(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 (2) za sestavo statističnih zaključkov v znanstvene namene določa pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organom Skupnosti. Vsebuje seznam različnih statističnih pregledov in virov podatkov, na katere se nanaša.

(2)

Posamezni raziskovalci in znanstvena skupnost vedno bolj izražajo zahtevo po dostopu do zaupnih podatkov iz statističnega pregleda strukture plač v znanstvene namene. Statistični pregled strukture plač vsebuje usklajene strukturne podatke celotne EU o bruto plačah, plačanih urah in dnevih plačanega letnega dopusta, ki se zbirajo vsaka štiri leta v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (3). Dostop do teh zaupnih podatkov bi zelo koristil raziskovalnemu delu v zvezi s plačami posameznikov in povezanostjo teh plač z značilnostmi delodajalca. Ta statistični pregled se zato doda na seznam iz Uredbe (ES) št. 831/2002.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za zaupnost statističnih podatkov –

1.

V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z:

2.

V členu 6 se odstavek 1 nadomesti z:

(1)

V členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 je določen znesek pomoči za posušeno krmo, ki se predelovalnim podjetjem izplača v okviru največje zajamčene količine iz člena 5(1) navedene uredbe.

(2)

Količine, ki so jih države članice za tržno leto 2005/2006 sporočile Komisiji v skladu z drugim pododstavkom člena 33(1) Uredbe Komisije (ES) št. 382/2005 z dne 7. marca 2005 o načinih izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1786/2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (2), vključujejo količine na zalogi 31. marca 2006, ki bi bile v skladu s členom 34a navedene uredbe lahko upravičene do pomoči, predvidene za tržno leto 2005/2006.

(3)

V skladu s členom 6(4) Uredbe Komisije (ES) št. 785/95 z dne 6. aprila 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 603/95 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (3) in v povezavi z drugim odstavkom člena 36 Uredbe (ES) št. 382/2005 je treba v tržno leto 2005/2006 vključiti tudi količine, ki se jih zaradi poznega obvestila države članice ni upoštevalo v okviru tržnega leta 2004/2005.

(4)

Iz teh sporočil je razvidno, da najvišja zajamčena količina za posušeno krmo ni bila prekoračena.

(5)

Znesek pomoči za posušeno krmo torej v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 znaša 33 EUR na tono.

(6)

Za države članice, ki v skladu s členom 71 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (4) uporabljajo neobvezno prehodno obdobje, je treba pomoč iz drugega pododstavka odstavka 2 navedenega člena določiti v skladu z določbami člena 35 Uredbe (ES) št. 382/2005.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato je treba izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

V skladu z Direktivo 2001/95/ES so proizvajalci dolžni dajati na trg le varne proizvode.

(2)

V skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES lahko Komisija, če opazi, da nekateri proizvodi predstavljajo resno nevarnost za zdravje in varnost potrošnikov, pod določenimi pogoji sprejme odločbo, ki zahteva, da države članice sprejmejo začasne ukrepe, s katerimi omejijo ali določijo posebne pogoje za dajanje proizvodov na trg, prepovejo njihovo prodajo in uvedejo potrebne spremljevalne ukrepe za zagotovitev spoštovanje prepovedi ali zahtevajo njihov umik ali odpoklic iz prometa.

(3)

Takšna odločba je odvisna od dejstev, da se države članice bistveno razlikujejo pri sprejetem pristopu ali pristopu, ki ga je glede zadevne nevarnosti šele treba sprejeti; nevarnosti, glede na naravo vprašanja varnosti proizvoda, ni mogoče obravnavati na način, ki bi bil združljiv s stopnjo nujnosti primera, v skladu z drugimi postopki, določenimi s posebno zakonodajo Skupnosti, ki velja za zadevne proizvode; nevarnost se lahko učinkovito odpravi le s sprejetjem primernih ukrepov, ki veljajo na ravni Skupnosti, da se zagotovi dosledna in visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov ter ustrezno delovanje notranjega trga.

(4)

Vžigalniki so sami po sebi nevarni proizvodi, ker so vir plamena ali toplote in ker vsebujejo vnetljivim gorivom. Predstavljajo resno nevarnost, posebej kadar jih otroci napačno uporabijo, kar lahko povzroči požare, poškodbe ali celo smrtne primere. Ob upoštevanju samih po sebi nevarnih lastnosti vžigalnikov, velikega števila kosov, danih na trg, in predvidljivih okoliščin uporabe je treba, glede na možno uporabo vžigalnikov pri igri otrok, obravnavati resnost nevarnosti, ki jo ti predstavljajo za varnost otrok.

(5)

Resno nevarnost, ki jo predstavljajo vžigalniki, potrjujejo razpoložljivi podatki in informacije o požarih v EU, povezanih z otroki, ki se igrajo z vžigalniki. Poročilo, ki ga je februarja 1997 objavilo Ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva, z naslovom „Evropska raziskava – nesreče, ki jih povzročijo otroci, stari manj kot 5 let, ki se igrajo s cigaretnimi vžigalniki in vžigalicami“, je v EU za leto 1997 ocenilo skupaj okoli 1 200 požarov, 260 poškodb in 20 smrti. Novejši podatki potrjujejo, da veliko število hudih nesreč, vključno s smrtmi, v EU še vedno povzročijo otroci, ki se igrajo z vžigalniki brez varovala.

(6)

Zakonodaja, ki določa zahteve o varnosti vžigalnikov za otroke, enakovredne zahtevam v tej odločbi, obstaja v Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji in Združenih državah Amerike (ZDA). Pred uvedbo zakonodaje je bila v ZDA opravljena raziskava. Predlog uredbe o vžigalnikih iz leta 1993 s strani Komisije Združenih držav za varnost potrošniških proizvodov vsebuje oceno, da so vžigalniki, ki so jih uporabljali otroci, povzročili več kot 5 000 požarov, 1 150 poškodb in 170 smrtnih primerov v ZDA.

(7)

Zahteva ZDA o varnosti za otroke je bila uvedena leta 1994. Raziskava o učinkovitosti zahteve je leta 2002 poročala o 60-odstotnem zmanjšanju požarov, poškodb in smrtnih primerov.

(8)

Na posvetovanju držav članic v Odboru, ustanovljenem s členom 15 Direktive 2001/95/ES, so se pokazale velike razlike v pristopu držav članic pri obravnavanju nevarnosti, ki jih predstavljajo vžigalniki, ki niso varni za otroke.

(9)

Z varnostjo vžigalnikov sta povezana dva tehnična standarda: evropski in mednarodni standard EN ISO 9994:2002 „Vžigalniki – Varnostna specifikacija“, ki določa tehnične zahteve za kakovost, zanesljivost in varnost vžigalnikov, skupaj z ustreznimi proizvodnimi preskusnimi postopki, vendar ne vključuje tehničnih zahtev v zvezi z varnostjo otrok, in evropski standard EN 13869:2002 „Vžigalniki, varni za otroke – Varnostne zahteve in preskusne metode“, ki določa tehnične zahteve v zvezi z varnostjo otrok.

(10)

Sklicevanje na standard EN ISO 9994:2002 je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) v skladu s postopkom, določenim v členu 4 Direktive 2001/95/ES, ki ustvarja domnevo o skladnosti s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES v zvezi z nevarnostmi, zajetimi v tem standardu. Nekatere države članice so menile, da bi morala Komisija za obravnavanje varnosti otrok v Uradnem listu objaviti tudi sklicevanje na standard EN 13869:2002. Vendar pa so druge države članice menile, da je treba standard EN 13869:2002 najprej bistveno popraviti.

(11)

Ob pomanjkanju ukrepov Skupnosti glede vžigalnikov, varnih za otroke, in prepovedi neobičajnih vžigalnikov lahko nekatere države članice sprejmejo različne nacionalne ukrepe. Uvedba takih ukrepov bi neizogibno povzročila neenotno raven zaščite in ovire za trgovanje z vžigalniki v Skupnosti.

(12)

Posebne zakonodaje Skupnosti, ki velja za vžigalnike, ni. Nevarnosti ni mogoče učinkovito odpraviti v skladu z drugimi postopki, določenimi v posebnih predpisih zakonodaje Skupnosti, ob upoštevanju narave problema varnosti glede na proizvod, in na način, združljiv s stopnjo nujnosti primera. Zato je nujno treba uporabiti Odločbo v skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES.

(13)

Glede na resno nevarnost, ki jo predstavljajo vžigalniki, in da se zagotovi stalna visoka raven varovanja zdravja in zaščite potrošnika v celotni EU ter se izogne oviram pri trgovanju, je treba v skladu s členom 13 Direktive 2001/95/ES sprejeti začasno odločbo. Taka odločba mora v kratkem času zagotoviti, da vžigalniki, dani na trg, izpolnjujejo pogoj o varnosti za otroke. V pričakovanju stalne rešitve na podlagi mednarodnih soglasij mora preprečiti nadaljnje poškodbe in smrtne primere.

(14)

Zahteva o varnosti otrok v tej odločbi mora zajemati vžigalnike za enkratno uporabo, saj ti predstavljajo posebej veliko nevarnost, da jih otrok napačno uporabi. Raziskava „Harwood’s study“, ki je bila leta 1987 izvedena v ZDA, je pokazala, da je v povprečju 96 % nesreč, ki jih povzročijo otroci pri igri z vžigalniki, povzročenih z vžigalniki za enkratno uporabo. V zelo malo nesreč so vključeni vžigalniki, ki niso za enkratno uporabo, predvsem tako imenovani luksuzni in pol-luksuzni vžigalniki, ki so zasnovani, izdelani in dani na trg tako, da zagotavljajo stalno pričakovano varno uporabo v daljšem obdobju, ki imajo pisno garancijo in so podprti s po-prodajnimi storitvami za zamenjavo ali popravila delov za celotno življenjsko dobo, zanje pa so značilni prefinjeno oblikovanje z uporabo dragih materialov, luksuzen izgled in nizka stopnja nadomestljivosti z drugimi vžigalniki ter prodaja v skladu z prestižom in luksuzno podobo znamke. Ti rezultati podpirajo dejstvo, da ljudje bolj pazijo na vžigalnike večje vrednosti, ki so namenjeni za daljšo uporabo.

(15)

Prepovedati je treba vse vžigalnike, ki so zelo podobni drugim predmetom, za katere je znano, da so otrokom privlačni ali so jim namenjeni. To vključuje, vendar ni omejeno na, vžigalnike, katerih oblika spominja na junake iz risank, igrače, pištole, ure, telefone, glasbene inštrumente, vozila, človeško telo ali dele človeškega telesa, živali, hrano in pijačo, vžigalnike, ki igrajo glasbo ali imajo utripajoče luči ali premikajoče dele ali druge zabavne značilnosti, ki jih ponavadi imenujemo „neobičajni vžigalniki“ in ki predstavljajo veliko nevarnost, da jih otroci napačno uporabijo.

(16)

Da se proizvajalcem vžigalnikov omogoči uporaba zahteve o varnosti za otroke, se je primerno sklicevati na ustrezne tehnične zahteve evropskega standarda EN 13869:2002, tako da so vžigalniki, ki so v skladu z ustreznimi predpisi nacionalnih standardov, s katerimi je bil prevzet evropski standard, domnevno v skladu z zahtevami te odločbe za varnost otrok. Z istim namenom se mora tudi za vžigalnike, ki so v skladu z ustreznimi predpisi držav, ki niso članice EU, v katerih veljajo zahteve glede varnosti otrok, enakovredne zahtevam iz te odločbe, domnevati, da so v skladu z zahtevami te odločbe glede varnosti otrok.

(17)

Dosledna in učinkovita uveljavitev zahteve o varnosti za otroke, določena s to odločbo, zahteva od proizvajalcev, da na zahtevo pooblaščenih organov predložijo poročila o preskusih glede varnosti za otroke, ki so jih izvedli organi za preskušanje, pooblaščeni s strani akreditacijskih organov, ki so člani mednarodnih akreditacijskih organizacij, ali drugače za to priznani organi, ali zagotovili organi za preskušanje, ki so jih za izvajanje tega tipa preskusa pooblastili organi oblasti držav, v katerih se uporabljajo varnostne zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te odločbe. Proizvajalci vžigalnikov morajo na zahtevo pristojnim organom, določenim v členu 6 Direktive 2001/95/ES, takoj zagotoviti vse potrebne dokumente. Če proizvajalec take dokumentacije ne more zagotoviti v roku, ki ga določi pristojni organ, je treba vžigalnike umakniti s trga.

(18)

V skladu s členom 5(2) Direktive 2001/95/ES morajo distributerji pomagati pri zagotavljanju skladnosti vžigalnikov, ki jih dobavljajo, z zahtevami o varnosti za otroke, ki jih določa ta odločba. Zlasti morajo sodelovati s pristojnimi organi in jim na njihovo zahtevo posredovati dokumentacijo, potrebno za sledenje porekla vžigalnikov.

(19)

Treba je določiti najkrajša možna prehodna obdobja, ko proizvajalci uvedejo ukrepe, določene s to odločbo, v skladu s potrebo po preprečevanju nadaljnjih nesreč ob upoštevanju tehničnih omejitev in zagotavljanju sorazmernosti. Države članice potrebujejo tudi prehodna obdobja za zagotovitev, da so ukrepi učinkovito uporabljeni ob upoštevanju velike količine vžigalnikov, ki se prodaja v EU na leto, in veliko distribucijskih poti, uporabljenih za dajanje na trg. Zato se mora obveznost proizvajalcev, da dajejo na trg samo vžigalnike, ki so varni za otroke, uporabljati deset mesecev po datumu uradne objave te odločbe, medtem ko mora obveznost, da dobavljajo izključno vžigalnike, ki so varni za otroke, začeti veljati eno leto po prepovedi dajanja takih vžigalnikov na trg. Zato bo ta obveznost določena ob pregledu te odločbe, eno leto po njenem sprejetju.

(20)

Za nevarne proizvode, ki so predmet odločbe, člen 13(3) Direktive 2001/95/ES prepoveduje izvoz iz Skupnosti. Vendar ob upoštevanju sestave trga vžigalnikov glede na število svetovnih proizvajalcev, obseg izvoza in uvoza ter globalizacijo trgov prepoved izvoza ne bi izboljšala varnosti potrošnikov v tretjih državah, ki ne uporabljajo zahtev v zvezi z varnostjo otrok, saj bi bil izvoz iz EU nadomeščen z vžigalniki, ki niso varni za otroke, iz držav, ki niso članice EU. Uporabo člena 13(3) je treba zato začasno ustaviti, dokler se ne sprejme mednarodnega standarda o varnosti za otroke. To ne sme posegati v uporabo ukrepov v tretjih državah, kjer veljajo zahteve v zvezi z varnostjo otrok.

(21)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

1.

„vžigalnik“ pomeni ročno napravo za proizvajanje plamena z gorivom in se običajno uporablja za namensko prižiganje zlasti cigaret, cigar in pip, lahko pa se predvidoma uporablja za prižiganje materialov, kot so papir, stenji, sveče in svetilke, izdelan s celotno zalogo goriva, ki se ga lahko ponovno napolni ali ne.

Brez poseganja v prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg, kot določa člen 2(2) te odločbe, se ta opredelitev ne uporablja za vžigalnike, ki se lahko ponovno napolnijo in za katere proizvajalci na zahtevo pristojnemu organu zagotovijo potrebno dokumentacijo, ki potrjuje, da so vžigalniki zasnovani, izdelani in dani na trg tako, da za življenjsko dobo, ki ne sme biti krajša od pet let stalno zagotavljajo pričakovano varno uporabo, so predmet popravila in zlasti izpolnjujejo vse sledeče zahteve:

2.

„neobičajni vžigalnik“ je vsak vžigalnik, kot je opredeljen v specifikaciji 3.2 Evropskega standarda EN 13869:2002;

3.

„vžigalnik, ki je varen za otroke“ pomeni vžigalnik, oblikovan in proizveden na takšen način, da ga, pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, ne more uporabiti otrok, mlajši od 51 mesecev, ker je na primer za njegovo uporabo potrebna moč ali zaradi oblikovanja ali zaščite vžigalnega mehanizma ali zapletenosti ali zaporedja potrebnih operacij za sprožitev.

Za otrokom varne veljajo:

4.

„model vžigalnika“ pomeni vžigalnike istega proizvajalca, ki se po obliki ali drugih značilnostih ne razlikujejo na noben način, ki lahko vpliva na varnost za otroke;

5.

„preskus varnosti za otroke“ pomeni sistematični preskus določenega modela vžigalnika glede varnosti za otroke na vzorcu zadevnih vžigalnikov, zlasti preskusi v skladu z nacionalnimi standardi, ki prenašajo evropski standard EN 13869:2002 v zvezi z zahtevami, ki niso zajeti v odstavkih 3.1, 3.4, in 5.2.3 standarda, ali v skladu preskusnimi zahtevami ustreznih predpisov držav, ki niso članice EU, v katerih veljajo zahteve glede varnosti otrok, enakovredne zahtevam, ki jih določa ta odločba;

6.

„proizvajalec“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2001/95/ES;

7.

„distributer“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2001/95/ES.

(1)

Na zahtevo Političnega in varnostnega odbora ter v skladu z nalogami, ki jih je določil Vojaški odbor Evropske unije (VOEU), sta poveljnik operacije EU in poveljnik sil EU 3. in 10. maja 2006 izpeljala konference o oblikovanju in popolnjevanju sil.

(2)

Na podlagi priporočil poveljnika operacije EU in VOEU glede prispevka Turčije, je prispevek Turčije treba sprejeti.

(3)

V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri oblikovanju in izvajanju odločitev in ukrepov Evropske unije, ki so obrambnega pomena –