)	proizvajanje ali trženje novih proizvodov, uporaba novih tehnologij ali razvoj inovativnih načinov proizvodnje;

(g)	trženje proizvodov, ki pretežno izvirajo iz lokalnega iztovarjanja in lokalnega ribogojstva.

2.   Splošni cilj naložb je spodbujanje trajnostnega zaposlovanja v ribiškem sektorju.

3.   Pomoč pri naložbah je omejena na:

(a)	mikro, mala in srednje velika podjetja; in

(b)	podjetja za katera ne velja opredelitev iz člena 3(f), ki imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodke, manjše od 200 milijonov EUR.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se pomoč v najbolj oddaljenih regijah in na odročnih grških otokih lahko dodeli vsem podjetjem.

5.   Države članice zagotovijo, da imajo mikro in mala podjetja prednost.

6.   Pomoč Skupnosti se ne dodeli za naložbe v prodajo na drobno.

POGLAVJE III

Prednostna os 3: Ukrepi v skupnem interesu

Člen 36

Področje poseganja

1.   ESR lahko podpira ukrepe skupnega interesa s širšim področjem uporabe, kot ga imajo ukrepi, ki jih navadno sprejmejo zasebna podjetja, in ki prispevajo k doseganju ciljev skupne ribiške politike.

2.   Ti ukrepi lahko nanašajo na:

(a)	skupne ukrepe;

(b)	varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst;

(c)	ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja;

(d)	razvoj novih trgov in oglaševalske kampanje;

(e)	pilotne projekte;

(f)	predelavo ribiških plovil za prerazporeditev.

Člen 37

Skupni ukrepi

ESR lahko podpira ukrepe skupnega interesa, ki se izvajajo z aktivno podporo izvajalcev samih ali organizacij, ki delujejo v imenu proizvajalcev ali drugih organizacij, ki jih priznava država članica, in katerih cilj je zlasti:

(a)	trajnostno prispevati k boljšemu upravljanju ali ohranjanju virov;

(b)	spodbujati selektivne metode ribolova ali opremo in zmanjšati prilove;

(c)	odstraniti izgubljeno ribolovno orodje z morskega dna za preprečevanje fantomskega ribolova („ghost fishing“);

(d)	izboljšati delovne pogoje in varnost pri delu;

(e)	prispevati k preglednosti trgov za proizvode ribištva in ribogojstva vključno s sledljivostjo;

(f)	izboljšati kakovost in varnost hrane;

(g)	razviti, prestrukturirati ali izboljšati ribogojnice;

(h)	naložbe v opremo za proizvodnjo, predelavo ali trženje ter infrastrukturo, vključno z opremo za ravnanje z odpadki;

(i)	nadgraditi strokovna znanja ali razviti nove metode in orodja za usposabljanje;

(j)	spodbujati partnerstvo med znanstveniki in izvajalci v ribiškem sektorju;

(k)	povezovanje v mreže ter izmenjava izkušenj in najboljše prakse med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami ter drugimi interesnimi skupinami;

(l)	prispevati k ciljem malega priobalnega ribolova iz člena 26(4);

(m)	zboljšati upravljanje in nadzor pogojev dostopa do ribolovnih območij, zlasti s pripravo lokalnih načrtov upravljanja, ki jih odobrijo pristojni nacionalni organi;

(n)	ustanovitev organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (18), njihovo prestrukturiranje in izvajanje njihovih načrtov za izboljšanje kakovosti;

(o)	izvajanje študij izvedljivosti, povezanih s spodbujanjem partnerstva s tretjimi državami v ribiškem sektorju.

Pomoč iz točke (n) se dodeli za največ tri leta po datumu priznanja ali datumu odločitve o prestrukturiranju organizacije proizvajalcev, pri čemer bo pomoč ta tri leta degresivna.

Člen 38

Ukrepi za varovanje in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst

1.   ESR lahko pomaga pri ukrepih v skupnem interesu, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste ter prispevajo k bogatenju vodnega okolja.

2.   Ti ukrepi se nanašajo na:

(a)	izgradnjo ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst; ali

(b)	rehabilitacijo celinskih vod, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste živali; ali

(c)	varstvo in izboljšanje okolja v okviru Nature 2000, kadar neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti, z izjemo operativnih stroškov.

Neposredno obnavljanje staleža ni upravičeno do pomoči, razen če ni v okviru zakonodajnega akta Skupnosti izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep.

3.   Ukrepe morajo izvajati javna ali poljavna telesa, priznane trgovinske organizacije ali drugi organi, ki jih za ta namen imenuje država članica.

Člen 39

Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja

1.   ESR lahko podpira naložbe v že obstoječa javna ali zasebna ribiška pristanišča v interesu ribičev in gojiteljev, ki uporabljajo pristanišča, in ki izboljšujejo ponujene storitve.

ESR lahko podpira tudi naložbe v prestrukturiranje mest iztovarjanja in zboljšanje pogojev za ribe, ki jih priobalni ribiči iztovorijo na obstoječih mestih iztovarjanja, ki jih določijo pristojni nacionalni organi.

2.   Naložbe se nanašajo zlasti na:

(a)	zboljšanje pogojev za iztovarjanje, predelavo, skladiščenje in prodajo proizvodov ribištva in ribogojstva v pristaniščih;

(b)	oskrbo z gorivom, ledom, vodo in elektriko;

(c)	opremo za popravila in vzdrževanje ribiških plovil;

(d)	izgradnjo, posodobitev in razširitev pristanov za večjo varnost med iztovarjanjem ali natovarjanjem;

(e)	računalniško vodeno upravljanje ribolovnih dejavnosti;

(f)	izboljšanje delovnih pogojev in varnosti pri delu;

(g)	skladiščenje in obdelavo odpadkov;

(h)	ukrepe za zmanjšanje zavržkov.

3.   Za zboljšanje varnosti ribičev lahko ESR podpira z varnostjo povezane naložbe za izgradnjo ali posodobitev majhnih ribiških zavetij.

Člen 40

Razvoj novih trgov in oglaševalske kampanje

1.   ESR lahko podpira ukrepe v skupnem interesu za izvajanje politike izboljševanja kakovosti in vrednosti, razvoj novih trgov ali oglaševalske kampanje za proizvode ribištva in ribogojstva.

2.   Dejavnosti se ne smejo nanašati na zaščitene blagovne znamke ali oznake določenih držav ali geografskih območij, razen v primeru proizvodov, priznanih v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (19).

3.   Ukrepi se nanašajo zlasti na:

(a)	izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj za proizvode ribištva in ribogojstva;

(b)	ponudbe presežnih ali premalo izrabljenih vrst, ki se običajno zavržejo ali so brez tržne vrednosti;

(c)	izvajanje politike kakovosti za proizvode ribištva in ribogojstva;

(d)	spodbujanje proizvodov, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje;

(e)	spodbujanje proizvodov, priznanih v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 510/2006;

(f)	potrjevanje kakovosti, vključno z označevanjem in potrjevanjem proizvodov, ki so bili ulovljeni ali gojeni na okolju prijazen način;

(g)	kampanje za izboljšanje ugleda proizvodov ribištva in ribogojstva in ribiškega sektorja;

(h)	izvajanje tržnih raziskav.

Člen 41

Pilotni projekti

1.   ESR lahko podpira pilotne projekte, vključno s poskusno uporabo selektivnejših ribolovnih tehnik za pridobivanje in razširjanje novega tehničnega znanja, ki jih izvaja gospodarski izvajalec, priznano poklicno združenje ali katero koli drugo pristojno telo, ki ga za ta namen določi država članica, v partnerstvu z znanstvenim ali s tehničnim telesom.

2.   Pilotni projekti iz odstavka 1 lahko:

(a)	v čim bolj realnih pogojih proizvodnega sektorja preizkušajo tehnično ali gospodarsko sposobnost preživetja inovativne tehnologije, da bi pridobivali in razširjali tehnično ali gospodarsko znanje o preizkušeni tehnologiji;

(b)	omogočajo preizkušanje načrtov upravljanja in načrtov za razporeditev ribolovnega napora in, kjer je to potrebno, tudi za vzpostavitev con s prepovedanim ribolovom, zaradi vrednotenja bioloških in finančnih posledic, ter poskusno obnavljanje staleža;

(c)	razvijajo in preizkušajo metode za izboljšanje selektivnosti orodja, zmanjšanje prilovov, zavržkov ali vplivov na okolje, zlasti na morsko dno;

(d)	preizkušajo alternativne tehnike ribolovnega upravljanja.

Pilotni projekt vedno vključuje ustrezno znanstveno nadaljnje spremljanje izvajanja, da se pridobi pomembne rezultate.

3.   Rezultati pilotnih projektov, ki so financirani v skladu z odstavkom 1, so del tehničnih poročil, ki so dostopna javnosti.

Člen 42

Predelava ribiških plovil za prerazporeditev

ESR lahko podpira predelavo za prerazporeditev ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in so registrirana v Skupnosti, za namene usposabljanja ali raziskovanja v ribiškem sektorju ali za druge dejavnosti izven področja ribištva. Te operacije so omejene na javna ali poljavna telesa.

POGLAVJE IV

Prednostna os 4: Trajnostni razvoj ribiških območij

Člen 43

Obseg pomoči

1.   ESR lahko zagotavlja pomoč kot dopolnilo drugim instrumentom Skupnosti za trajnostni razvoj in izboljšanje kakovosti življenja na ribiških območjih, ki so upravičena kot del celostne strategije za podporo izvajanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti ob upoštevanju njenih družbeno-gospodarskih učinkov.

2.   Ukrepi za trajnostni razvoj ribiških območij poskušajo:

(a)	ohranjati gospodarsko in družbeno blaginjo teh območij ter proizvodom ribištva in ribogojstva dodati vrednost;

(b)	ohranjati in razvijati delovna mesta v ribiških območjih s podporo za diverzifikacijo ali gospodarsko in družbeno prestrukturiranje območij, ki se soočajo z družbeno-gospodarskimi težavami zaradi sprememb v ribiškem sektorju;

(c)	spodbujati kakovost obalnega okolja;

(d)	spodbujati sodelovanje med nacionalnimi in nadnacionalnimi ribiškimi območji.

3.   Ribiško območje, izbrano za dodelitev pomoči, je omejeno glede na velikost in je navadno manjše kot NUTS III skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot v okviru Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (20). Območje tvori z geografskega, gospodarskega in družbenega stališča zadovoljivo homogeno enoto.

4.   Pomoč naj bi bila v prvi vrsti namenjena območjem:

(a)	z nizko gostoto prebivalstva; ali

(b)	z upadanjem ribolova; ali

(c)	majhnim ribiškim skupnostim.

5.   Država članica obvesti Komisijo o območjih, izbranih za financiranje v skladu s to prednostno osjo, in to obvestilo vključi v naslednje letno poročilo o izvajanju iz člena 67.

Člen 44

Upravičeni ukrepi

1.   Podpora za trajnostni razvoj ribiških območij se lahko dodeli za:

(a)	krepitev konkurenčnosti na ribiških območjih;

(b)	prestrukturiranje in preusmerjanje gospodarskih dejavnosti, zlasti s spodbujanjem ekoturizma, pod pogojem, da te dejavnosti nimajo za posledico povečanja ribolovnega napora;

(c)	diverzifikacijo dejavnosti s spodbujanjem več zaposlitev za ribiče z ustvarjanjem dodatnih delovnih mest zunaj ribiškega sektorja;

(d)	dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom;

(e)	podpiranje infrastrukture za mali ribolov in turizem ter storitev v korist majhnih ribiških skupnosti;

(f)	varovanje okolja na ribiških območjih za ohranitev njegove privlačnosti, obnavljanje in razvijanje obalnih zaselkov in vasi z ribiško dejavnostjo ter varovanje in bogatenje naravne in arhitekturne dediščine;

(g)	ponovno vzpostavitev proizvodnega potenciala ribiškega sektorja, ki so ga prizadele naravne ali industrijske nesreče;

(h)	spodbujanje medregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja med posameznimi skupinami na ribiških območjih, zlasti s povezovanjem v mreže in z razširjanjem najboljše prakse;

(i)	pridobivanje znanj ter pospeševanje priprave in izvajanja lokalne razvojne strategije;

(j)	prispevanje k tekočim stroškom posameznih skupin.

2.   ESR lahko financira tudi do 15 % zadevne prednostne osi, ukrepe, kot so spodbujanje in izboljševanje strokovnih znanj, prilagodljivosti delavcev in dostopnosti zaposlovanja, zlasti v korist žensk, pod pogojem, da so ti ukrepi sestavni del strategije trajnostnega razvoja in da so neposredno povezani z ukrepi iz odstavka 1.

3.   Podpora, dodeljena v okviru odstavka 1, lahko vključuje ukrepe, predvidene v poglavjih I, II in III, razen ukrepov, predvidenih v členih 23 in 24. Če se pomoč dodeli za operacije v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji in lestvice prispevkov za posamezno operacijo, kot je določeno v poglavjih I, II, oziroma III in Prilogi II.

4.   Upravičenci do pomoči iz točk (b) in (c) odstavka 1 in iz odstavka 2 so delavci v ribiškem sektorju ali osebe, katerih zaposlitev je povezana s tem sektorjem.

5.   Tekoči stroški za skupine praviloma ne smejo preseči 10 % vseh sredstev, namenjenih ribiškemu območju. Z odstopanjem lahko države članice od primera do primera odločijo, da ta prag presežejo, zlasti kadar skupine ne morejo biti oblikovane na podlagi obstoječih organizacij z izkušnjami.

6.   Če je ukrep iz tega člena upravičen tudi do drugega instrumenta pomoči Skupnosti, država članica v svojem operativnem programu jasno določi, ali ga podpira ESR ali drug instrument pomoči Skupnosti.

Člen 45

Sodelovanje v trajnostnem razvoju ribiških območij

1.   Ukrepe za pomoč trajnostnemu razvoju ribiških območij izvajajo na določenem ozemlju lokalni organi ali skupine („skupina“), ki zastopajo javne in zasebne partnerje iz različnih ustreznih lokalnih družbeno-gospodarskih sektorjev, in ki so v skladu z načelom sorazmernosti upravno in finančno ustrezno usposobljene za upravljanje pomoči in za zagotavljanje uspešnega zaključka operacij. Skupina naj bi, če je le mogoče, temeljila na že obstoječih organizacijah z izkušnjami.

2.   Skupina predlaga in izvaja celostno lokalno razvojno strategijo, ki s soglasjem organa za upravljanje temelji na pristopu „od spodaj navzgor“.

3.   Ozemlje, ki ga pokriva ena skupina, mora biti povezano, z zadostno kritično maso človeških, finančnih in gospodarskih virov za podporo izvedljive lokalne razvojne strategije.

4.   Skupina izbere v okviru lokalne razvojne strategije operacije, ki ustrezajo ukrepom, predvidenim v členu 44. Večino operacij vodi zasebni sektor.

5.   Države članice ali regije, odvisno od specifičnosti institucionalne strukture, lahko spodbudijo povezovanje v mreže za razširjanje informacij in zlasti za izmenjavo dobrih praks.

POGLAVJE V

Prednostna os 5: Tehnična pomoč

Člen 46

Tehnična pomoč

1.   Na pobudo in/ali v imenu Komisije lahko ESR do največ 0,8 % letnih dodeljenih sredstev, financira pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično pomoč ter vrednotenje in revizijske ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.

Ti ukrepi se izvajajo v skladu s členom 53(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 ter z vsemi drugimi ustreznimi določbami navedene uredbe in njenimi pravili za izvajanje, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije.

Ti ukrepi vključujejo:

(a)	vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o delovanju ESR;

(b)	ukrepe, ki se nanašajo na partnerje, upravičence do pomoči ESR in na javnost, vključno z informacijskimi ukrepi;

(c)	ukrepe za razširjanje informacij, povezovanje v mreže, povečevanje ozaveščenosti, spodbujanje sodelovanja in izmenjavo izkušenj po vsej Skupnosti;

(d)	vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;

(e)	izboljšanje metod vrednotenja in izmenjav podatkov o praksah na tem področju;

(f)	vzpostavitev nadnacionalnih mrež in mrež Skupnosti, ki povezujejo akterje trajnostnega razvoja ribiških območij z namenom spodbujanja izmenjave izkušenj in najboljše prakse, spodbujanja in izvajanja nadregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja in razširjanja informacij.

2.   Na pobudo države članice lahko ESR v operativnem programu financira ukrepe, ki se nanašajo na pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje javnosti, nadzor in revizijo pomoči operativnemu programu, ter povezovanje v mreže, do največ 5 % skupne vsote, ki je temu namenjena. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se ta prag lahko preseže.

3.   Na pobudo države članice lahko ESR v vsakem operativnem programu financira tudi ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje upravne usposobljenosti držav članic, v katerih vse regije izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca.

4.   Vrste tehnične pomoči iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 101(2).

NASLOV V

USPEŠNOST POMOČI IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI

POGLAVJE I

Vrednotenje operativnih programov

Člen 47

Splošne določbe

1.   Operativni program je predmet predhodnih, vmesnih in naknadnih vrednotenj v skladu z določbami členov 48, 49 in 50.

Namen vrednotenj je izboljšanje kakovosti in uspešnosti pomoči iz ESR in izvajanja operativnega programa. Ocenjujejo tudi njihove učinke glede na usmeritvena načela iz člena 19, ustrezni del nacionalnih strateških načrtov in značilne težave, s katerimi so soočene države članice, ob upoštevanju potrebe po trajnostnem razvoju v ribiškem sektorju in vplivov na okolje.

2.   Uspešnost pomoči iz ESR se oceni na podlagi naslednjih meril:

(a)	celostni vpliv ESR na cilje iz člena 4;

(b)	vpliv prednostne osi, vključene v operativni program.

3.   Za opravljanje vrednotenja iz prvega pododstavka odstavka 1 je pristojna bodisi država članica bodisi Komisija v skladu z načelom sorazmernosti ter na podlagi partnerstva med Komisijo in državo članico.

4.   Države članice zagotovijo človeške in finančne vire, potrebne za izvedbo vrednotenj, organizirajo pripravo in zbiranje potrebnih podatkov ter uporabijo različne vrste podatkov iz sistema spremljanja.

5.   Metode vrednotenja in veljavni standardi so določeni v skladu s postopkom iz člena 101(3).

6.   Vrednotenje izvajajo ocenjevalci, ki so neodvisni od organov iz člena 58. Rezultati se objavijo, razen če organ, pristojen za vrednotenje, temu izrecno ne nasprotuje, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (21).

7.   Vrednotenja se financirajo iz proračuna za tehnično pomoč operativnemu programu, če se izvajajo v pristojnosti države članice, in iz proračuna za tehnično pomoč Komisije, če se izvajajo v njeni pristojnosti.

Člen 48

Predhodno vrednotenje

1.   Namen predhodnega vrednotenja je zagotoviti skladnost med usmeritvenimi načeli iz člena 19, ustreznim delom nacionalnega strateškega načrta in operativnim programom, kakor tudi kar najbolj zboljšati dodeljevanje proračunskih sredstev v okviru operativnega programa ter zboljšati kakovost načrtovanja programov.

2.   Države članice izvedejo predhodno vrednotenje na ravni operativnih programov v skladu z načelom sorazmernosti ter z metodami in standardi vrednotenja, opredeljenimi v skladu s postopkom iz člena 47(5).

3.   Države članice predstavijo predhodno vrednotenje najkasneje ob predložitvi operativnega programa.

Člen 49

Vmesno vrednotenje

1.   Cilj vmesnega vrednotenja je preučitev uspešnosti celotnega operativnega programa ali dela, z namenom njegove prilagoditve za zboljšanje kakovosti pomoči in njenega izvajanja.

2.   Vmesna vrednotenja se izvajajo za operativni program v skladu z načelom sorazmernosti in na podlagi časovnega razporeda, ki omogoča upoštevanje rezultatov za pripravo strateške razprave iz člena 16.

3.   Vmesna vrednotenja se organizirajo v pristojnosti držav članic in na pobudo organov za upravljanje po posvetovanju s Komisijo v skladu z metodami in standardi vrednotenja, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 47(5). Posredujejo se nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.

Člen 50

Naknadno vrednotenje

1.   Naknadno vrednotenje preuči stopnjo izkoriščenja virov, uspešnost in učinkovitost operativnega programa ter njegov vpliv glede na cilje iz člena 4 in usmeritvena načela iz člena 19. Ugotovi dejavnike, ki so prispevali k uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja operativnega programa, tudi z vidika trajnosti in najboljše prakse.

2.   Naknadno vrednotenje se izvede na pobudo in v pristojnosti Komisije po posvetovanju z državo članico in organom za upravljanje, ki zbere potrebne podatke za njegovo izvedbo.

3.   Naknadno vrednotenje se zaključi najpozneje do 31. decembra 2015.

POGLAVJE II

Informiranje in obveščanje javnosti

Člen 51

Informiranje in obveščanje javnosti

1.   Države članice posredujejo informacije in obveščajo javnost o operativnem programu in operacijah ter prispevkih Skupnosti. Podatki so naslovljeni na javnost. Posebej poskušajo izpostaviti vlogo Skupnosti in zagotoviti preglednost pomoči iz ESR.

2.   Organ za upravljanje operativnega programa je pristojen za obveščanje javnosti o njem, in sicer:

(a)

morebitne upravičence, organizacije v ribiškem sektorju, strokovne organizacije, gospodarske in socialne partnerje, telesa, ki spodbujajo enakost med spoloma, in zadevne nevladne organizacije, vključno z okoljevarstvenimi organizacijami, obvesti o možnostih, ki jih ponuja program, ter o pravilih in metodah, ki urejajo dostop do financiranja;

(b)	upravičence obvesti o višini prispevka Skupnosti;

(c)	javnost obvesti o vlogi Skupnosti v operativnem programu in njegovih rezultatih.

3.   Države članice vsako leto v okviru letnega in končnega poročila iz člena 67 uradno obvestijo Komisijo o pobudah, ki so jih sprejele za namene tega člena.

NASLOV VI

FINANČNI PRISPEVEK IZ ESR

POGLAVJE I

Prispevek iz ESR

Člen 52

Intenzivnost državne pomoči

Največja intenzivnost državne pomoči je določena v preglednici Priloge II.

Člen 53

Prispevek ESR

1.   Z odločitvijo Komisije o sprejemu operativnega programa se določi najvišja stopnja in najvišji znesek prispevka iz ESR ločeno za cilj konvergenca in cilj, ki ni cilj konvergenca, za vsako prednostno os.

2.   Prispevek iz ESR se izračuna glede na celotne javne izdatke.

3.   Prispevek iz ESR se določi za vsako prednostno os. Za prispevek ESR veljajo naslednje zgornje meje:

(a)	75 % vseh javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESR, v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, skladno z odstavki 7, 8 in 9;

(b)	50 % vseh javnih izdatkov, sofinanciranih v regijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, skladno z odstavki 7, 8 in 9 spodaj.

Ne glede na to lahko države članice v operativnem programu uporabijo enotno stopnjo po regijah na ravni ukrepov.

4.   Minimalni prispevek iz ESR za prednostno os je 20 % vseh javnih izdatkov.

5.   Minimalni znesek pomoči, ki ga ESR dodeli operaciji, je 5 % vseh javnih izdatkov, ki se podelijo za pomoč pri operaciji.

6.   Skupni znesek pomoči, ki ga ESR dodeli operaciji, ne presega 95 % vseh javnih izdatkov, ki se podelijo za pomoč pri operaciji.

7.   Kadar operacije, ki jih financira ESR, spadajo v člen 24 ali člen 27, kadar so del načrta za prilagajanje ribolovnega napora iz člena 21(a)(i), ali spadajo v člen 26(3) ali (4), se zgornja meja prispevka ESR za prednostno os 1 poveča do 10 odstotnih točk v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, in do 15 odstotnih točk za regije, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca.

To povečanje je sorazmerno z razmerjem celotnih izdatkov za operacije iz prvega pododstavka s celotnimi izdatki za prednostno os 1.

8.   Kadar operacije, ki jih financira ESR, spadajo v člen 23, se zgornja meja prispevka ESR za prednostno os 1 poveča do 10 odstotnih točk v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, in do 25 odstotnih točk za regije, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca.

To povečanje je sorazmerno z razmerjem celotnih izdatkov za operacije iz prvega pododstavka s celotnimi izdatki za prednostno os 1.

9.   Kadar ESR financira operacije na odročnih grških otokih, ki so zaradi oddaljenosti v slabšem položaju, in v najbolj obrobnih regijah, se zgornja meja prispevka za vsako prednostno os ESR poveča do 10 odstotnih točk v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, ter do 35 odstotnih točk za regije, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca.

Za vsako prednostno os je to povečanje sorazmerno z razmerjem med celotnimi izdatki za operacije iz prvega pododstavka in celotnimi izdatki v okviru prednostne osi.

10.   Ukrepe tehnične pomoči, izvedene na pobudo Komisije ali v njenem imenu, ESR financira 100 %.

Člen 54

Neakumulacija

Izdatek, ki ga sofinancira ESR, ne prejema pomoči od nobenega drugega finančnega instrumenta Skupnosti.

Člen 55

Upravičenost izdatkov

1.   Izdatki so upravičeni do prispevka iz ESR, če jih je upravičenec dejansko poravnal med datumom predložitve operativnega programa Komisiji ali – če je to prej – med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2015. Sofinancirane operacije ne smejo biti zaključene pred datumom začetka upravičenosti.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko prispevki v naravi, stroški amortizacije in režijski stroški obravnavajo kot izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju operacij pod naslednjimi pogoji:

(a)	pravila za upravičenost iz odstavka 4 predvidevajo upravičenost takšnih izdatkov;

(b)	znesek izdatkov je utemeljen z računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo kot računi;

(c)	kar zadeva prispevke v naravi, sofinanciranje iz ESR ne presega skupnih upravičenih izdatkov ob izključitvi vrednosti takih prispevkov.

3.   Izdatek je upravičen do prispevka ESR, samo če je nastal zaradi operacij, o katerih je odločil organ za upravljanje, in v skladu z merili, ki jih vnaprej določi nadzorni odbor.

Nov izdatek, ki je nastal med spreminjanjem operativnega programa iz člena 18, je upravičen od datuma, ko Komisija prejme zahtevo po spremembi operativnega programa.

4.   Pravila za upravičenost izdatkov se določijo na nacionalni ravni ob upoštevanju izjem, ki jih določa ta uredba. Zajemajo celotne izdatke, prijavljene v okviru operativnega programa.

5.   Naslednji izdatki niso upravičeni do pomoči iz ESR:

(a)

davek na dodano vrednost, razen nepovratni davek na dodano vrednost, ki ga dejansko in dokončno plača drugi upravičenec, ki pa ni oproščen davka, kot to določa prvi pododstavek člena 4(5) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (22);

(b)	obresti za dolgove, brez poseganja v odstavek 8;

(c)	odkup zemljišča, ki presega 10 % vseh upravičenih izdatkov pri zadevni operaciji;

(d)	stanovanjski objekti.

6.   Odstavki 1, 3 in 4 ne posegajo v določbe iz člena 46(1).

7.   Glede operacij, ki za upravičenca ne predstavljajo izdatkov, so izdatki, upravičeni do prispevka iz ESR, državna pomoč, izplačana upravičencu.

8.   Ne glede na odstavek 5(b) se lahko prispevek iz ESR izplača tudi v drugačni obliki, kot je nepovratna neposredna pomoč. Natančna pravila se določijo v skladu s postopkom iz člena 101(3).

Člen 56

Trajnost operacij

1.   Država članica ali organ za upravljanje zagotovi, da operacija zadrži prispevek iz ESR le pod pogojem, da v petih letih od dneva odločitve o financiranju s strani pristojnih nacionalnih organov ali organa za upravljanje ne doživi pomembnega preoblikovanja, ki:

(a)	vpliva na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali ki podjetju oziroma javnemu telesu podeli neupravičeno prednost; ali

(b)	je posledica spremenjene narave lastništva dela infrastrukture ali ukinitve ali premestitve proizvodne dejavnosti.

2.   Organ za upravljanje v letnem in končnem poročilu o izvajanju iz člena 67 obvesti Komisijo o kakršnih koli takšnih spremembah iz odstavka 1.

3.   Neupravičeno izplačani zneski se izterjajo v skladu s poglavjema II in III iz naslova VIII.

4.   Države članice in Komisija zagotovijo, da podjetja, od katerih so bila v postopku izterjana sredstva v skladu z odstavkom 3, po prenosu proizvodne dejavnosti znotraj države članice ali v drugo državo članico ne prejemajo prispevkov ESR.

NASLOV VII

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 57

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

1.   Sistemi upravljanja in nadzora operativnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:

(a)	opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;

(b)	spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;

(c)	postopke za zagotavljanje pravilnosti in regularnosti izdatkov, prijavljenih v okviru operativnega programa;

(d)	zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;

(e)	sistem poročanja in spremljanja, v primeru, ko pristojno telo izvrševanje nalog zaupa drugemu telesu;

(f)	ureditev za revizijo delovanja sistemov;

(g)	sisteme in postopke za zagotavljanje ustreznega sledenja reviziji;

(h)	postopke poročanja in spremljanja neregularnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov.

2.   Ukrepi, določeni v točkah (e) in (f) so sorazmerni s celotnim zneskom javnih izdatkov za zadevni operativni program.

Člen 58

Določitev organov

1.   Za operativni program država članica določi:

(a)	organ za upravljanje, ki upravlja operativni program;

(b)	organ za potrjevanje, ki potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden se pošljejo Komisiji;

(c)	revizijski organ, neodvisen od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, in ki je pristojen za preverjanje uspešnega delovanja sistema upravljanja in nadzora.

2.   Država članica lahko določi eno ali več posredniških teles za izvajanje nekaterih ali vseh nalog organa za upravljanje ali organa za potrjevanje v pristojnosti tega organa.

3.   Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in njene odnose s Komisijo.

4.   Glede na člen 57(1)(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 znotraj istega telesa.

Člen 59

Naloge organa za upravljanje

Organ za upravljanje operativnega programa je pristojen za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti za:

(a)	zagotavljanje, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program, in da spoštujejo ustrezna pravila Skupnosti in nacionalna pravila za celotno obdobje izvajanja;

(b)

preverjanje, da so sofinancirani proizvodi in storitve dobavljeni, in preverjanje, da so izdatki, ki so jih navedli upravičenci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; preverjanja posameznih operacij na kraju samem se lahko izvedejo na osnovi vzorca v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija po postopku iz člena 101(3);

(c)	zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsako operacijo v operativnem programu v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, preverjanje, revizije in vrednotenje;

(d)	zagotavljanje, da upravičenci in druga telesa, ki so udeleženi v izvajanju operacij, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z operacijo, ne glede na nacionalna računovodska pravila;

(e)	zagotavljanje, da se vrednotenja operativnih programov iz členov 48 in 49 izvedejo v skladu s členom 47;

(f)	vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 87;

(g)	zagotavljanje, da organ za potrjevanje in revizijski organ prejmeta vse potrebne podatke o postopkih in preverjanju, ki se izvajajo glede izdatkov, za namene izdaje potrdil ali revizijo;

(h)	usmerjanje dela nadzornega odbora in zagotavljanje dokumentov, potrebnih za spremljanje kakovosti izvajanja operativnega programa, ob upoštevanju njegovih posebnih ciljev;

(i)	izdelavo in po odobritvi nadzornega odbora predložitev letnih in končnih poročil o izvajanju Komisiji;

(j)	zagotavljanje upoštevanja zahtev po informacijah in obveščanju javnosti iz člena 51.

Člen 60

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je pristojen zlasti za:

(a)	pripravo potrjenih izkazov o izdatkih ter njihovo posredovanje Komisiji in zahtevkov za izplačila;

(b)

potrjevanje, da: (i) je izkaz o izdatkih točen, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih; (ii) so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi ter da so nastali zaradi operacij, ki so bile izbrane za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za program, in v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi;

(c)	zagotovitev, da prejeti podatki o izvajanju postopkov in preverjanj glede izdatkov, ki so vključeni v izkaze o izdatkih, nudijo zadostno podlago za izdajo potrdila;

(d)	upoštevanje, za namen izdajanja potrdil, rezultatov vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v njegovi pristojnosti;

(e)	vzdrževanje računovodskih evidenc izdatkov, predloženih Komisiji, v računalniški obliki;

(f)

vzdrževanje evidence o izterljivih zneskih ter zneskih, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno operacijo. Zneske, izterjane pred zaprtjem operativnega programa, se povrne v splošni proračun Evropske unije na podlagi finančnih popravkov v skladu s členom 97, in sicer tako, da se jih odšteje od naslednjega izkaza o izdatkih.

Člen 61

Naloge revizijskega organa

1.   Revizijski organ operativnega programa je pristojen zlasti za:

(a)	zagotavljanje, da se revizije izvajajo tako, da se preveri uspešnost sistema upravljanja in nadzora operativnega programa;

(b)	zagotavljanje, da se revizije operacij izvajajo na ustreznem vzorcu, da se preveri prijavljen izdatek;

(c)

posredovanje revizijske strategije Komisiji, v devetih mesecih od odobritve operativnega programa, ki zajema vsa telesa iz točk (a) in (b), ki bodo izvedla revizijo, uporabljene metode, metode vzorčenja za revizije operacij ter okvirni načrt revizij, ki zagotavlja, da so glavna telesa revidirana in revizije enakomerno porazdeljene čez celotno programsko obdobje;

(d)	zagotavljanje, da organ za upravljanje in organ za potrjevanje prejmeta vse potrebne podatke o izvedenih revizijah in nadzorih;

(e)

do 31. decembra vsako leto od leta 2008 do leta 2015 (i) posredovanje letnega nadzornega poročila Komisiji; poročilo vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v obdobju zadnjih 12 mesecev, ki se konča 30. junija zadevnega leta, v skladu z revizijsko strategijo glede operativnega programa v preteklem letu, in poročanje o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora programa. Prvo poročilo, predloženo do 31. decembra 2008, zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008. Podatki v zvezi z revizijami, izvedenimi v obdobju po 1. juliju 2015, bodo vključeni v končno nadzorno poročilo k izjavi o zaprtju iz točke (f); (ii) izdaja mnenja na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa z namenom, da se ugotovi, ali sistem upravljanja in nadzora deluje uspešno in tako lahko ustrezno zagotovi, da so izkazi o izdatkih, ki so bili predloženi Komisiji, pravilni, in da so zato tudi poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in regularni; (iii) posredovanje izjave, kadar je to primerno v skladu s členom 85, glede delnega zaprtja, v kateri je ocenjena zakonitost in regularnost izdatkov v zvezi s tem;

(f)	posredovanje izjave o zaprtju, ki ocenjuje veljavnost zahteve za izplačilo plačila in zakonitost ter regularnost poslovnih dogodkov, ki so povezani s tem, in ki jih zajema končni izkaz o izdatkih, in dopolnjuje končno nadzorno poročilo; izjava se posreduje Komisiji najpozneje do 31. marca 2017.

2.   Revizijski organ zagotovi, da je revizija opravljena po mednarodnih revizijskih standardih.

3.   Če revizije in nadzor iz odstavka 1(a) in (b) izvaja telo, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima to telo ustrezno funkcionalno neodvisnost.

4.   Komisija najpozneje v roku treh mesecev po prejemu revizijske strategije iz odstavka 1(c) sporoči svoje pripombe nanjo. Če pripomb v tem roku nima, se šteje, da je strategija sprejeta.

POGLAVJE II

Spremljanje

Člen 62

Načela spremljanja

1.   Spremljanje sestavlja preučitev pravilnega izvajanja operativnega programa.

2.   Na prvi stopnji spremljanje izvajata nadzorni odbor in organ za upravljanje.

3.   Komisija pri spremljanju sodeluje tako, da sodeluje v nadzornem odboru in pri letnem pregledu operativnega programa, kar zajema zlasti analizo letnega poročila o izvajanju in nadzoru.

4.   Izmenjava podatkov med Komisijo in državami članicami za ta namen se izvaja v elektronski obliki, v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 102.

Člen 63

Nadzorni odbor

Država članica ustanovi nadzorni odbor za vsak operativni program v soglasju z organom za upravljanje in po posvetovanju s partnerji v skladu s členom 8. Nadzorni odbor se ustanovi v roku treh mesecev od datuma obvestila državi članici o odločitvi, da je bil operativni program odobren.

Nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik znotraj institucionalnega, pravnega in finančnega okvira zadevne države članice ter ga sprejme sporazumno z organom za upravljanje, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

Člen 64

Sestava

1.   Nadzornemu odboru predseduje predstavnik države članice ali organa za upravljanje.

Sestavo odbora določi država članica v skladu s členom 8(1) in sporazumno z organom za upravljanje

2.   Predstavnik Komisije na lastno pobudo sodeluje pri delu nadzornega odbora v svetovalni vlogi.

Člen 65

Naloge

Nadzorni odbor se prepriča o uspešnosti in kakovosti izvajanja operativnih programov v skladu z naslednjimi določbami:

(a)	v šestih mesecih od odobritve operativnega programa preuči in odobri merila za izbiro aktivnosti, ki se financirajo, ter odobri vsako revizijo teh meril v skladu s potrebami načrtovanja programov;

(b)	redno pregleduje napredek doseganja posameznih ciljev operativnega programa na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ za upravljanje;

(c)	preuči rezultate izvajanja, zlasti doseganje ciljev, določenih za vsako prednostno os, in vmesna vrednotenja iz člena 49;

(d)	preuči in odobri letna in končna poročila o izvajanju iz člena 67, preden so predložena Komisiji;

(e)	se ga obvesti o letnem nadzornem poročilu in o vseh zadevnih pripombah, ki jih lahko poda Komisija po preučitvi tega poročila;

(f)	se ga na pobudo države članice lahko obvesti o pisnih podatkih, predloženih Komisiji, iz člena 16(1);

(g)	lahko predlaga organu za upravljanje kakršno koli spremembo ali preučitev operativnega programa, ki bi verjetno omogočila dosego ciljev ESR iz člena 4 ali izboljšala njegovo upravljanje, vključno s finančnim poslovodenjem;

(h)	obravnava in odobri vsak predlog za spremembo vsebine odločitve Komisije o prispevku iz ESR.

Člen 66

Ureditev spremljanja

1.   Organ za upravljanje in nadzorni odbor zagotavljata kakovost izvajanja operativnega programa.

2.   Organ za upravljanje in nadzorni odbor izvajata spremljanje ob upoštevanju finančnih kazalnikov in kazalnikov iz člena 20(1)(c), ki so opredeljeni v operativnem programu.

3.   Kjer narava pomoči to omogoča, se statistika razčleni glede na spol in velikost podjetij upravičencev.

4.   Izmenjava podatkov med Komisijo in državami članicami za ta namen se izvaja v elektronski obliki, v skladu z izvedbenimi pravili, sprejetimi po postopku iz člena 102.

Člen 67

Letna poročila in končna poročila o izvajanju

1.   Vsako leto do 30. junija, in prvič leta 2008, organ za upravljanje Komisiji pošlje letno poročilo o izvajanju operativnega programa, ter do 31. marca 2017 končno poročilo o izvajanju operativnega programa.

2.   Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja operativnega programa:

(a)	napredek pri izvajanju operativnega programa in prednostnih osi glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo, kjer in kadar je opredelitev mogoča, ob uporabi kazalnikov iz člena 20(1)(c) na ravni prednostne osi;

(b)	spremembo v splošnem stanju, ki neposredno vpliva na izvajanje pomoči, zlasti pomembne družbeno-gospodarske dogodke, spremembe v nacionalnih, regionalnih ali sektorskih politikah in, če je to potrebno, tudi njihove posledice za skladnost med pomočjo ESR in pomočjo drugih finančnih instrumentov;

(c)

finančno izvajanje operativnega programa, s podrobnimi podatki ločeno za vsako prednostno os za cilj konvergenca in za cilj, ki ni cilj konvergenca: (i) izdatki, ki so jih plačali upravičenci, navedeni v zahtevkih za plačila, poslanih organu za upravljanje, ter ustrezni javni prispevek; (ii) skupna plačila, prejeta od Komisije, in količinska opredelitev kazalnikov iz člena 66(2); (iii) izdatki, ki jih je plačalo telo, pristojno za izplačila upravičencem;

(d)

določila, ki sta jih sprejela organ za upravljanje in nadzorni odbor za zagotovitev kakovosti in uspešnosti izvajanja, zlasti: (i) ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov; (ii) povzetek vseh pomembnih težav pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov, vključno z odzivom na pripombe iz člena 69(2); (iii) uporabo tehnične pomoči;

(e)	ukrepe, sprejete za zagotovitev informiranja in obveščanja javnosti o operativnem programu;

(f)	uporabo pomoči, ki je bila organu za upravljanje ali drugemu javnemu organu povrnjena po preklicu iz člena 96(2) v obdobju izvajanja operativnega programa;

(g)	primere, v katerih je bila ugotovljena bistvena sprememba po členu 56;

(h)	pomembne težave v povezavi s spoštovanjem prava Skupnosti pri izvajanju operativnega programa in ukrepov, s katerimi se te težave obravnavajo.

Obseg podatkov, posredovanih Komisiji, je sorazmeren celotnemu znesku javnih izdatkov zadevnega operativnega programa. Kjer je primerno, se lahko takšni podatki posredujejo v obliki povzetka.

Podatki iz točk (b), (d), (e), (f) in (g) se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni prišlo do pomembnih sprememb.

3.   Poročila iz odstavka 1 veljajo za sprejemljiva, če vsebujejo vse podatke iz odstavka 2. Komisija obvesti državo članico o sprejemljivosti tega poročila v 15 delovnih dneh.

4.   Komisija v roku dveh mesecev sprejme odločitev o vsebini letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži organ za upravljanje. Za končno poročilo o izvajanju je rok pet mesecev. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

Člen 68

Letno poročilo Komisije

1.   Vsako leto do 31. decembra, in prvič leta 2008, Komisija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o dejanskem izvajanju te uredbe za preteklo leto.

2.   To poročilo povzema glavne dogodke, trende in izzive glede izvajanja operativnih programov.

3.   Letno poročilo Komisije vsebuje tudi:

(a)	povzetek dejavnosti ESR po državah članicah, vključno z razdelitvijo odobrenih in izplačanih pravic po državah članicah ter uporabo tehnične pomoči s strani Komisije in držav članic;

(b)	oceno usklajenosti ESR s strukturnimi skladi in ESKRP;

(c)	ugotovitve vrednotenj iz člena 49, takoj, ko so te na voljo;

(d)

ob predložitvi četrtega letnega poročila in ponovno ob predložitvi poročila, ki zajema zadnje leto načrtovanja programov, povzetek revizij sistemov upravljanja in nadzora držav članic, izvedenih v imenu Komisije, ter zaključke revizij pomoči ESR, ki so jih izvedle države članice in kjer so bili napravljeni ustrezni finančni popravki.

4.   Poročilo temelji na preučitvi in presoji s strani Komisije letnih poročil držav članic in drugih dostopnih podatkov. Zlasti leta 2012 mora poročilo temeljiti tudi na izidu strateške razprave iz člena 16(1) in kakršnih koli drugih razpoložljivih informacij. V poročilu so navedeni nadaljnji ukrepi, ki so jih države članice in Komisija že sprejele ali pa jih še bodo sprejele in ki bodo omogočili ustrezno spremljanje izvajanja ugotovitev poročila.

Člen 69

Letna preučitev operativnih programov

1.   Komisija in organ za upravljanje vsako leto ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 67 in ob upoštevanju mnenja Komisije, preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, glavne rezultate, dosežene v prejšnjem letu, finančno izvajanje in druge dejavnike, z namenom izboljšanja izvajanja.

Lahko se preverijo vsi vidiki delovanja sistema upravljanja in nadzora, ki so omenjeni v letnem nadzornem poročilu, v skladu s členom 61(1)(e) in (i), po potrebi se to preverjanje izvede ob sodelovanju revizijskega organa.

2.   Po preučitvi iz odstavka 1 in po potrebi ob sodelovanju revizijskega organa lahko Komisija posreduje pripombe državi članici in organu za upravljanje, ki o tem obvestita nadzorni odbor. Država članica Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih kot odgovor na te pripombe.

3.   Ko bodo dostopna naknadna vrednotenja pomoči, dodeljene v programskem obdobju 2000–2006, se skupni rezultati lahko preučijo ob prvi naslednji letni preučitvi.

POGLAVJE III

Pristojnosti držav članic in Komisije

Oddelek 1

Pristojnosti držav članic

Člen 70

Upravljanje in nadzor

1.   Države članice so pristojne za zagotavljanje upravljanja in nadzora operativnih programov zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)	zagotavljanjem, da so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program vzpostavljeni v skladu s členi 57 do 61 ter delujejo uspešno;

(b)	preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem neregularnosti ter vračilom neupravičeno plačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, kjer je to primerno. Sporočajo jih Komisiji in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov.

2.   Če ni mogoče povrniti neupravičeno izplačanih sredstev, je država članica pristojna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, kadar se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

Člen 71

Vzpostavljanje sistemov upravljanja in nadzora

1.   Pred vložitvijo prvega vmesnega zahtevka za plačilo ali najpozneje v roku dvanajstih mesecev od odobritve operativnega programa država članica Komisiji predloži opis sistemov, ki zajema zlasti organizacijo in postopke:

(a)	organov za upravljanje in potrjevanje ter posredniških teles;

(b)	revizijskega organa in vseh drugih teles, ki izvajajo revizijo pod njegovo pristojnostjo.

2.   Opis iz odstavka 1 spremlja poročilo, ki vsebuje rezultate ocene vzpostavitve sistemov in podaja mnenje o njihovi skladnosti s členi od 57 do 61. Če mnenje vsebuje zadržke, poročilo navede resnost pomanjkljivosti. Država članica obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih in časovnem razporedu njihovega izvajanja ter nato potrdi izvedbo ukrepov in umik ustreznih pridržkov.

Za poročilo iz prvega pododstavka se šteje, da je sprejeto, in izvrši se prvo vmesno plačilo, če so izpolnjene naslednje okoliščine:

(a)	v roku treh mesecev od datuma prejema poročila, če je mnenje iz prvega pododstavka brez pridržkov in Komisija nanj nima pripomb;

(b)	v roku treh mesecev od datuma potrditve, kadar mnenje vsebuje pridržke, ko Komisija potrdi, da so bili korektivni ukrepi v zvezi s ključnimi elementi sistemov izvedeni, in ko so ustrezni pridržki umaknjeni in Komisija na poročilo nima pripomb.

Če se pridržki nanašajo samo na eno prednostno os, se prvo vmesno plačilo izvede v zvezi z drugimi prednostnimi osmi operativnega programa, glede katerih ni pridržkov.

3.   Poročilo in mnenje iz odstavka 2 pripravi revizijski organ ali javno ali zasebno telo, ki je funkcionalno neodvisno od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, in svoje delo izvaja ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov.

Oddelek 2

Pristojnosti Komisije

Člen 72

Pristojnosti Komisije

1.   Komisija se v skladu s postopkom iz člena 71 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 57 do 61, ter se na podlagi letnih nadzornih poročil, letnih mnenj revizijskega organa in lastnih revizij prepriča, da sistemi uspešno delujejo v obdobju izvajanja operativnih programov.

2.   Brez poseganja v revizije držav članic lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo uspešnost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije operacij, vključenih v operativni program, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj deset delovnih dni pred revizijo, razen v nujnih primerih. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki držav članic lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za revizije na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali shranjenimi na elektronskih nosilcih ter v zvezi z izdatki, ki jih financira ESR.

Omenjena pooblastila za revizijo ne vplivajo na uporabo nacionalnih predpisov, na podlagi katerih določena preverjanja opravljajo uradniki, določeni v skladu z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki Komisije predvsem ne sodelujejo pri preiskavah na domu in uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do teh informacij.

3.   Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede revizijo na kraju samem, da preveri uspešno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

Člen 73

Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic

1.   Komisija sodeluje z revizijskim organom operativnega programa, da se uskladijo revizijski načrti in metode, in takoj izmenja rezultate revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se najbolje izkoristijo sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.

Komisija in revizijski organ se redno sestajata in vsaj enkrat letno, če se ne dogovorita drugače, in skupaj preučita letno nadzorno poročilo in mnenje iz člena 61 ter izmenjata poglede na druga vprašanja glede izboljšanja upravljanja in nadzora operativnega programa.

2.   Pri določanju svoje revizijske strategije Komisija izbere operativne programe, kjer je bilo mnenje o skladnosti sistema po členu 71(2) brez zadržkov ali kjer so bili zadržki umaknjeni po korektivnih ukrepih, kjer je revizijska strategija revizijskega organa zadovoljiva in kjer so bila pridobljena ustrezna zagotovila, da sistemi upravljanja in nadzora uspešno delujejo na podlagi rezultatov revizij Komisije in države članice.

3.   Za operativne programe lahko Komisija sklene, da se opre zlasti na mnenje iz člena 61(1)(e)(ii) glede uspešnega delovanja sistemov, in da bo izvedla revizije na kraju samem le, če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih sistema, ki vplivajo na izdatke, ki so bili za Komisijo potrjeni v letu, za katerega je bilo pridobljeno mnenje iz člena 61(1)(e)(ii) brez pridržkov glede takšnih pomanjkljivosti.

Kadar Komisija sprejme takšno odločitev, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico. Če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih, lahko od države članice zahteva tudi, da izvede revizije v skladu s členom 72(3) ali pa izvede svoje revizije glede na člen 72(2).

NASLOV VIII

FINANČNO POSLOVODENJE

POGLAVJE I

Finančno poslovodenje

Oddelek 1

Proračunske obveznosti

Člen 74

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Skupnosti v operativnih programih (v nadaljevanju „proračunske obveznosti“) se v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 izvršujejo letno za vsak cilj konvergence in cilj, ki ni cilj konvergence. Prva proračunska obveznost se prevzame, preden Komisija sprejme odločitev o odobritvi operativnega programa. Vsaka nadaljnja proračunska obveznost se običajno do 30. aprila vsako leto prevzame na podlagi odločitve Komisije o dodelitvi prispevka iz skladov, kot je navedeno v členu 17.

Oddelek 2

Plačila

Člen 75

Splošna pravila glede plačil

1.   Komisija izvaja plačila prispevkov iz Sklada v skladu s proračunskimi obveznostmi. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Plačila se izvajajo v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila. Izplačujejo se telesu, ki ga določi država članica.

3.   Najkasneje do 30. aprila vsako leto države članice pošljejo Komisiji začasno napoved verjetnih zahtevkov za plačila za tisto finančno leto in za naslednje finančno leto.

4.   Vsi dopisi glede finančnih transakcij med Komisijo in organi ter telesi, ki so jih določile države članice, se pošiljajo prek elektronskih sredstev in v skladu izvedbenimi pravili iz člena 102. V primeru višje sile in zlasti v primeru motnje v delovanju skupnega računalniškega sistema ali pomanjkanja trajne povezave lahko država članica izkaz o izdatkih in zahtevek za plačilo posreduje v tiskani obliki.

Člen 76

Pravila za izračun vmesnih plačil

1.   Vmesna plačila se izračunajo tako, da se za javni prispevek, prijavljen v izkazu o izdatkih in potrjen s strani organa za potrjevanje, v okviru vsake prednostne osi in vsakega cilja konvergenca ali cilja, ki ni cilj konvergenca, uporabi stopnja sofinanciranja Skupnosti, določena v okviru tekočega finančnega načrta za to prednostno os in ta cilj.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 in kot odziv na posebno in ustrezno utemeljeno zahtevo države članice je vmesno plačilo znesek pomoči Skupnosti, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem glede na prednostno os in cilj. Ta znesek mora natančno določiti država članica v izkazu o izdatkih.

Člen 77

Pravila za izračun končnih plačil

Končno plačilo je omejeno na manjšega od naslednjih dveh zneskov:

(a)

znesek se izračuna tako, da se za javni prispevek, prijavljen v končnem izkazu o izdatkih in potrjen s strani organa za potrjevanje, v okviru vsake prednostne osi in za vsak cilj konvergenca ali cilj, ki ni cilj konvergenca, uporabi stopnja sofinanciranja Skupnosti, določena v okviru tekočega finančnega načrta za to prednostno os in ta cilj;

(b)	znesek pomoči Skupnosti, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem glede na vsako prednostno os in za vsak cilj. Slednji znesek mora natančno določiti država članica v zadnjem izkazu o izdatkih, ki je potrjen s strani organa za potrjevanje glede na vsako prednostno os in za vsak cilj.

Člen 78

Izkaz o izdatkih

1.   Vsi izkazi o izdatkih za vsako prednostno os in za vsak cilj vključujejo skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju operacij, in ustrezen javni prispevek, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem v skladu s pogoji o javnem prispevku. Izdatki, ki so jih upravičenci plačali, morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo. Glede operacij, ki ne vključujejo izdatkov upravičenca, so izdatki, potrjeni s strani organa za potrjevanje in predloženi Komisiji, javna pomoč, izplačana upravičencu.

2.   Glede na člena 76(2) in 77(b) lahko izkazi o izdatkih tudi poudarijo celotni znesek prispevka Skupnosti, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem.

Člen 79

Akumulacija vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil

1.   Kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 95 % prispevka ESR k operativnemu programu.

2.   Ko je ta meja dosežena, organ za potrjevanje nadaljuje s posredovanjem vsakršnih potrjenih izkazov o izdatkih dne 31. decembra leta n, ter sredstev, pridobljenih v tem letu za ESR, najkasneje do konca februarja leta n+1.

Člen 80

Popolnost plačil upravičencem

Države članice se prepričajo, da telesa, pristojna za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena nadaljnja posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

Oddelek 3

Vnaprejšnje financiranje

Člen 81

Plačilo

1.   Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz ESR za operativni program, Komisija telesu, ki ga je določila država članica, izplača enkratni znesek vnaprejšnjega financiranja za obdobje 2007–2013. Ta znesek vnaprejšnjega financiranja predstavlja 7 % prispevka iz ESR za ta operativni program. Glede na razpoložljivi proračun ESR se lahko porazdeli čez dve proračunski leti.

2.   Skupni znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, telo, določeno s strani države članice, povrne Komisiji, če v roku štiriindvajsetih mesecev od plačila prvega obroka vnaprejšnjega financiranja ni poslan noben zahtevek za plačilo.

3.   Vse obresti, ki jih ustvari vnaprejšnje financiranje, se knjižijo na operativni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končnem zaprtju operativnega programa.

4.   Znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, se v celoti izbriše iz izkazov Komisije, ko je operativni program v skladu s členom 86 zaprt.

Oddelek 4

Vmesna plačila

Člen 82

Vmesna plačila

Vmesna plačila se izplačujejo za operativni program. Prvo vmesno plačilo se izvede v skladu z določbami iz člena 71(2).

Člen 83

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

1.   Za vsako vmesno plačilo Komisije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	Komisiji je bil poslan zahtevek za plačilo in izkaz o izdatkih, v skladu s členom 78;

(b)	Komisija ni v celotnem obdobju za vsako prednostno os in za vsak cilj plačala več, kot je največji znesek pomoči iz ESR, kakor je določeno v tekočem finančnem načrtu;

(c)	da je organ za upravljanje Komisiji poslal najnovejše letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 67(1) in (3);

(d)	da ni utemeljenega mnenja Komisije glede kršitve po členu 226 Pogodbe v zvezi z operacijo(-ami), pri katerih so izdatki prijavljeni v zadevnem zahtevku za plačilo.

2.   Če eden ali več izmed pogojev iz odstavka 1 ni izpolnjenih, Komisija v roku enega meseca obvesti državo članico in organ za potrjevanje, da se lahko izvedejo potrebni ukrepi za izboljšanje stanja.

Člen 84

Postopek plačila

1.   Organ za potrjevanje zagotovi, da se, kolikor je to mogoče, zahtevke za vmesna plačila za operativni program zbere in pošlje na Komisijo trikrat na leto. Zato, da Komisija lahko izvede izplačilo v tekočem letu, se zahtevek za izplačilo predloži do 31. oktobra.

2.   Glede na razpoložljiva sredstva in na to, da v skladu s členoma 88 in 89 rok za plačilo ni prekinjen ali plačilo začasno ustavljeno, Komisija izplačuje vmesna plačila v največ dveh mesecih od datuma, ko se zahtevek za plačilo, ki izpolnjuje zgornje pogoje iz člena 83, pri njej registrira.

Oddelek 5

Končno plačilo in zaprtje programa

Člen 85

Delno zaprtje

1.   Delno zaprtje operativnega programa je mogoče v obdobjih, ki jih določi država članica.

Delno zaprtje velja za operacije, zaključene v obdobju do 31. decembra prejšnjega leta. Za namene te uredbe se šteje, da je operacija zaključena, ko so bile dejavnosti v okviru slednje dejansko izvedene in za katere so bili vsi izdatki upravičencev in ustrezen javni prispevek plačani.

2.   Delno zaprtje se izvede ob pogoju, da države članice Komisiji do 31. decembra določenega leta posredujejo naslednje:

(a)	izkaz o izdatkih, ki se nanaša na operacije iz odstavka 1;

(b)	izjavo glede delnega zaprtja v skladu s členom 61(1)(e)(iii).

3.   Finančni popravki v skladu s členoma 96 in 97 glede operacij, ki so predmet delnega zapiranja, so neto popravki.

Člen 86

Pogoji za končno plačilo

1.   Komisija izvrši končno plačilo pod pogojem, da:

(a)

je država članica do 31. marca 2017 poslala zahtevek za plačilo, ki vsebuje naslednje dokumente: (i) zahtevek za končno plačilo in izkaz izdatkov v skladu s členom 78; (ii) končno poročilo o izvajanju operativnega programa, vključno z informacijami iz člena 67; (iii) izjavo o zaprtju iz člena 61(1)(f); in

(b)	da ni utemeljenega mnenja Komisije glede kršitve po členu 226 Pogodbe v zvezi z operacijo(-ami), pri katerih so izdatki prijavljeni v zadevnem zahtevku za plačilo.

2.   Če dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji, prevzete obveznosti glede preostanka v skladu s členom 90 samodejno prenehajo.

3.   Komisija v roku petih mesecev od datuma prejema obvesti državo članico o svojem mnenju glede vsebine izjave o zaprtju iz odstavka 1(a)(iii). Če Komisija v roku petih mesecev ne poda pripomb, se šteje, da je izjava o zaprtju sprejeta.

4.   Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača končno plačilo v največ petinštiridesetih dneh od najkasnejšega od naslednjih datumov:

(a)	datuma, ko sprejme končno poročilo v skladu s členom 67(4); ali

(b)	datuma, ko sprejme izjavo o zaprtju iz odstavka 1(a)(iii).

5.   Brez poseganja v odstavek 6 se preostanek pri proračunskih obveznostih razveljavi dvanajst mesecev po opravljenem plačilu.

Komisija v roku dveh mesecev obvesti državo članico o datumu zaprtja operativnega programa.

6.   Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, je mogoče preostanek, ki ga je izplačala Komisija za operativni program, popraviti v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativni preostanek, ki ga mora povrniti država članica, v roku devetih mesecev od izdaje opomina. Takšen popravek preostanka ne spremeni datuma zaprtja operativnega programa, sporočenega v skladu z odstavkom 5.

Člen 87

Dostopnost dokumentov

1.   Organ za upravljanje zagotavlja, da ostanejo vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega operativnega programa dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču:

(a)	v obdobju treh let po zaprtju operativnega programa;

(b)	v obdobju treh let po letu, ko je prišlo do delnega zaprtja programa, v zvezi z dokumenti glede izdatkov in revizij operacij iz odstavka 2.

Ta obdobja se prekinejo bodisi v primeru sodnega postopka ali na obrazloženo zahtevo Komisije.

2.   Organ za upravljanje na zahtevo omogoči Komisiji dostop do seznama zaključenih operacij, ki so bile po členu 85 predmet delnega zapiranja.

3.   Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov.

Oddelek 6

Prekinitev roka plačila in začasna ustavitev plačil

Člen 88

Prekinitev roka plačila

1.   Rok plačila lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za največ šest mesecev, če:

(a)	v poročilu nacionalnega revizijskega telesa ali revizijskega telesa Skupnosti obstajajo jasni dokazi o pomembni pomanjkljivosti pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora; ali

(b)	mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem, ko se je seznanil z informacijami, ki so ga opozorile, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena.

2.   Komisija takoj obvesti državo članico in organ za potrjevanje o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članice sprejme potrebne ukrepe.

Člen 89

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil na ravni prednostnih osi ali operativnih programov, če:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali

(b)	je izdatek iz potrjenega izkaza o izdatku povezan z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c)	država članica huje krši obveznosti iz člena 70.

2.   Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3.   Komisija prekliče začasno ustavitev celote ali dela vmesnih plačil, ko je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k operativnemu programu v skladu s členom 97.

Oddelek 7

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti

Člen 90

Načela

1.   Komisija samodejno razveljavi vsak del proračunske obveznosti operativnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo vnaprejšnjega financiranja ali vmesnih plačil ali za katerega ni bil poslan zahtevek za plačilo v skladu s členom 83 do 31. decembra naslednjega leta po letu proračunske obveznosti po operativnem programu.

2.   Del proračunske obveznosti, ki je po 31. decembru 2015 še vedno odprt, samodejno preneha, če Komisija do 31. marca 2017 ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo.

3.   Če ta uredba stopi v veljavo po 1. januarju 2007, se obdobje, v katerem se po odstavku 1 izvede prvo samodejno prenehanje obveznosti, za prvo prevzeto obveznost podaljša za število mesecev med 1. januarjem 2007 in datumom prve proračunske obveznosti.

Člen 91

Izjeme pri rokih za prenehanje prevzetih obveznosti

Če je po odločitvi o odobritvi programa potrebna še odločitev Komisije za odobritev pomoči ali programa pomoči, začne teči rok samodejnega prenehanja prevzete obveznosti od datuma naknadne odločitve. Zneski, na katere se nanaša to odstopanje, so določeni na podlagi načrta, ki ga pripravi država članica.

Člen 92

Prekinitev rokov zaradi sodnih postopkov in upravnih pritožb

Znesek, ki je potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih organ za potrjevanje ni mogel prijaviti Komisiji, ker so bile operacije začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje informacije o razlogih do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti iz člena 90.

Za del obveznosti, ki so 31. decembra 2015 še odprte, se rok iz člena 90(2) prekine pod istimi pogoji, kot veljajo za znesek za zadevne operacije.

Za zgoraj omenjeno zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je prekinitev trajala do enega leta, ali večkrat, za število let med sodnim ali upravnim sklepom, s katerim je bilo izvajanje operacije začasno ustavljeno, ter datumom končnega sodnega ali upravnega sklepa.

Člen 93

Izjeme od samodejnega prenehanja obveznosti

V izračun zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne vključi:

(a)

tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je Komisija prekinila ali začasno ustavila 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti, kakor je navedeno v členu 90 ter v skladu s členoma 88 in 89. Ko je težava, ki povzroči prekinitev ali začasno ustavitev, odpravljena, se pravilo samodejnega prenehanja obveznosti uporabi za zadevni del proračunske obveznosti;

(b)	tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je bilo omejeno, zlasti zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev;

(c)

tisti del proračunske obveznosti, za katerega ni bilo mogoče sprejeti zahtevka za plačilo zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo dokazati njene neposredne posledice na izvajanje celote ali dela operativnega programa.

Člen 94

Postopek

1.   Komisija pravočasno obvesti državo članico in zainteresirane organe, kadar koli obstaja tveganje samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 90.

2.   Komisija obvesti državo članico in zainteresirane organe o višini samodejnega prenehanja obveznosti, ki je posledica podatkov, s katerimi razpolaga.

3.   Država članica ima od dneva prejema tega podatka dva meseca časa, da sprejme višino zneska ali predloži svoja stališča. Komisija izvede samodejno prenehanje obveznosti najkasneje devet mesecev po roku iz člena 90.

4.   Prispevek ESR k operativnemu programu se za to leto zmanjša za znesek, ki je bil samodejno odtegnjen. Država članica v roku dveh mesecev po datumu prenehanja obveznosti izdela popravljen finančni načrt, ki odraža zmanjšani znesek pomoči v okviru ene ali več prednostnih osi operativnega programa. Če tega ne naredi, Komisija sorazmerno zmanjša zneske, dodeljene za vsako prednostno os.

Oddelek 8

Uporaba eura

Člen 95

Uporaba eura

1.   Zneski, določeni v predloženem operativnem programu države članice, potrjeni izkazi o izdatkih, zahtevki za plačilo in izdatki, navedeni v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.   Odločitve Komisije glede operativnih programov ter obveznosti in plačila Komisije so izraženi in izvršeni v eurih.

3.   Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure.

Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa za potrjevanje zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

4.   Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz prejšnjega odstavka še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

POGLAVJE II

Finančni popravki

Oddelek 1

Finančni popravki držav članic

Člen 96

Finančni popravki držav članic

1.   Država članica ima prvostopenjsko pristojnost za preiskovanje neregularnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora operacij ali operativnega programa in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2.   Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi neregularnostmi, ki so odkrite v delovanju operacij ali operativnega programa. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka operativnemu programu. Država članica upošteva naravo in resnost neregularnosti ter finančno izgubo ESR.

Brez poseganja v odstavek 3 lahko država članica sredstva za ESR, ki so bila na ta način sproščena, porabi do 31. decembra 2015 za operativni program.

3.   Prispevek, ki je bil preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno porabiti za operacijo ali operacije, ki so bile predmet popravka, niti kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske neregularnosti za obstoječe operacije v okviru celote ali dela prednostne osi, kjer je do te sistemske napake prišlo.

4.   V primeru sistemskih neregularnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse operacije, ki bi lahko bile prizadete.

Oddelek 2

Finančni popravki Komisije

Člen 97

Merila za popravke

1.   Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti operativnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;

(b)	je izdatek v potrjenem izkazu o izdatkih neregularen in ni bil popravljen s strani države članice pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka;

(c)	država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 96 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.

2.   Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene neregularnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo neregularnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek.

3.   Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva naravo in resnost neregularnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v operativnem programu.

4.   Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede njihovih finančnih posledic po preučitvi ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 96(2), podatkov, predloženih v skladu s členom 70(1)(b), in vseh odgovorov države članice.

Člen 98

Postopek

1.   Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku Komisija prične postopek z obvestilom državi članici o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s preučitvijo zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg neregularnosti manjši od ocene Skupnosti. Ob soglasju s Skupnostjo lahko država članica omeji svojo preučitev na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Razen v upravičenih primerih je za to preučitev dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja, navedenega v prvem pododstavku.

2.   Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih, omenjenih v odstavku 1, predloži država članica.

3.   Če država članica ne sprejme začasnih sklepov Komisije, se država članica povabi na zaslišanje pred Komisijo, kjer obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in zaključkov.

4.   V primeru dogovora sme država članica ponovno uporabiti zadevna sredstva ESR v skladu z drugim pododstavkom člena 96(2).

5.   Če do dogovora ne pride, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od datuma zaslišanja, in pri tem upošteva vse informacije in ugotovitve, ki so ji bile predložene med postopkom. Če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila, ki ga je poslala Komisija.

Člen 99

Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice, da izterjuje sredstva po členu 96(2) in prejema državno pomoč po členu 87 Pogodbe in členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe ES (23).

POGLAVJE III

Povračilo

Člen 100

Povračilo

1.   Vsako povračilo, ki ga je treba izplačati splošnemu proračunu Evropske unije, se izvede pred rokom plačila v nalogu za izterjavo, izdelanem v skladu s členom 72 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.   Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih operacijah glavnega refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

NASLOV IX

ODBOR

Člen 101

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor Evropskega sklada za ribištvo (v nadaljevanju „Odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 102

Izvedbena pravila

Izvedbena pravila za to uredbo se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 101(3).

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 103

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem pomoči, ki jo odobri Komisija na podlagi uredb (EGS) št. 4028/86 (24), (ES) št. 3699/93 (25), (ES) št. 2468/98 (26) in (ES) 2792/1999 (27) ali na podlagi druge zakonodaje, ki se dne 31. decembra 2006 uporablja za takšno pomoč in ki se posledično še naprej uporablja za to pomoč do njenega zaprtja.

2.   Z odstopanjem od členov 31(2), 32(4) in 37(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (28) zneske obveznosti za pomoč, sofinancirano iz Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), uvedenem z Uredbo Sveta (ES) št. 1263/1999 z dne 21. junija 1999 o finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva (29), ki jih je odobrila Komisija med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006, za katere potrjen izkaz o dejansko izplačanih izdatkih, končno poročilo o izvajanju, ki vključuje tudi poročilo o napredku iz člena 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 366/2001 (30), in izjava iz člena 38(1)(f) Uredbe (ES) št. 1260/1999 niso bili poslani Komisiji v roku 15 mesecev od končnega datuma upravičenosti izdatkov, določenega v sklepu o dodelitvi prispevka iz FIUR, Komisija samodejno razveljavi najpozneje 6 mesecev po izteku tega roka, kar sproži povračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

3.   Kadar so potrebni posebni ukrepi za olajšanje prehoda z veljavnega sistema na sistem, ki ga uvaja ta uredba, se ti ukrepi sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 101(3).

Taki ukrepi se sprejmejo zlasti za vključitev obstoječe podpore Skupnosti, ki jo je odobrila Komisija za obdobje 2000 do2006 v podporo iz ESR, kakor določa ta uredba.

Člen 104

Razveljavitve

1.   Brez poseganja v določbe člena 103(1) se uredbi (ES) št. 1263/1999 in (ES) št. 2792/1999 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2007.

2.   Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 105

Pregled

Svet pregleda to uredbo najpozneje do 31. decembra 2013 v skladu s členom 37 Pogodbe.

Člen 106

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 267, 27.10.2005, str. 50. Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(3)  UL C 164, 5.7.2005, str. 31. Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(4)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(7)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(8)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(10)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(11)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(12)  UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

(13)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

(14)  UL L 114, 24.4.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 196/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 4).

(15)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 780/2006 (UL L 137, 25.5.2006, str. 9).

(16)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) (ES) št. 1882/2003.

(17)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).

(18)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(19)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(20)  UL L 154, 21.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1888/2005 (UL L 309, 25.11.2005, str. 1).

(21)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(22)  Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/18/ES (UL L 51, 22.2.2006, str. 12).

(23)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. Naslov Uredbe (ES) št. 659/1999 je bil prilagojen zaradi preštevilčenja členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvotno napotilo je navajalo člen 93 Pogodbe.

(24)  Uredba Sveta (EGS) št. 4028/86 z dne 18. decembra 1986 o ukrepih Skupnosti za izboljšanje in prilagoditev struktur v sektorju ribištva in ribogojstva (UL L 376, 31.12.1986, str. 7). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (EGS) št. 2080/93 (UL L 193, 31.7.1993, str. 1).

(25)  Uredba Sveta (ES) št. 3699/93 z dne 21. decembra 1993 o merilih in ureditvah glede strukturne pomoči Skupnosti v sektorju ribištva in ribogojstva ter predelavi in trženju njegovih proizvodov (UL L 346, 31.12.1993, str. 1.). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2468/98 (UL L 312, 20.11.1998, str. 19).

(26)  Uredba Sveta (ES) št. 2468/98 z dne 3. novembra 1998 o merilih in ureditvah glede strukturne pomoči Skupnosti v sektorju ribištva in ribogojstva ter predelavi in trženju njegovih proizvodov (UL L 312, 20.11.1998, str. 19). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2792/1999 (UL L 337, 30.12.1999, str. 10).

(27)  Uredba Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in ureditev glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju (UL L 337, 30.12.1999, str. 10). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 485/2005 (UL L 81, 30.3.2005, str. 1).

(28)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(29)  UL L 161, 26.6.1999, str. 54.

(30)  Uredba Komisije (ES) št. 366/2001 z dne 22. februarja 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje ukrepov, predvidenih v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/1999 (UL L 55, 24.2.2001, str. 3).

---

---

---