27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/1

(1)

Komisija je 28. januarja 2006 z Uredbo (ES) št. 134/2006 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Treba je opozoriti, da je obdobje preiskave dampinga in škode („OP“) zajelo obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004. Proučitev gibanj, pomembnih za analizo škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK so nekatere zainteresirane stranke dale pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost ustnega zaslišanja.

(4)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(5)

Treba je opozoriti, da zajema opredelitev zadevnega izdelka v uvodni izjavi (12) začasne uredbe vzvodne mehanizme, ki se običajno uporabljajo za arhiviranje listov in drugih dokumentov v fasciklih ter mapah z nepovezanimi listi. Mehanizmi, sestavljeni iz (običajno dveh) čvrstih upognjenih kovinskih delov, ki sta pritrjena na hrbtišče in imata najmanj eno vzvodno ročico, ki omogoča vstavljanje in odlaganje listov in drugih dokumentov, so zajeti v opredelitev izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), običajno uvrščenega pod oznako KN ex 8305 10 00.

(6)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je treba določeno vrsto vzvodnih mehanizmov izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, ker (i) je ta vrsta zaščitena s patentom zainteresirane stranke in je drugi proizvajalci ne izdelujejo, (ii) imajo ekskluzivno dobavno pogodbo s kitajskim proizvajalcem, (iii) se ta vrsta uporablja izključno za vzvodne mehanizme za fascikle visoke kakovosti in zato ne konkurira s standardnimi vzvodnimi mehanizmi in (iv) ta vrsta zaradi višjih stroškov proizvodnje v ekonomskem smislu ni nadomestljiva s standardnimi vzvodnimi mehanizmi.

(7)

Vendar pa je druga zainteresirana stranka trdila, da imajo vsi vzvodni mehanizmi enake lastnosti, končno uporabo in distribucijske poti. Trdila je tudi, da proizvodni proces in stroški niso pomembni za določitev zadevnega izdelka. Trdili je še, da bi vsakršno preferencialno obravnavanje ene vrste vzvodnih mehanizmov, ki jo uporablja le en proizvajalec vzvodnih mehanizmov za fascikle, povzročilo resno izkrivljanje ne le na samem trgu vzvodnih mehanizmov Skupnosti, ampak tudi na trgu vzvodnih mehanizmov za fascikle.

(8)

Šteje se, da s patentom zaščitena vrsta ali ekskluzivna pogodba med proizvajalcem izvoznikom in evropskim uporabnikom za določeno vrsto izdelka kot taki ne upravičujeta izključitve te vrste iz opredelitve zadevnega izdelka ali podobnega izdelka. Vzvodni mehanizmi z vsemi svojimi lastnostmi ostajajo zadevni izdelek, ne glede na to, ali so zaščiteni s patentom ali kupljeni preko ekskluzivne pogodbe. Treba pa je opomniti tudi, da proizvodni proces, proizvodni stroški in razlike v kakovosti kot taki niso pomembni za določitev podobnega izdelka.

(9)

Preiskava je potrdila, da imajo se vrste izdelka, tudi posebne vrste vzvodnih mehanizmov, za katere se je v uvodni izjavi (6) zgoraj zahtevala izključitev, enake fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe ter da na trgu vzvodnih mehanizmov ni različnih jasnih tržnih segmentov. Vsi vzvodni mehanizmi so torej nadomestljivi in na trgu Skupnosti med seboj konkurirajo. Zato se vse vrste vzvodnih mehanizmov uvrščajo v opredelitev zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Zato je bilo treba zahtevek iz uvodne izjave (6) zgoraj zavrniti.

(10)

Glede na zgoraj navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav (11) do (16) začasne uredbe potrdijo.

(11)

Splošna metodologija, ki se uporablja za določitev dampinga uvoza vzvodnih mehanizmov na trg Skupnosti, je opisana v uvodnih izjavah (17) do (50) začasne uredbe. Splošna metodologija, kot je določena v začasni uredbi, se potrdi ob upoštevanju spodaj navedenih sprememb.

(12)

Ena družba, ki ji je bil odobren IO, je trdila, da bi ji bilo treba odobriti tudi TGO in da njen položaj v preiskavi ni bil pravilno ocenjen, zlasti glede merila dva (računovodstvo in revizija) in tri (izkrivljanje, preneseno iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva). Vendar družba ni predložila novih dokazov, ki bi utemeljili zahtevek.

(13)

Ker ni bilo drugih novih dejstev in pripomb, se ugotovitve glede TGO iz uvodnih izjav (17) do (25) začasne uredbe potrdijo.

(14)

Ugotovitve v uvodni izjavi (29) začasne uredbe v zvezi s prvo družbo, ki ji je bila odobrena IO, tj. Dongguan Nanzha Leco Stationery, se potrdijo.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (30) začasne uredbe, je bila druga družba, ki ji je bila odobrena IO, zaradi nesodelovanja pozneje izključena iz preiskave. Ker ni bilo nobenega odziva družbe, se ugotovitev iz uvodne izjave (30) začasne uredbe potrdi.

(16)

Spodnje ugotovitve zadevajo določitev normalne vrednosti vseh proizvajalcev izvoznikov, ki jim TGO ni bila odobrena.

(17)

Po nadaljnji proučitvi vseh razpoložljivih informacij, ki jih je predložil proizvajalec v Iranu, je bilo treba skleniti, da so bile informacije nepopolne in/ali neskladne in jih zato ni bilo mogoče uporabiti kot podlago pri izračunu normalne vrednosti na dokončni ravni. Zato je bilo treba uporabiti drugo primerno podlago za izračun normalne vrednost v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(18)

Ker tretje države, kjer se vzvodni mehanizmi proizvajajo, niso predložile dovolj informacij, se je štelo, da so podatki iz pritožbe ter podatki industrije Skupnosti najprimernejša podlaga za določitev normalne vrednosti na dokončni ravni. Izvedene so bile prilagoditve, da se upoštevajo določeni preverjeni podatki, pridobljeni v preiskavi, zlasti podatki o cenah surovin in prevoza.

(19)

Proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena IO, je trdil, da so bile napake narejene pri izračunu PSA-stroškov in dobička za povezanega uvoznika ter da se je dvojno štetje PSA-stroškov uporabilo za določitev izvozne cene franko tovarna. Ta izvoznik je tudi trdil, da je treba podatke glede PSA-stroškov in dobičkov povezanih družb revidirati potem, ko bodo družbe po preverjanju na kraju samem predložile nove izračune.

(20)

Proučitev zgornjih trditev je potrdila, da se je pri izračunu PSA-stroškov pojavila stvarna napaka. Ta napaka je bila ustrezno odpravljena. Vendar je bilo treba nove podatke, ki jih je predložila družba, zavrniti, saj jih med preiskavo ni bilo več mogoče preveriti.

(21)

Splošna metodologija iz uvodnih izjav (41) in (42) začasne uredbe se potrdi.

(22)

Normalna vrednost, ki je določena, kot je opisano v uvodnih izjavah (16) do (18) zgoraj ter izvozne cene, revidirane, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (19) do (21), so se primerjale na podlagi franko tovarna in isti stopnji trgovine. Zaradi poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je pokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Dejavniki, za katere so bile sprejete prilagoditve, so stroški provizije, prevozni, zavarovalniški, manipulativni stroški, stroški natovarjanja, drugi tozadevni stroški ter stroški kredita.

(23)

Po prilagoditvah normalne vrednosti in izvozne cene mora biti dokončna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve:

(24)

Po začasnem razkritju Komisija ni prejela pripomb glede metodologije za izračun stopnje dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike. Vendar pa se je zaradi prilagoditev za normalno vrednost spremenila dokončna stopnja dampinga v višini 47,4 % cene CIF meja Skupnosti za vse druge proizvajalce izvoznike.

(25)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je treba enega proizvajalca, začasno vključenega v opredelitev proizvodnje Skupnosti in industrije Skupnosti, zaradi domnevne povezave s kitajskim proizvajalcem izvoznikom in velike količine uvoza kitajskih vzvodnih mehanizmov, zlasti v OP, izključiti. Trdile so, da je treba družbo izključiti iz opredelitve proizvodnje Skupnosti ter za namen ocene škode.

(26)

Treba je opozoriti, da je stanje navedenega proizvajalca natančno opisano v uvodnih izjavah (55) do (57) začasne uredbe. Pri ponovni proučitvi njegovega stanja glede določb člena 4 osnovne uredbe je treba opozoriti, da se proizvajalec ni obnašal drugače kot drugi nepovezani proizvajalci Skupnosti pritožniki. Ugotovljeno je bilo tudi, da proizvajalec Skupnosti ni mogel niti pravno niti operativno nadzorovati proizvajalca izvoznika, od katerega je uvažal. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(27)

Ker ni bilo predloženih nobenih novih pripomb v zvezi s proizvodnjo Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi s celotno proizvodnjo Skupnosti, kot je določena v uvodnih izjavah (51) do (58) začasne uredbe.

(28)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je treba drugega proizvajalca Skupnosti izključiti iz opredelitve industrije Skupnosti. Prvič, ker proizvajalec domnevno prodaja velike količine vzvodnih mehanizmov povezanim strankam in so namenjeni tudi lastni uporabi. Drugič, ker navedeni proizvajalec ni v celoti sodeloval pri preiskavi, zlasti ni predložil popolne dokumentacije, ki bi bila v določenem roku na voljo vsem zainteresiranim strankam.

(29)

Po proučitvi tega zahtevka je bilo potrjeno, da navedeni proizvajalcev pri preiskavi ni zadosti sodeloval. Tega proizvajalca je treba zato izključiti iz opredelitve industrije Skupnosti, njegovo proizvodnjo pa iz opredelitve proizvodnje Skupnosti.

(30)

Proizvodnja štirih preostalih proizvajalcev Skupnosti, ki so pri preiskavi v celoti sodelovali in podprli pritožbo, je bila določena na okoli 205 milijonov enot vzvodnih mehanizmov v OP.

(31)

Štirje zgoraj navedeni proizvajalci Skupnosti predstavljajo približno 75 % celotne proizvodnje Skupnosti. Te družbe so zato zadosti reprezentativne, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(32)

V tej uredbi ni bilo vedno mogoče zagotoviti absolutnih številk, navedenih v spodnjih tabelah. Teh podatkov ni mogoče razkriti, ker je bil en proizvajalec Skupnosti izključen med začasno in dokončno fazo, zato je bilo mogoče njegove podatke pridobiti s primerjavo.

(33)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bil obseg potrošnje Skupnosti izračunan napačno. Zlasti so izpostavili dejstvo, da so podatki v zvezi z uvozom iz zadevne države temeljili na pritožbi. Trdile so, da so stranke, ki so sodelovale pri preiskavi, zlasti proizvajalci vzvodnih mehanizmov za fascikle in uvozniki vzvodnih mehanizmov, Komisiji predložile zanesljivejše podatke za določitev potrošnje.

(34)

Obseg potrošnje je bil torej ponovno izračunan na podlagi podatkov, ki so jih predložile sodelujoče stranke v preiskavi. Podatki v spodnji preglednici temeljijo na preverjenih podatkih o prodaji evropskih proizvajalcev, uvozu iz LRK in drugih razpoložljivih virih, ki so jih predložili tisti uporabniki in uvozniki, ki so sodelovali pri preiskavi. Glede na visoko stopnjo sodelovanja proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov in uporabnikov se štejejo ti podatki za najzanesljivejše, čeprav ni mogoče izključiti, da obstaja tudi nekaj drugih uporabnikov/uvoznikov in je zato uvoz nekoliko podcenjen.

Preglednica 1

(35)

Primerjava kaže, da je razvoj obsega potrošnje podoben razvoju, opisanem v uvodni izjavi (63) začasne uredbe, vendar pa se zdi bolj točen. Zlasti se zdi, da se je potrošnja najbolj povečala med letom 2003 in OP, ko je znašala 17 %. V istem obdobju je industrija Skupnosti svoj obseg prodaje povečala le za 3 % (glej preglednico 6), uvoz iz LRK pa se je znatno povečal, in sicer za 28 % oziroma za več kot 42 milijonov kosov (glej preglednico 2).

(36)

Glede na zahtevek iz uvodne izjave (33) zgoraj je bil revidiran tudi obseg uvoza vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da so gibanja podobna gibanjem iz uvodne izjave (65) začasne uredbe. Ta gibanja so prikazana v preglednici 2 spodaj.

Preglednica 2

(37)

Glavna razlika v primerjavi z obsegom uvoza, določenim v začasni uredbi, je bila ugotovljena za leto 2001, ko predlagana metoda kaže, da je znašal uvoz kitajskih vzvodnih mehanizmov manj kot 100 milijonov kosov. Treba pa je poudariti, da obstajajo tudi drugi uvozniki in uporabniki, ki so uvažali vzvodne mehanizme na trg Skupnosti, vendar pa pri preiskavi niso sodelovali. Zato, kot je navedeno v uvodni izjavi (34), ni mogoče izključiti, da je uvoz nekoliko podcenjen.

(38)

V vsakem primeru so navedene stranke trdile, da bi lahko revidirani podatki o potrošnji in uvozu pokazali, da je tržni delež kitajskega uvoza od leta 2002 ostal dokaj stabilen. Razvoj tržnega deleža, ki temelji na revidiranih podatkih, je:

Preglednica 3

(39)

Revidirani podatki o tržnem deležu kažejo, da se je v obravnavanem obdobju prisotnost kitajskega uvoza na trgu Skupnosti znatno povečala, in sicer za 7 odstotnih točk leta 2002, za 4 odstotne točke leta 2003 in ponovno za 4 odstotne točke v OP. Gibanja so podobna gibanjem iz uvodne izjave (65) začasne uredbe.

(40)

Če povzamemo, podatki, ki so jih predložile stranke, kažejo, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja vzvodnih mehanizmov v Skupnosti znatno povečala, in sicer za 41 % ali za 110 milijonov enot. V tem času se je uvoz iz LRK znatno in stalno povečeval, povečal se je bolj kot potrošnja. Revidirani podatki kažejo povečanje za več kot 97 milijonov kosov ter povečanje tržnega deleža s 36 % na 51 %.

(41)

Čeprav so bili nekateri izračuni uvoza revidirani, pa ugotovitve in sklepi iz uvodne izjave (66) začasne uredbe, zlasti glede gibanj med letom 2002 in OP, niso v nasprotju z zgoraj navedeno proučitvijo in se lahko potrdijo.

(42)

Po vložitvi zahtevka zainteresiranih strank so bili ponovno proučeni razpoložljivi podatki o uvoznih cenah. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da stranke, ki so sodelovale pri preiskavi, niso mogle zagotoviti popolnih, zanesljivih in skladnih podatkov o cenah in vrednosti uvoza iz LRK. Na voljo so bile le delne informacije in te so temeljile na različnih prodajnih pogojih. Teh delnih podatkov zato ni bilo mogoče uporabiti za zanesljivo določitev vrednosti uvoza in cen CIF kitajskega uvoza. Zato se razpoložljivi podatki iz preglednice 3 začasne uredbe, ki temeljijo na cenah Eurostata, potrdijo.

(43)

Po spremembi sestave industrije Skupnosti, kot je poudarjeno v uvodni izjavi (29) zgoraj, je bilo ponovno izračunano nelojalno nižanje cen vseh kitajski proizvajalcev izvoznikov vzvodnih mehanizmov. Stopnjo nelojalnega nižanja cen, določeno v uvodni izjavi (69) začasne uredbe, je treba popraviti na 38 %, izraženo kot odstotek cene industrije Skupnosti.

(44)

Na podlagi tega se metodologije in sklepi iz uvodnih izjav (67) do (69) začasne uredbe potrdijo.

(45)

Po spremembi sestave industrije Skupnosti, kot je opisano v uvodni izjavi (29), je bila proučitev vpliva dampinškega uvoza na novo opredeljeno industrijo Skupnosti izvedena v skladu z metodologijo, ki je določena v uvodni izjavi (70) začasne uredbe.

(46)

Sklepi v nadaljevanju temeljijo na zbirnih in preverjenih podatkih industrije Skupnosti za štiri preostale sodelujoče proizvajalce Skupnosti. Zaradi izključitve enega proizvajalca Skupnosti in dejstva, da so bili v začasni uredbi podatki petih proizvajalcev vključeni v oceno škode, bi lahko zaupne podatke izključenega proizvajalca Skupnosti pridobili s primerjavo podatkov začasne uredbe s podatki končne uredbe. Zato so v tej fazi preverjeni podatki navedeni v obliki indeksa. Vendar pa je treba opomniti, da se kazalniki škode za štiri preostale sodelujoče proizvajalce Skupnosti ne razlikujejo bistveno od kazalnikov, določenih v začasni uredbi za pet zadevnih proizvajalcev.

(47)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile in dokazale, da izračun proizvodnih zmogljivosti v začasni uredbi ni odražal dejanskega stanja. Navedle so, da bi morali podatki o proizvodni zmogljivosti upoštevati dejansko stanje posameznega proizvajalca, vključenega v industrijo Skupnosti, in njegovo dejansko proizvodno možnost na trgu. Ta zahtevek je bil sprejet, ker sestavljajo industrijo Skupnosti le mala in srednja podjetja, nekatera izmed njih so celo družinska podjetja, v katerih delajo le pet dni v tednu.

(48)

Glede na zgornje pripombe je v nadaljevanju predstavljena nova ocena proizvodne zmogljivosti. Opravljene so bile prilagoditve, da se določi proizvodna zmogljivost na podlagi petih delovnih dni, namesto prvotnih sedmih.

Preglednica 4

(49)

Kot je navedeno zgoraj, sprememba sestave industrije Skupnosti v uvodni izjavi (29) ni vplivala na sklepe iz uvodne izjave (73) začasne uredbe.

(50)

Podatki v spodnji preglednici prikazujejo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 5

(51)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (75) začasne uredbe, pa se šteje, da zaloge industrije Skupnosti niso bile pomemben kazalnik za oceno gospodarskega stanja industrije Skupnosti.

(52)

Podatki v spodnji preglednici prikazujejo prodajo Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti.

Preglednica 6

(53)

Proučitev revidiranih podatkov potrjuje sklepe iz uvodnih izjav (77) do (80) začasne uredbe. Kaže, da bi lahko industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju nekoliko povečala svoj obseg prodaje, in sicer za 6 %. V istem obdobju se je potrošnja Skupnosti povečala za 41 % oziroma za 110 milijonov kosov, kot je prikazano v preglednici 1 zgoraj.

(54)

Industrija Skupnosti je utrpela tudi znatni padec povprečnih prodajnih cen (za 14 %), saj se je na trg Skupnosti prebilo več poceni dampinškega uvoza. Tudi njen tržni delež se je zmanjšal.

(55)

V spodnji preglednici prikazane stopnje dobičkonosnosti so določene, kot je navedeno v uvodni izjavi (81) začasne uredbe. Stopnje so se v OP le rahlo spremenile.

Preglednica 7

(56)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno. Ugotovitve iz uvodne izjave (82) začasne uredbe se potrdijo.

(57)

Revidirana gibanja za donosnost naložb, denarni tok in naložbe so prikazani v naslednji preglednici.

Preglednica 8

(58)

Kot je že bilo navedeno v uvodnih izjavah (84) do (86) začasne uredbe, je zmanjševanje, ki je veljalo tudi za prodajne cene industrije Skupnosti, znatno vplivalo na dobičkonosnost. Zato je to negativno vplivalo na kazalnike škode, povezne s stopnjo dobičkonosnosti. Opomniti velja, da zgoraj omenjena negativna gibanja, ugotovljena glede donosnosti naložb in denarnega toka, odražajo v veliki meri gibanja, ugotovljena glede dobičkonosnosti, prikazana v zgornji preglednici 7.

(59)

Industrija Skupnosti je svoje naložbe povečala le za 5 %. Opaziti je mogoče tudi, da so se naložbe znatno zmanjšale v obdobju med letoma 2003 in OP.

(60)

Ugotovitve iz uvodne izjave (86) začasne uredbe v zvezi z zmožnostjo zbiranja kapitala se potrdijo.

(61)

Preglednica kaže, da lahko tudi ti kazalniki z novo sestavo industrije Skupnosti potrdijo sklepe iz uvodnih izjav (87) in (88) začasne uredbe.

(62)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede velikosti dejanske stopnje dampinga, se ugotovitve iz uvodne izjave (89) začasne uredbe potrdijo.

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (90) začasne uredbe, si industrija Skupnosti ni opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(64)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz s poreklom iz LRK v obravnavanem obdobju znatno povečal, tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Revidirani podatki o uvozu kažejo, da se je uvožena količina povečala za 97 milijonov kosov in da tržni delež ni dosegel manj kot 15 odstotnih točk. Potem ko so bili izračuni revidirani, kot je navedeno v uvodni izjavi (43) zgoraj, so cene vzvodnih mehanizmov iz LRK nelojalno znižale cene industrije Skupnosti, in sicer za 38 %.

(65)

V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti zaradi znatnega povečanja potrošnje, pri katerem ni mogla sodelovati, svoj obseg prodaje povečala za 6 %, vendar pa je izgubila znatne tržne deleže. Zaradi dampinškega uvoza po nizkih cenah se je povprečna cena znižala za 14 %. Proučitev razvoja nekaterih drugih kazalnikov škode, kot sta denarni tok in donosnost naložb, tudi potrjuje razvoj, opisan v uvodni izjavi (92) začasne uredbe.

(66)

Potrdijo se tudi sklepi iz uvodnih izjav (93) in (94) začasne uredbe.

(67)

Glede na zgoraj navedeno se potrdi, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(68)

Kot je navedeno v preglednici 2 zgoraj, so podatki, ki so jih predložile sodelujoče stranke, pokazali, da se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz LRK znatno povečal, namreč za 99 %, njihov tržni delež pa se je povečal za 15 odstotnih točk. V istem obdobju so se uvozne cene vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK znižale za 11 %, splošno nelojalno nižanje cen, ugotovljeno za vse kitajske proizvajalce izvoznike na trgu Skupnosti, je v OP znašalo 38 %.

(69)

Kot je določeno v uvodni izjavi (97) začasne uredbe, je preiskava potrdila, da sta povečanje poceni dampinškega uvoza in znatno poslabšanje stanja industrije Skupnosti časovno sovpadla. Kitajski uvoz se je zlasti povečal med letom 2003 in OP, namreč za približno 42 milijonov kosov, ugotovljeno pa je bilo tudi, da je obstajalo znatno nelojalno nižanje cen. Kitajski uvoz je torej pridobil 4 odstotne točke tržnega deleža. V istem obdobju je industrija Skupnosti izgubila 12 % svojega tržnega deleža, čeprav je svoje cene znižala za približno 4 % in ji je uspelo povečati obseg prodaje. Glede na te ugotovitve se sklepi iz uvodne izjave (97) začasne uredbe potrdijo.

(70)

Potrdi se, kot je navedeno v uvodni izjavi (98) začasne uredbe, da je kitajskim izvoznikom, ki prodajajo izdelke po dampinških cenah, uspelo povečati svoj tržni delež in so postali glavni akterji na trgu Skupnosti in so v OP izpodrinili industrijo Skupnosti.

(71)

Na podlagi podatkov, ki so jih predložile sodelujoče stranke, in kot je določeno v uvodni izjavi (34) zgoraj, je bil obseg uvoza iz drugih tretjih držav naslednji:

Preglednica 10

(72)

Na podlagi zgornjih podatkov je bilo sklenjeno, da majhna količina uvoza iz drugih tretjih držav, ki je leta 2001 znašala približno 2 % tržnega deleža, v OP pa se je zmanjšala na 0 %, ni mogla povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(73)

Zato se sklepi iz uvodnih izjav (99) do (101) začasne uredbe potrdijo.

(74)

Ker ni bilo predloženih novih informacij, se sklepi iz uvodnih izjav (102) do (105) začasne uredbe potrdijo.

(75)

Glede na to, da je bila opredelitev industrije Skupnosti revidirana, je bil ponovno proučen izvoz industrije Skupnosti in vprašanje, ali je izvoz vzvodnih mehanizmov industrije Skupnosti lahko povzročil škodo, ki jo je Skupnost utrpela v OP, ali ne. Količine, ki jih je izvozila industrija Skupnosti, so navedene v spodnji preglednici:

Preglednica 11

(76)

Ta ponovna proučitev je potrdila, da je bil trg Skupnosti vedno osrednji trg industrije Skupnosti. Izvoz izven Skupnosti je leta 2001 predstavljal 17 % celotne prodaje, v OP pa le 7 %. Glavno zmanjšanje izvoza se je pojavilo med letoma 2001 in 2002, ko se je izvoz zmanjšal za 34 %. Nato se je izvoz do konca OP stalno zmanjševal. Razpoložljive informacije kažejo, da je to stanje podobno stanju, opisanem v uvodnih izjavah (107) do (109) začasne uredbe.

(77)

Ena stranka je trdila, da je bila izguba prodaje in izvoznih trgov, ki jo je utrpela industrija Skupnosti v OP, razlog za utrpelo škodo. Ta stranka je tudi trdila, da se zaradi konkurence na osrednjem trgu pričakuje, da bo zdrava industrija svoj izvoz preusmerila v tretje države. Vendar pa je preiskava pokazala, da industrija Skupnosti pri soočanju s škodljivim dampingom na trgu Skupnosti izgubljene prodaje ni mogla nadomestiti s širjenjem izvoza v tretje države.

(78)

Treba je tudi poudariti, da je Skupnost glavni svetovni trg za vzvodne mehanizme in za izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu, tj. za vzvodne mehanizme za fascikle. Preiskava se je tudi osredotočila na gospodarsko stanje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Tako temelji proučitev številnih kazalnikov škode, kot so obseg prodaje, prodajne cene in dobičkonosnost, na stanju industrije Skupnosti le na trgu Skupnosti in nanjo izvoz ne vpliva.

(79)

Čeprav je morda obseg izvoza nekoliko prispeval k poslabšanju nekaterih kazalnikov škode in vplival na stanje industrije Skupnosti kot celote, pa to ne more pojasniti znatnega znižanja cen industrije Skupnosti, izgub tržnega deleža in zmanjšanja dobičkonosnosti, kar je utrpela industrija Skupnosti v OP pri prodaji vzvodnih mehanizmov na trgu ES. Zato izvoz ne more ovreči vzročne povezave med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK.

(80)

Zato se ugotovitve iz uvodne izjave (110) začasne uredbe potrdijo.

(81)

Nekatere zainteresirane stranke so opozorile, da so bile spremembe deviznega tečaja USD/EUR, ki so bile med leti 2001 in 2004 40-odstotne, glavni razlog za škodljivo stanje industrije Skupnosti. Trdile so, da je bilo nihanje menjalnih tečajev eden glavnih nagibov uporabnikov za izbiro med proizvajalci Skupnosti in proizvajalci LRK. Trdile so tudi, da kitajski izvozniki običajno izdajo račun za stranke iz Evropske unije v USD, če pa je račun izdan v EUR, pa je cena povezana z menjalnim tečajem EUR/USD, ki je ponavadi dogovorjen ob naročilu. To naj bi izravnalo cene v USD, ki so jih kitajski izvozniki zaračunali v tem obdobju. Zato so trdili, da nobena ugotovitev o škodi ni povezana z domnevnim dampingom iz LRK.

(82)

Potrdi se, da so bile v obravnavanem obdobju spremembe deviznega tečaja EUR/USD znatne. Med letom 2003 in OP pa je bilo ugotovljeno, da je bilo nihanje deviznih tečajev omejeno na 10 %. V vsakem primeru je jasno, da spremembe deviznega tečaja niso razlog za ogromno stopnjo dampinga, ugotovljeno v LRK v OP, saj na izračune dampinga te spremembe niso vplivale.

(83)

Simulacija vpliva menjalnega tečaja na prodajne cene, ki so veljale na trgu Skupnosti, kaže, da bi tudi brez nihanj menjalnih tečajev kitajski izvozniki v OP še vedno nelojalno nižali cene. Pomembneje je, da domnevni vpliv nihanja menjalnih tečajev ne more biti „drugi dejavnik“ v smislu člena 3(7) osnovne uredbe. Drugi dejavniki v smislu zgoraj navedene določbe se nanašajo le na dejavnike, ki niso dampinški uvoz. Vendar veljavni menjalni tečaj določa izvozno ceno dampinškega uvoza, tj. zadeva sam dampinški uvoz in ne drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti.

(84)

Glede na zgoraj navedeno se šteje, da stranke niso dokazale, da bi lahko nihanja menjalnih tečajev ovrgla vzročno povezavo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom.

(85)

En uporabnik je trdil, da je zaradi resnega pomanjkanja jekla v obravnavnem obdobju prišlo do dramatičnega zvišanja cene glavne surovine, ki se uporablja pri proizvodnji vzvodnih mehanizmov. Uporabnik je trdil, da je bilo zvišanje cene jekla v prvem četrtletju 2004 od 25 do 40-odstotno.

(86)

Zvišanje cene v sektorju jekla je bilo resnično mogoče zaznati po vsem svetu in to je vplivalo na vse uporabnike jekla, zlasti v OP. Normalni odziv uporabnikov jekla bi bil, da bi povečanje stroškov preložili na prodajne cene izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu. Razpoložljivi podatki pa kažejo, da so se cene kitajskega izvoza med letom 2003 in OP zvišale le za 5 %, tj. v času pomanjkanja jekla. Ta ugotovitev pomeni, da kljub zvišanju cene jekla do 40 % kitajski proizvajalci izvozniki svojih izvoznih cen niso prilagodili, ugotovljeno je bilo, da so v OP na trg Skupnosti izvažali po nizkih dampinških cenah.

(87)

Preiskava je pokazala, da so se stroški surovin industrije Skupnosti znatno povečali, zlasti v OP, vendar pa zaradi znatnega nelojalnega nižanja cen dampinškega uvoza po nizkih cenah iz LRK v Skupnost ta ni mogla prilagoditi prodajnih cen.

(88)

Potrdi se, da zvišanje cene jekla ni v znatni meri povzročilo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(89)

Gleda na zgoraj navedeno proučitev se sklepi iz uvodne izjave (111) začasne uredbe potrdijo.

(90)

Ker ni bilo predloženih nobenih informacij v zvezi z interesom industrije Skupnosti in dobavitelji, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav od (114) do (121) začasne uredbe.

(91)

Treba je opozoriti, da je osem uporabnikov in dva uvoznika s sedežem v Skupnosti, ki predstavljajo 51 % celotne potrošnje Skupnosti, predložilo izpolnjene vprašalnike. Uporabniki so običajno tudi uvozniki, saj uvažajo vzvodne mehanizme in v nadaljnjem proizvodnem procesu izdelujejo vzvodne mehanizme za fascikle. Celotno poslovanje teh strank je znatno, vendar predstavlja proizvodnja vzvodnih mehanizmov za fascikle le 22 % njihove celotne dejavnosti.

(92)

Nekateri uporabniki so ponovno poudarili, da povzroča vsak uveden protidampinški ukrep pomanjkanje zalog v Skupnosti, saj industrija Skupnosti nima dovolj zmogljivosti. Trdili so, da je primanjkljaj evropske proizvodne zmogljivosti glede na stopnjo povpraševanj 40- do 50-odstoten. Trdili so, da so prisiljeni uvažati in torej plačevati znatne zneske za davek, da lahko ohranijo svojo raven dejavnosti.

(93)

Treba je opomniti, da uporabniki svojih utemeljitev niso podkrepili z dokazi, da je na trgu Skupnosti pred ali po uvedbi začasnih ukrepov primanjkovalo vzvodnih mehanizmov. Industrija Skupnosti in drugi proizvajalci, prisotni na trgu Skupnosti, imajo razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Če bi bilo potrebno, bi lahko proizvajalci Skupnosti dodatno vlagali in povečali število zaposlenih, da bi zadostili povpraševanju na trgu, ki ga ni izkrivila dampinška praksa. Trg Skupnosti tudi ni zaprt za uvoz iz LRK in ti izdelki bodo še naprej na razpolago za vse uporabnike po nedampinških cenah. Šteje se tudi, da je razlog za ta zahtevek strah pred zmanjšanjem konkurenčnosti industrije uporabnikov, ki bo obravnavana v uvodnih izjavah (94) do (97) v nadaljevanju.

(94)

Uvedba ukrepov ne bi smela znatno vplivati na splošno konkurenčnost uporabniške industrije, če bi imeli vsi uporabniki v Skupnosti dostop do alternativnih virov dobave. Protidampinški ukrepi dejansko ne bi smeli vplivati na izvozno dejavnost te industrije, povečanje stroškov proizvodnje pa ne bi bilo znatno.

(95)

Kar zadeva morebitno povečanje stroškov, bi to lahko vplivalo na družbe, ki v glavnem nabavljajo poceni dampinške izdelke s Kitajske. V najboljšem primeru bi lahko glede na trenutni tržni delež industrije Skupnosti predlagani ukrepi pripeljali do približno 2,0-odstotnega povečanja povprečnih stroškov pri nadaljnji prodaji. V najslabšem primeru bi bilo povečanje stroškov 3-odstotno. Vendar bi lahko bilo to povečanje stroškov porazdeljeno, če bi uporabnikom uspelo del tega povečanja stroškov prenesti na svoje stranke, česar ni mogoče izključiti.

(96)

Vendar kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (128) začasne uredbe, bo uvedba protidampinških ukrepov povzročila povečanje učinkovite konkurence na trgu Skupnosti ter izboljšanje tržnega deleža in gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Kratkoročno bi se s tem povečala učinkovita konkurenca in bi se izognili vsakršnemu neupravičenemu povišanju cen na trgu Skupnosti.

(97)

Zato se potrdi, da kakršni koli negativni vpliv na stroške določenega uporabnika ni takšen, da bi preprečil uvedbo ukrepov.

(98)

Preiskava je pokazala, da obstaja verjetnost, da bi brez ukrepov proti dampinškim uvozom industrija Skupnosti prenehala obstajati, saj je že sedaj v izredno občutljivem finančnem stanju. To bi vsekakor pomenilo, da bi bili proizvajalci vzvodnih mehanizmov za fascikle odvisni od zunanjih virov in da bi prišlo do znatnega zmanjšanja konkurence. Uvedba protidampinških ukrepov mora ponovno vzpostaviti učinkovite pogoje trgovanja ne da bi povzročila nepotrebne ovire ali dala prednost katerim koli strankam, ki kupujejo ali prodajajo vzvodne mehanizme na trgu Skupnosti.

(99)

Zato se sklene, da dokončni ukrepi ne bi bili v nasprotju z interesi Skupnosti.

(100)

Na podlagi metodologije, pojasnjene v uvodnih izjavah (133) do (136) začasne uredbe, je bila izračunana stopnja odprave škode za ugotavljanje stopnje ukrepov, ki naj se uvedejo.

(101)

Pri izračunu stopnje škode v začasni uredbi je bil ciljni dobiček za industrijo Skupnosti določen na 5 %, tj. na stopnjo, ki se je zdela zmerna in razumno pričakovana brez škodljivega dampinga.

(102)

Ena stranka je trdila, da stopnja škode ne bi smela temeljiti na stroških proizvodnje industrije Skupnosti z dodanim razumnim dobičkom, če industrija Skupnosti ni učinkovita in so njeni stroški proizvodnje višji, kot bi morali biti. Vendar pa ta stranka ni predložila dokazov, ki bi utemeljili zahtevek. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni razlogov, da se odstopi od metodologije, pojasnjene v uvodni izjavi (134) začasne uredbe.

(103)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede tega vprašanja, se potrdi metodologija, določena v uvodnih izjavah (133) do (136) začasne uredbe.

(104)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji izračunane stopnje dampinga, kar zadeva uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK, ali na stopnji škode, saj je potrjeno, da so bile v vseh primerih stopnje škode višje kot ugotovljene stopnje dampinga.

(105)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve naslednje:

(106)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odraža stanje te družbe, ugotovljeno med preiskavo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe, in torej posamezni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do te stopnje in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(107)

Vsak zahtevek za uporabo te stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(108)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve bi morala stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OP. Slednje so pozvane, da potem ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje proučeno individualno.

(109)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in glede na znatno stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo Komisije (ES) št. 134/2006, pobrati na stopnji dokončno uvedene dajatve. Kjer so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji dokončnih dajatev –

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direktorat B, pisarna J-79 5/16

1049 Bruselj/Belgija

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/13

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/15

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 990/2006 (2) so bili odprti stalni javni razpisi za izvoz žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic.

(2)

Zaradi ponudb, sprejetih v zvezi z javnimi razpisi, so bile v nekaterih državah članicah skoraj popolnoma izčrpane količine, dane na voljo gospodarskim subjektom. Ob upoštevanju povpraševanja v zadnjih tednih in razmer na trgu je treba v zadevnih državah članicah dati na voljo nove količine in zadevnim intervencijskim agencijam dovoliti povečanje količine v javnem razpisu, namenjene za izvoz. Navedeno povečanje se nanaša na navadno pšenico, v višini 500 000 ton na Madžarskem, 36 486 ton na Slovaškem in 15 863 ton na Češkem.

(3)

Na podlagi tega je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 990/2006.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/19

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 887/2006 (2) se razpiše natečaj, pri čemer se določijo okvirne stopnje nadomestil in okvirne količine, za katere se lahko izdajo izvozna dovoljenja sistema A3.

(2)

Glede na predložene ponudbe je treba določiti najvišje stopnje nadomestil in odstotke količin, ki naj se dodelijo za ponudbe z navedenimi najvišjimi stopnjami.

(3)

Za paradižnike, pomaranče, limone, namizno grozdje, jabolka in breskve najvišja stopnja, potrebna za dodelitev dovoljenj za okvirno količino v meji ponujenih količin, ni večja od en- in polkratne okvirne stopnje nadomestil –

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/21

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 17. do 21. julija 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4351.

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in po potrebi obvestiti države članice, da je zadevna meja dosežena –

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/24

(1)

Ta odločba je naslovljena na De Beers société anonyme („De Beers SA“). Vsebina postopka je prodajno razmerje med skupino družb De Beers („De Beers“) in podjetjem ALROSA Company Ltd („ALROSA“), drugim največjim proizvajalcem diamantov na svetovnem trgu surovih diamantov, katerih znatni del se proda in obdela v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Komisija je v svoji predhodni oceni izrazila pomisleke v skladu s členom 82 Pogodbe ES in členom 54 Sporazuma EGP v zvezi s prodajnim razmerjem med De Beers in njegovim najpomembnejšim konkurentom ALROSO glede na to, da to razmerje traja že desetletja. Pomisleki Komisije v zvezi s konkurenco so bili povezani s trgovinskim sporazumom med De Beers in ALROSO glede nakupov večjih količin surovih diamantov in, do odobritve trgovinskega sporazuma s strani Komisije, nakupov od ALROSE v skladu z dogovorom prodajalec/kupec.

(2)

Komisija meni, da so zaveze, ki jih je dal De Beers, zadostne za obravnavo zaskrbljenosti Komisije v zvezi s konkurenco. Zlasti po prehodnem obdobju od leta 2006 do leta 2008, v katerem bo De Beers zmanjšal število nakupov in ki je nujno za vzpostavitev konkurenčnega sistema distribucije za količino diamantov, ki jih je pred tem prodal De Beers, se je De Beers zavezal, da se bo z letom 2009 vzdržal vseh nakupov surovih diamantov od ALROSE. Zavezi De Beers glede sprostitve deleža diamantov ALROSE, ki jih je prej nadalje prodajal De Beers, in prekinitve celotnega prodajnega razmerja med De Beers in ALROSO po izteku prehodnega obdobja rešujeta pomisleke Komisije glede zmanjšanega dostopa do ustreznega alternativnega vira dobave surovih diamantov in oviranja drugega največjega konkurenta pri njegovem popolnem konkuriranju z De Beers.

(3)

Komisija v odločbi ugotavlja, da glede na zaveze, ki jih je dal De Beers SA, vzrokov za ukrepanje Komisije ni več.

(4)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je dne 10. februarja podal pozitivno mnenje.

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/26

(1)

Po izbruhu aviarne influence, ki jo je decembra 2003 v jugovzhodni Aziji povzročil visoko patogeni sev virusa H5N1, je Komisija sprejela več zaščitnih ukrepov v zvezi z aviarno influenco. Navedeni ukrepi so vključevali zlasti Odločbo Komisije 2005/692/ES z dne 6. oktobra 2005 o nekaterih ukrepih zaščite v zvezi z aviarno influenco v tretjih državah (3), Odločbo Komisije 2005/733/ES z dne 19. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco v Turčiji in razveljavitvi Odločbe 2005/705/ES (4) ter Odločbo Komisije 2006/7/ES z dne 9. januarja 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z uvozom perja iz nekaterih tretjih držav (5).

(2)

Odločba Komisije 2005/759/ES z dne 27. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah in premiki ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz tretjih držav (6) in Odločba Komisije 2005/760/ES z dne 27. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih pri uvozu ptic v ujetništvu v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah (7) določata nekatere zaščitne ukrepe v zvezi z uvozom nepredelanega perja, ptic, razen perutnine, in ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz tretjih držav.

(3)

Zaradi jasnosti in preglednosti je treba iz Odločbe 2005/692/ES črtati določbe v zvezi s tem uvozom. Primerno je tudi, da se črta kakršno koli sklicevanje na uvoz proizvodov, proizvedenih pred 1. januarjem 2004, ker so bili ti proizvodi več kot dve leti shranjeni v hladilnici in je zdaj verjetno večina zalog izčrpanih. Nosilcem dejavnosti bo na voljo prehodno obdobje za odstranitev vseh morebitnih preostalih zalog.

(4)

Odločba 2005/692/ES se uporablja do 30. septembra 2006. Ker pa se izbruhi azijskega seva virusa aviarne influence še vedno pojavljajo v jugovzhodni Aziji in na Kitajskem, je primerno podaljšati uporabo navedene odločbe do 31. decembra 2007.

(5)

Odločba 2005/733/ES se uporablja do 31. julija 2006. Vendar pa se izbruhi azijskega seva virusa aviarne influence v regiji še vedno pojavljajo. Zato je primerno uporabo navedene odločbe podaljšati do 31. decembra 2006.

(6)

Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je treba naslov Odločbe 2006/7/ES nekoliko spremeniti, in sicer z opredelitvijo, da se ta odločba uporablja v vseh tretjih državah.

(7)

Komisija je od sprejetja Odločbe 2006/7/ES proučevala obstoječe trajne ukrepe Skupnosti v zvezi z uvozom perja, zlasti ustrezne določbe v zvezi z uvoznimi zahtevami glede nepredelanega perja, določenimi v poglavju VIII Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (8). Omenjeni zakonodajni postopek pa še ni zaključen.

(8)

Odločba 2006/7/ES se uporablja do 31. julija 2006. Vendar pa je bilo pred kratkim v številnih tretjih državah na več celinah potrjenih več novih primerov aviarne influence, tako pri perutninskih jatah kot pri prostoživečih pticah. Zato je treba obdobje uporabe navedenih odločb podaljšati do 31. decembra 2006.

(9)

Odločbe 2005/692/ES, 2005/733/ES in 2006/7/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 1 se črtata odstavka 2 in 3.

2.

Člen 4 se črta.

3.

V členu 7 se datum „30. septembra 2006“ nadomesti z „31. decembra 2007“.

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim besedilom:

.

2.

V členu 4 se datum „31. julija 2006“ nadomesti z „31. decembra 2006“.

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/28

(1)

Po izbruhu aviarne influence leta 2004 v jugovzhodni Aziji, ki jo je povzročil visoko patogeni sev virusa, je Komisija sprejela več zaščitnih ukrepov v zvezi s to boleznijo. Ti ukrepi so vključevali zlasti Odločbo Komisije 2005/759/ES z dne 27. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah in premiki ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz tretjih držav (5) in Odločbo Komisije 2005/760/ES z dne 27. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih pri uvozu ptic v ujetništvu v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah (6).

(2)

Člen 3 Odločbe 2005/759/ES določa, da se navedena odločba ne uporablja za premike živih hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz tretjih držav, navedenih v omenjenem členu, v Skupnost. Hrvaška trenutno ni navedena v členu 3 Odločbe 2005/759/ES, zato mora uvoz hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz navedene tretje države potekati v skladu z uvoznimi omejitvami, ki so v navedeni odločbi določene za druge tretje države. Hrvaška je bila ena od prvih držav v Evropi, ki je Komisijo obvestila o ugotovljeni aviarni influenci pri prosto živečih pticah, in je nadaljnje primere te bolezni obravnavala na pregleden način. Trenutno na Hrvaškem niso bili odkriti novi primeri aviarne influence.

(3)

Poleg tega je Hrvaška Komisijo obvestila, da njeni pristojni organi zdaj uporabljajo enake zaščitne ukrepe kot pristojni organi v državah članicah, kakor je določeno v Odločbi Komisije 2006/115/ES z dne 17. februarja 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Skupnosti in o razveljavitvi odločb 2006/86/ES, 2006/90/ES, 2006/91/ES, 2006/94/ES, 2006/104/ES in 2006/105/ES (7).

(4)

Ker je tako tveganje za zdravje živali v Skupnosti zaradi uvoza hišnih ptic iz Hrvaške zelo majhno, je treba Hrvaško dodati na seznam tretjih držav iz člena 3 Odločbe 2005/759/ES.

(5)

Trenutno se Odločba 2005/759/ES uporablja do 31. julija 2006. Ker so bili sporočeni novi primeri aviarne influence v nekaterih državah članicah Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), je treba omejitve v zvezi s premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike, uporabljati še naprej. Zato je primerno uporabo Odločbe 2005/759/ES podaljšati do 31. decembra 2006.

(6)

Svet za zdravje in zaščito živali (AHAW) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) bo oktobra 2006 sprejel znanstveno mnenje o tveganjih za zdravje in dobro počutje živali, povezanih z uvozom ptic, ki niso perutnina, v Skupnost. EFSA je bila posebej zaprošena, da v svojem mnenju opredeli možne instrumente in možnosti, s pomočjo katerih bi se zmanjšalo ugotovljeno tveganje v zvezi z uvozom ptic, ki niso perutnina. Na podlagi tega mnenja se bo oblikovala prihodnja politika EU v zvezi z vidiki zdravja in dobrega počutja živali pri tem uvozu.

(7)

Odločba 2005/760/ES se uporablja do 31. julija 2006. Kar zadeva možen prihodnji razvoj politike EU v zvezi s tem vprašanjem, je lahko trenutno znatno spreminjanje obstoječih predpisov iz odločb 2005/759/ES in 2005/760/ES za gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani zavajajoče. Glede na trenutne razmere na področju zdravja živali v zvezi z aviarno influenco in do predvidenega sprejetja mnenja EFSA v oktobru, je treba omejitve v zvezi z uvozom ptic, ki niso perutnina, uporabljati še naprej. Zato je primerno podaljšati datum uporabe navedene odločbe do 31. decembra 2006.

(8)

Odločbi 2005/759/ES in 2005/760/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Ta odločba se ne uporablja za premike živih hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike, iz Andore, Ferskih otokov, Grenlandije, Hrvaške, Islandije, Lihtenštajna, Monaka, Norveške, San Marina, Švice in Vatikanske mestne države na ozemlje Skupnosti.“

2.

V členu 5 se datum „31. julija 2006“ nadomesti z „31. decembra 2006.“

27.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/30

(1)

Usmerjevalni odbor Sveta za uresničevanje miru je 14. decembra 2005 imenoval g. Christiana SCHWARZ-SCHILLINGA za visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini.

(2)

Svet je 30. januarja 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/49/SZVP o imenovanju g. Christiana SCHWARZ-SCHILLINGA za posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini (1).

(3)

Urad visokega predstavnika (UVP) bo v skladu s sklepom političnih direktorjev Usmerjevalnega odbora Sveta za uresničevanje miru z dne 22./23. junija 2006 začel s pripravami na svojo ukinitev s 30. junijem 2007. Vzporedno bi morale potekati priprave za okrepljeni Urad posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU).

(4)

Mandat PPEU bi bilo treba spremeniti, da bi lahko podpiral načrtovanje bodočega okrepljenega Urada PPEU v kontekstu ukinitve UVP -

1.

v členu 3 se doda naslednja točka:

2.

člen 6(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z nalogami PPEU, znaša 1 090 000 EUR.“