ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 192 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 49 |
|
|
II Akti, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
Komisija |
|
|
* |
|
|
Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1054/2006
z dne 12. julija 2006
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 12. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
93,3 |
999 |
93,3 |
|
0707 00 05 |
052 |
86,8 |
999 |
86,8 |
|
0709 90 70 |
052 |
79,4 |
999 |
79,4 |
|
0805 50 10 |
388 |
60,3 |
524 |
54,3 |
|
528 |
59,0 |
|
999 |
57,9 |
|
0808 10 80 |
388 |
87,3 |
400 |
110,9 |
|
404 |
94,7 |
|
508 |
87,0 |
|
512 |
72,5 |
|
524 |
48,2 |
|
528 |
78,9 |
|
720 |
108,2 |
|
800 |
162,7 |
|
804 |
92,9 |
|
999 |
94,3 |
|
0808 20 50 |
388 |
100,1 |
512 |
97,0 |
|
528 |
91,7 |
|
720 |
36,6 |
|
999 |
81,4 |
|
0809 10 00 |
052 |
141,3 |
999 |
141,3 |
|
0809 20 95 |
052 |
298,6 |
068 |
95,0 |
|
400 |
375,3 |
|
999 |
256,3 |
|
0809 30 10, 0809 30 90 |
052 |
124,8 |
999 |
124,8 |
|
0809 40 05 |
624 |
140,7 |
999 |
140,7 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1055/2006
z dne 12. julija 2006
o spremembi prilog I in III k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora glede flubendazola in lasalocida
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (1), ter zlasti člena 2 in tretjega odstavka člena 4 Uredbe,
ob upoštevanju mnenj Evropske agencije za zdravila, ki jih je oblikoval Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Vse farmakološko aktivne snovi, ki se uporabljajo v Skupnosti v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90. |
(2) |
Snov flubendazol je trenutno vključena v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za piščance, purane, pernato divjad in za mišičevje, kožo, maščobo, jetra ter ledvice prašičev, kakor tudi za piščance, katerih jajca se uporabljajo za prehrano ljudi. Vnos za flubendazol v tej prilogi je treba razširiti na mišičevje, kožo, maščobo, jetra, ledvice in jajca vseh vrst perutnine. |
(3) |
Snov lasalocid je trenutno vključena v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za mišičevje, kožo, maščobo, jetra ter ledvice perutnine, razen za živali, katerih jajca so namenjena za prehrano ljudi. Snov lasalocid je treba do ovrednotenja analiznih metod vključiti v Prilogo III k tej uredbi za perutnino, katere jajca so namenjena za prehrano ljudi. Zato je treba obstoječo določbo, ki izloča živali, katerih jajca so namenjena za prehrano ljudi, črtati iz vnosa za lasalocid v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2377/90. |
(4) |
Uredbo (EGS) št. 2377/90 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Omogočiti je treba ustrezno obdobje pred začetkom veljavnosti te uredbe, v katerem lahko države članice izvedejo morebitne potrebne prilagoditve dovoljenj za dajanje zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini v promet, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2), da upoštevajo določbe te uredbe. |
(6) |
Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi I in III k Uredbi (EGS) št. 2377/90 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 11. septembra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Günter VERHEUGEN
Podpredsednik
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 205/2006 (UL L 34, 7.2.2006, str. 21).
(2) UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).
PRILOGA
A. Naslednje snovi se vnesejo v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 (Seznam farmakološko aktivnih snovi, za katere so določene najvišje mejne vrednosti ostankov)
2. Sredstva za zatiranje zajedavcev
2.1 Učinkovine, ki delujejo proti endoparazitom
2.1.3 Benzimidazoli in probenzimidazoli
Farmakološko aktivna(-e) snov(-i) |
Ostanek označevalca |
Živalske vrste |
MVO |
Ciljna tkiva |
„Flubendazol |
Seštevek flubendazola in (2-amino 1H-benzimidazol-5-il) (4fluorofenil) metanon |
Perutnina, prašiči |
50 μg/kg |
Mišičevje |
50 μg/kg |
Koža + maščoba |
|||
400 μg/kg |
Jetra |
|||
300 μg/kg |
Ledvice |
|||
Flubendazol |
Flubendazol |
Perutnina |
400 μg/kg |
Jajca“ |
2.4 Sredstva, ki delujejo proti protozojem
2.4.4 Ionoforji
Farmakološko aktivna(-e) snov(-i) |
Ostanek označevalca |
Živalske vrste |
MVO |
Ciljna tkiva |
„Lasalocid |
Lasalocid A |
Perutnina |
20 μg/kg |
Mišičevje |
100 μg/kg |
Koža + maščoba |
|||
100 μg/kg |
Jetra |
|||
50 μg/kg |
Ledvice“ |
B. Naslednja snov se vnese v Prilogo III k Uredbi (EGS) št. 2377/90 (Seznam farmakološko aktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in za katere so določene začasne mejne vrednosti ostankov).
2. Sredstva za zatiranje zajedavcev
2.4 Sredstva, ki delujejo proti protozojem
2.4.5 Ionoforji
Farmakološko aktivna(-e) snov(-i) |
Ostanek označevalca |
Živalske vrste |
MVO |
Ciljna tkiva |
„Lasalocid |
Lasalocid A |
Perutnina |
150 μg/kg |
Jajca (1) |
(1) Začasna MVO velja do 1. januarja 2008.“
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/6 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1056/2006
z dne 12. julija 2006
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87, z dne 23. julija 1987, o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi (1), zlasti člena 9(1)(a) uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi. |
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
(3) |
V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3. |
(4) |
Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti (2), imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe. |
(5) |
Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, je uvrščeno v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene preglednice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in ki niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
László KOVÁCS
Član Komisije
(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 996/2006 (UL L 179, 1.7.2006, str. 26).
(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).
PRILOGA
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||||
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||||
|
8521 90 00 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI in besedilo k oznakama KN 8521 in 8521 90 00. Ker ima aparat določeno funkcijo, je njegova uvrstitev med pomnilniške enote pod tarifno številko 8471 izključena (opombi 5(B) in 5(E) k 84. poglavju). Glede na zmogljivost aparata je njegova glavna funkcija snemanje in reprodukcija slike, kot določa tarifna številka 8521. Zato je uvrstitev pod tarifni številki 8520 in 8527 izključena. Izdelek ni niti aparat za sprejem televizijskega signala niti video monitor, zato je uvrstitev pod tarifno številko 8528 izključena. Ker je funkcija aparata navedena drugje v 85. poglavju (tarifna številka 8521), je uvrstitev pod tarifno številko 8543 izključena. |
||||||||||
|
8523 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo k oznakam KN 8523, 8523 90 in 8523 90 90. Izdelek je sestavljen iz svinčnika z bliskovnim pomnilnikom USB. Glede na vrednost komponent je izdelek namenjen predvsem shranjevanju podatkov (tarifna številka 8523). Funkcija bliskovnega pomnilnika USB je enaka funkciji kartice z bliskovnim pomnilnikom, tj. začasno shranjevanje digitalnih podatkov (vključno z datotekami MP3). Zaradi vmesnika USB se ta funkcija ne spremeni. Bliskovni pomnilnik USB tako ni naprava za avtomatsko obdelavo podatkov ali njena enota. Zato je uvrstitev pod tarifno številko 8471 izključena (opomba 5(E) k 84. poglavju). |
||||||||||
|
8523 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo k oznakam KN 8523, 8523 90 in 8523 90 90. Izdelek je sestavljen iz ročne ure z bliskovnim pomnilnikom USB. Glede na vrednost komponent je izdelek namenjen predvsem shranjevanju podatkov (tarifna številka 8523). Funkcija bliskovnega pomnilnika USB je enaka funkciji kartice z bliskovnim pomnilnikom, tj. začasno shranjevanje digitalnih podatkov (vključno z datotekami MP3). Zaradi vmesnika USB se ta funkcija ne spremeni. Bliskovni pomnilnik USB tako ni naprava za avtomatsko obdelavo podatkov ali njena enota. Zato je uvrstitev pod tarifno številko 8471 izključena (opomba 5(E) k 84. poglavju). |
||||||||||
|
9503 60 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo k oznakam KN 9503, 9503 60 in 9503 60 90. Ker je treba kocke premikati, da se sestavijo pravilne slike, velja izdelek za sestavljanko. |
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/9 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1057/2006
z dne 12. julija 2006
o razpisu natečaja za znižanje dajatve za koruzo uvoženo v Portugalsko iz tretjih držav
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s mednarodnimi obveznosti Skupnosti, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (2), je potrebno oblikovati pogoje za uvoz določene količine koruze v Portugalsko. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe tarifnih kvot pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko (3), Uredba uvaja posebna dodatna pravila, potrebna za izvedbo natečaja. |
(3) |
Zlasti z obzirom na trenutne tržne potrebe v Portugalski bi bilo potrebno razpisati natečaj za znižanje uvozne dajatve za koruzo v okviru posebne ureditve za uvoz. |
(4) |
Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Razpiše se natečaj za znižanje uvozne dajatve iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 za uvoz koruze v Portugalsko.
2. V zvezi s tem se uporablja Uredba (ES) št. 1839/95, razen če ta uredba ne določa drugače.
Člen 2
Natečaj je razpisan do 31.8.2006. V tem obdobju se objavijo tedenski natečaji za količine in s časovnimi roki, navedenimi v obvestilu o razpisu natečaja.
Člen 3
Uvozna dovoljenja, izdana v okviru tega natečaja, so veljavna petdeset dni od dneva njihove izdaje, v smislu člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1839/95.
Člen 4
Ta uredba začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.
(3) UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1558/2005 (UL L 249, 24.9.2005, str. 6).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/10 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1058/2006
z dne 12. julija 2006
o razpisu natečaja za znižanje dajatve za koruzo uvoženo v Španijo iz tretjih držav
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s mednarodnimi obveznosti Skupnosti, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (2), je potrebno oblikovati pogoje za uvoz določene količine koruze v Španijo. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe tarifnih kvot pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko (3), Uredba uvaja posebna dodatna pravila, potrebna za izvedbo natečaja. |
(3) |
Zlasti z obzirom na trenutne tržne potrebe v Španiji bi bilo potrebno razpisati natečaj za znižanje uvozne dajatve za koruzo v okviru posebne ureditve za uvoz. |
(4) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Razpiše se natečaj za znižanje uvozne dajatve iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 za uvoz koruze v Španijo.
2. V zvezi s tem se uporablja Uredba (ES) št. 1839/95, razen če ta uredba ne določa drugače.
Člen 2
Natečaj je razpisan do 31.8.2006. V tem obdobju se objavijo tedenski natečaji za količine in s časovnimi roki, navedenimi v obvestilu o razpisu natečaja.
Člen 3
Uvozna dovoljenja, izdana v okviru tega natečaja, so veljavna petdeset dni od dneva njihove izdaje, v smislu člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1839/95.
Člen 4
Ta uredba začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.
(3) UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1558/2005 (UL L 249, 24.9.2005, str. 6).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/11 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1059/2006
z dne 12. julija 2006
o odprtju javnega razpisa za znižanje carin pri uvozu sirka iz tretjih držav v Španijo
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s kmetijskim sporazumom, sklenjenim v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (2), se Skupnost obveže, da bo uvažala v Španijo določeno količino sirka. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) je določila posebna pravila, potrebna za izvedbo tega javnega razpisa. |
(3) |
Glede na trenutne tržne potrebe trga v Španiji je treba odpreti javni razpis za znižanje carin pri uvozu sirka. |
(4) |
Uredba Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98 (4) določa predvsem znižanje carin za 60 % pri uvozu sirka v okviru kvote 100 000 ton na koledarsko leto ter za 50 % nad to kvoto. Kumulacija te ugodnosti in ugodnosti, ki izhaja iz javnega razpisa za znižanje carin pri uvozu, povzroča motnjo na španskem trgu za žita. Zato je treba to kumulacijo izključiti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Odpre se javni razpis za znižanje carin pri uvozu sirka v Španijo iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003.
2. Določbe Uredbe (ES) št. 1839/95 se uporabljajo.
3. V okviru postopka javnega razpisa se znižanje carin pri uvozu sirka, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2886/2002, ne uporablja.
Člen 2
Javni razpis je odprt do 21. decembra 2006. V tem obdobju se uporablja tedenske javne razpise, za katere so količine in datumi za predložitev ponudb določeni v obvestilu o razpisu.
Člen 3
Uvozna dovoljenja, izdana v okviru javnega razpisa, veljajo 50 dni od datuma izdaje, v smislu člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1839/95.
Člen 4
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.
(3) UL L 177, 28.7.1995, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1558/2005 (UL L 249, 24.9.2005, str. 6).
(4) UL L 348, 21.12.2002, str. 5.
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/12 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1060/2006
z dne 12. julija 2006
o spremembi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o Skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 13(8) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Korekcijski znesek za izvozno nadomestilo za žita je bil določen v Uredbi Komisije (ES) št. 992/2006 (2). |
(2) |
Glede na cene cif in nakupne cene cif na ta dan in glede na predvidljiv razvoj trga, je potrebno spremeniti veljavni korekcijski znesek za nadomestilo za žita. |
(3) |
Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni — |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Korekcijski znesek za predhodno določeno nadomestilo za izvoz proizvodov, navedenih v členu 1(1) (a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se spremeni v skladu z prilogo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 179, 1.7.2006, str. 18.
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 12. julija 2006 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita
(EUR/t) |
|||||||||||||||||
Tarifna oznaka proizvodov |
Namembna država |
Sedanji 7 |
1. obdobje 8 |
2. obdobje 9 |
3. obdobje 10 |
4. obdobje 11 |
5. obdobje 12 |
6. obdobje 1 |
|||||||||
1001 10 00 9200 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1001 10 00 9400 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1001 90 91 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1001 90 99 9000 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1002 00 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1003 00 10 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1003 00 90 9000 |
C02 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1004 00 00 9200 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1004 00 00 9400 |
C03 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1005 10 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1005 90 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1007 00 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1008 20 00 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1101 00 11 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9100 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9130 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9150 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9170 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9180 |
C01 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1101 00 15 9190 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1101 00 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1102 10 00 9500 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1102 10 00 9700 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1102 10 00 9900 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1103 11 10 9200 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1103 11 10 9400 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1103 11 10 9900 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
1103 11 90 9200 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
|||||||||
1103 11 90 9800 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|||||||||
N.B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena. Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).
|
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/14 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1061/2006
z dne 12. julija 2006
o določitvi enotnega koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, v skladu z Uredbo (ES) št. 958/2003
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 958/2003 z dne 3. junija 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta (ES) št. 2003/286/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere žitne proizvode s poreklom iz Republike Bolgarije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000 (2), in zlasti člena 2(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 958/2003 odpira letno tarifno kvoto 104 000 ton koruze (zaporedna številka 09.4677) za tržno leto 2006/2007. |
(2) |
Količine, zahtevane do ponedeljka, 10. julija 2006, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 958/2003, presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo enotnega koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje za kvoto za koruzo „Republika Bolgarija“, vloženemu in predloženemu Komisiji do ponedeljka, 10. julija 2006, v skladu s členom 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 958/2003, se ugodi do 1,612903 % zahtevanih količin.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 136, 4.6.2003, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1023/2006 (UL L 184, 6.7.2006, str. 5).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/15 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1062/2006
z dne 12. julija 2006
o določitvi enotnega koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za pšenico, v skladu z Uredbo (ES) št. 958/2003
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 958/2003 z dne 3. junija 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta (ES) št. 2003/286/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere žitne proizvode s poreklom iz Republike Bolgarije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000 (2) in zlasti člena 2(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 958/2003 odpira letno tarifno kvoto 384 000 ton pšenice (zaporedna številka 09.4676) za tržno leto 2006/2007. |
(2) |
Količine, zahtevane do ponedeljka, 10. julija 2006, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 958/2003, presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo enotnega koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje za kvoto za pšenico „Republika Bolgarija“, vloženemu in predloženemu Komisiji do ponedeljka, 10. julija 2006, v skladu s členom 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 958/2003, se ugodi do 12,610837 % zahtevanih količin.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 136, 4.6.2003, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1023/2006 (UL L 184, 6.7.2006, str. 5).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/16 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1063/2006
z dne 12. julija 2006
o izdaji uvoznih dovoljenj za sveže, hlajeno ali zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 936/97 z dne 27. maja 1997 o uvedbi in upravljanju tarifnih kvot za sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete ter za zamrznjeno bivolje meso (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 936/97 v členih 4 in 5 določa pogoje za zahtevke in izdajo uvoznih dovoljenj za meso iz člena 2(f). |
(2) |
Uredba (ES) št. 936/97 v členu 2(f) določa na 11 500 ton količino svežega, hlajenega in zamrznjenega govejega mesa visoke kvalitete, ki ustveza opredelitvi iz tega predpisa in ki se lahko uvozi pod posebnimi pogoji za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007. |
(3) |
Treba je opozoriti, da se dovoljenja, predvidena s to uredbo, lahko uporabijo za celotno trajanje veljavnosti le ob upoštevanju obstoječih veterinarsko-sanitarnih določb – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje, vloženemu od 1. do 5. julija 2006, za sveže, hlajeno ali zamrznjeno goveje meso visoke kvalitete, iz člena 2(f) Uredbe (ES) št. 936/97, se v celoti ugodi.
2. Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 936/97 tekom prvih pet dni avgusta 2006 za 1 701,414 ton.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).
(2) UL L 137, 28.5.1997, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 408/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 3).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/17 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1064/2006
z dne 12. julija 2006
o določitvi, v kakšnem obsegu se lahko ugodi zahtevkom za uvozne pravice, vloženim v skladu z Uredbo (ES) št. 1081/1999 o uvozu bikov, krav in telic nekaterih alpskih in gorskih pasem
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1081/1999 z dne 26. maja 1999 o uvedbi in upravljanju tarifnih kvot za uvoz bikov, krav in telic, ki niso namenjeni za zakol, nekaterih alpskih in gorskih pasem, ki razveljavi Uredbo (ES) št. 1012/98 in spreminja Uredbo (ES) št. 1143/98 (2), in zlasti člena 5 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 1081/1999 določa, da se količine, namenjene tako imenovanim tradicionalnim uvoznikom, v okviru dveh tarifnih kvot dodelijo sorazmerno z uvozom iz obdobja od 1. julija 2003 do 30. junija 2006. |
(2) |
Kar zadeva gospodarske subjekte iz člena 2(3) navedene uredbe, se porazdelitev razpoložljivih količin v okviru dveh tarifnih kvot izvede sorazmerno z zaprošenimi količinami. Ker zaprošene količine v smislu člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 1081/1999, pod serijsko štelviko 09.0003, presegajo razpoložljive količine, je treba določiti enoten odstotek znižanja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Vsakemu zahtevku za uvozne pravice, ki je bil vložen v skladu z Uredbo (ES) št. 1081/1999 za zaporedno številko 09.0001, se ugodi za količine, ki ne presegajo:
(a) |
100 % količin, uvoženih v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1081/1999; |
(b) |
12,352941 % količin, ki so bile zaprošene v smislu člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 1081/1999. |
2. Vsakemu zahtevku za uvozne pravice, ki je bil vložen v skladu z Uredbo (ES) št. 1081/1999 za zaporedno številko 09.0003, se ugodi za količine, ki ne presegajo:
(a) |
100 % količin, uvoženih v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1081/1999; |
(b) |
4,906976 % količin, ki so bile zaprošene v smislu člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 1081/1999. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).
(2) UL L 131, 27.5.1999, str. 15. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1096/2001 (UL L 150, 6.6.2001, str. 33).
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/18 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1065/2006
z dne 12. julija 2006
o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) in zlasti člena 5(3) Uredbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/914/ES z dne 21. novembra 2005 o sklenitvi Protokola o spremembi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi o tarifnih kvotah za uvoz sladkorja in sladkornih proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (3),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2151/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uvedbo in upravljanje tarifne kvote za proizvode iz sektorja sladkorja s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot je določeno v Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (4) in zlasti člena 6(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 3. do 7. julija 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4318; 09.4320; 09.4325. |
(2) |
V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in po potrebi obvestiti države članice, da je zadevna meja dosežena – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 3. do 7. julija 2006 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 13. julija 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 1.
(3) UL L 333, 20.12.2005, str. 44.
(4) UL L 342, 24.12.2005, str. 26.
PRILOGA
Preferencialni sladkor AKP–INDIJA
Naslov II Uredbe (ES) št. 950/2006
Tržno leto 2006/2007
Zaporedna številka |
Zadevna država |
% zahtevanih količin za izdajo za teden od 3. do 7. julija 2006 |
Meja |
09.4331 |
Barbados |
100 |
|
09.4332 |
Belize |
0 |
Dosežena |
09.4333 |
Slonokoščena obala |
100 |
|
09.4334 |
Republika Kongo |
100 |
|
09.4335 |
Fidži |
0 |
Dosežena |
09.4336 |
Gvajana |
0 |
Dosežena |
09.4337 |
Indija |
0 |
Dosežena |
09.4338 |
Jamajka |
0 |
Dosežena |
09.4339 |
Kenija |
0 |
Dosežena |
09.4340 |
Madagaskar |
100 |
|
09.4341 |
Malavi |
100 |
|
09.4342 |
Mauritius |
0 |
Dosežena |
09.4343 |
Mozambik |
0 |
Dosežena |
09.4344 |
Saint Kitts in Nevis |
0 |
Dosežena |
09.4345 |
Surinam |
— |
|
09.4346 |
Svazi |
0 |
Dosežena |
09.4347 |
Tanzanija |
100 |
|
09.4348 |
Trinidad in Tobago |
100 |
|
09.4349 |
Uganda |
— |
|
09.4350 |
Zambija |
0 |
Dosežena |
09.4351 |
Zimbabve |
0 |
Dosežena |
Dopolnilni sladkor
Naslov III Uredbe (ES) št. 950/2006
Tržno leto 2006/2007
Zaporedna številka |
Zadevna država |
% zahtevanih količin za izdajo za teden od 3. do 7. julija 2006 |
Meja |
09.4331 |
Barbados |
100 |
|
09.4332 |
Belize |
100 |
|
09.4333 |
Slonokoščena obala |
100 |
|
09.4334 |
Republika Kongo |
100 |
|
09.4335 |
Fidži |
100 |
|
09.4336 |
Gvajana |
100 |
|
09.4337 |
Indija |
100 |
|
09.4338 |
Jamajka |
100 |
|
09.4339 |
Kenija |
100 |
|
09.4340 |
Madagaskar |
100 |
|
09.4341 |
Malavi |
100 |
|
09.4342 |
Mauritius |
100 |
|
09.4343 |
Mozambik |
100 |
|
09.4344 |
Saint Kitts in Nevis |
100 |
|
09.4345 |
Surinam |
100 |
|
09.4346 |
Svazi |
100 |
|
09.4347 |
Tanzanija |
100 |
|
09.4348 |
Trinidad in Tobago |
100 |
|
09.4349 |
Uganda |
100 |
|
09.4350 |
Zambija |
100 |
|
09.4351 |
Zimbabve |
100 |
|
Sladkor iz koncesij CXL
Naslov IV Uredbe (ES) št. 950/2006
Tržno leto 2006/2007
Zaporedna številka |
Zadevna država |
% zahtevanih količin za izdajo za teden od 3. do 7. julija 2006 |
Meja |
09.4317 |
Avstralija |
100 |
|
09.4318 |
Brazilija |
50 |
Dosežena |
09.4319 |
Kuba |
100 |
|
09.4320 |
Druge tretje države |
100 |
Dosežena |
Balkanski sladkor
Naslov V Uredbe (ES) št. 950/2006
Tržno leto 2006/2007
Zaporedna številka |
Zadevna država |
% zahtevanih količin za izdajo za teden od 3. do 7. julija 2006 |
Meja |
09.4324 |
Albanija |
100 |
|
09.4325 |
Bosna in Hercegovina |
100 |
Dosežena |
09.4326 |
Srbija, Črna gora in Kosovo |
100 |
|
Tržno leto 2006
Zaporedna številka |
Zadevna država |
% zahtevanih količin za izdajo za teden od 3. do 7. julija 2006 |
Meja |
09.4327 |
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
100 |
|
II Akti, katerih objava ni obvezna
Komisija
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/21 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 3. septembra 2004
v zvezi s postopkom po členu 81 Pogodbe ES in členu 53 Sporazuma EGP zoper Boliden AB, Boliden Fabrication AB in Boliden Cuivre & Zinc SA, Austria Buntmetall AG in Buntmetall Amstetten Ges.m.b.H.; Halcor SA, HME Nederland BV, IMI plc, IMI Kynoch Ltd. in IMI Yorkshire Copper Tube Ltd, KM Europa Metal AG, Tréfimétaux SA in Europa Metalli SpA, Mueller Industries, Inc., WTC Holding Company, Inc., Mueller Europe Ltd., DENO Holding Company, Inc. in DENO Acquisition EURL, Outokumpu Oyj in Outokumpu Copper Products OY in Wieland Werke AG
(Zadeva C.38.069 – bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije)
(notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 2826)
(Besedila v angleškem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem in švedskem jeziku so edina verodostojna)
(2006/485/ES)
Dne 3. septembra 2004 je Komisija sprejela odločbo v zvezi s postopkom po členu 81 Pogodbe ES in členu 53 Sporazuma EGP. V skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) Komisija objavlja imena strank in glavno vsebino odločbe, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih interesov. Nezaupna različica celotnega besedila odločbe v verodostojnih jezikih zadeve in v delovnih jezikih Komisije je na voljo na spletni strani GD COMP: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html
I. POVZETEK KRŠITVE
(1) |
Odločba je naslovljena na:
|
(2) |
Naslovniki odločbe so z določanjem cen, dodeljevanjem trgov in izmenjavanjem zaupnih informacij na trgu bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije sodelovali v enotni, obsežni in nepretrgani kršitvi v nasprotju s členom 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Pogodba ES“ ali „Pogodba“) in od 1. januarja 1994 s členom 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju „Sporazum EGP“) na celotnem območju EGP vsaj od 3. junija 1988 do 22. marca 2001. |
(3) |
Societa Metallurgica Italiana SpA („SMI“) je italijanska holdinška družba skupine KME-group, h kateri spadata Europa Metalli SpA („EM“ ali „EM/LMI“ ali „Europa Metalli“) in Tréfimétaux SA („Tréfimétaux“ ali „TMX“). Po proučitvi stališč SMI in KME glede položaja SMI v teh postopkih, je Komisija sklenila, da ta odločba ni naslovljena na SMI. |
(4) |
Na podlagi dokazov, ki jih je navedel KME, se je zdelo primerno razlikovati dve ločeni obdobji za namene določitve odgovornosti znotraj holdinške družbe SMI-group. Med prvim obdobjem, ki zajema leta od vključno 1988 do 1995, je treba KME obravnavati kot samostojno podjetje, ločeno od EM in TMX, kljub dejstvu, da je SMI leta 1990 prevzel 76,9 % tega podjetja. KME je imel svoj upravni odbor, ločen od upravnih odborov sestrskih podjetij, prav tako pa se zdi, da je bila vzpostavljena koordinacija med operativnim odborom družbe KME in operativnima odboroma EM in TMX šele po prestrukturiranju skupine leta 1995, ko je KME pridobil 100 % delnic podjetij EM in TMX. Tako se lahko zaključi, da je družba KME za obdobje med leti 1988–1995 odgovorna samo za svoje ravnanje, ne pa za ravnanje svojih sestrskih podjetij. |
(5) |
Po drugi strani pa je treba EM in njegovo podružnico TMX, ki jo je do leta 1995 imel v popolni lasti EM, obravnavati kot eno gospodarsko enoto in na ta način kot samostojno podjetje izven družbe KME vse do prestrukturiranja skupine. Poleg 100 % upravljanja EM nad TMX so številni drugi dejavniki podprli domnevo, da podružnica ni vodila samostojne trgovinske politike (npr. vodilni možje podjetja EM so bili vključeni v odbor podjetja TMX; njihove poslovne strategije so bile prilagojene; in leta 1993 je bila osnovana splošna trgovinska organizacija; udeležba v istem kartelu na istem proizvodnem trgu od leta 1989). Skladno s tem EM nosi odgovornost za svoje ravnanje v obdobju med leti 1989–1995 in je skupaj in solidarno s TMX odgovoren za nezakonito obnašanje slednje. |
(6) |
V obdobju med leti 1995–2001, ko je KME nadzoroval 100 % kapitala tako EM kot TMX, je treba subjekte KME-group obravnavati, kot da so na trgu delovali kot eno podjetje. Za izpodbijanje domneve nadzora, ki temelji na 100 % lastništvu delnic podjetij EM in TMX s strani KME in ki jo nadalje podpirajo pomembne vodstvene povezave in gospodarsko stanje, ni bilo zadostnih dokazov. Skladno s tem KME, EM in TMX nosijo skupno in solidarno odgovornost za nezakonito ravnanje v obdobju med leti 1995–2001. |
(7) |
V zvezi z Outokumpu (Finska) je Komisija odločila, da je matična gospodarska družba Outokumpu Oyj skupaj in solidarno odgovorna za ravnanje svoje podružnice Outokumpu Copper Products Oy („OCP“), ki jo ima v popolni lasti. Outokumpu Oyj je ves čas trajanja kršitve nadzorovala celoten kapital OCP. Poleg tega je bila po navedbah Outokumpu matična gospodarska družba vpletena v kršitev preko Copper Products Division pred majem leta 1988 in se je torej tega zavedala tudi po ustanovitvi podružnice in začetku njenega delovanja med majem in decembrom leta 1988. Vendar matična gospodarska družba svoji podružnici ni dala nikakršnih napotkov za prenehanje s kršitvijo. Skladno s tem je mogoče domnevati popoln in učinkovit nadzor gospodarske družbe Outokumpu Oyj nad trgovinsko politiko svoje podružnice, ki ga Outokumpu ni bil zmožen zavrniti. Komisija je omejila presojo glede Outokumpu na obdobje po septembru leta 1989 zaradi omejenih dokazov za leti 1987 in 1988. |
(8) |
Podjetja Mueller, IMI, Wieland in Boliden niso izpodbijala odgovornosti svojih holdinških in matičnih družb za ravnanje podružnic, vpletenih v trgovino z bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije. |
(9) |
Podjetja so sodelovala pri kršitvi med vsaj naslednjimi obdobji:
|
(10) |
Bakrene cevi se na splošno delijo v dve skupini izdelkov: (i) industrijske cevi, ki so razdeljene v podskupine glede na končno rabo (klimatske naprave in hladilniki, pribor za montažo, plinski grelniki, filtrirni sušilniki in telekomunikacije), in (ii) cevi za vodovodne in plinske instalacije (imenovane tudi sanitarne cevi, cevi za vodo ali instalacijske cevi). Cevi za vodovodne in plinske instalacije se uporabljajo v gradbeni industriji (2) za napeljave za vodo, olje, plin in ogrevanje. |
(11) |
Cevi za vodovodne in plinske instalacije so se običajno povečini izdelovale iz bakra, t.j. recikliranega bakra, oplemenitenega bakra (baker za katode) ali bakrenih ingotov, in v določeni meri iz jekla. Od zgodnjih 90-tih let prejšnjega stoletja se cevi za vodovodne in plinske instalacije pospešeno izdelujejo iz plastike ali mešanic (plastika s plastmi aluminija). Proces zamenjave je pospešila javna razprava o standardih kakovosti pitne vode in posledično sprejetje Evropske direktive o pitni vodi leta 1998. |
(12) |
Glavni kupci cevi za vodovodne in plinske instalacije so distributerji, trgovci na debelo in trgovci na drobno, ki prodajajo cevi za vodovodne in plinske instalacije monterjem ter ostalim končnim uporabnikom, medtem ko se industrijske cevi ponavadi uporabljajo in prodajajo neposredno uporabnikom v industriji, proizvajalcem originalne opreme ali proizvajalcem delov opreme. |
(13) |
Ocenjena tržna vrednost EGP za navadne bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije je bila približno 1 milijarda EUR leta 2000, za plastično izolirane bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije pa približno 200 milijonov EUR (3). Glavni evropski proizvajalci bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije so naslovniki Odločbe. Njihovi ocenjeni tržni deleži EGP (navadne cevi) v letu 2000, zadnjem celem letu izvajanja kartelnega dogovora, so bili približno naslednji: KME […] % (4), IMI […] %, Outokumpu […] %, Wieland Werke […] %, Mueller […] %, Boliden […] %, Buntmetall […] % (1998), HME […] %, Halcor […] %. Ocenjeni skupni tržni delež EGP (navadne in plastično izolirane cevi za vodovodne in plinske instalacije) v letu 2000, zadnjem celem letu izvajanja kartelnega dogovora, je bil približno naslednji: KME […] % in Wieland […] %. Ta podjetja so zavzemala skupaj približno 80–90 % celotnega trga EGP z navadnimi bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije. Vendar je treba upoštevati, da vse stranke niso sodelovale v celotnem obdobju. |
(14) |
Naslovniki te odločbe so sodelovali v enotni, nepretrgani, obsežni in, kar zadeva družbe Boliden, KME-group in Wieland, raznoliki kršitvi člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP, ki je pokrivala večino EGP, po katerem so si dodelili obseg prodaje in tržne deleže, se v določenih primerih dogovorili o ciljnih tečajih, zvišanjih cen ali drugih trgovinskih pogojih za navadne bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije (in, v primeru podjetij KME in Wieland, za plastično izolirane bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije) in nadzorovali izvajanje protikonkurenčnih dogovorov z izmenjavo informacij o prodaji, naročilih, tržnih deležih in oblikovanju cen in z dogovorom o vodilnem na trgu. Kršitev se je začela junija 1988 in končala marca 2001. Vpletene so bile različne gospodarske družbe v različnih časovnih obdobjih. |
(15) |
Kršitev je bila enotna, ker so bili prisotni trajni cilj in nepretrgano delovanje ter ukrepi za dodelitev obsega prodaje in usklajevanje cen. Obsežna je bila zato, ker je bila sestavljena iz dogovorov in iz usklajenih ravnanj. |
(16) |
Protikonkurenčno obnašanje je določalo tudi raznolikost kršitve, ker je bilo organizirano na treh ravneh, da bi se izognili konkurenci v industriji bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije. |
(17) |
Sodelovanje na prvi ravni se je začelo najkasneje junija 1988 (trajalo do marca 2001) in vključevalo tako imenovane „SANCO®“-proizvajalce („SANCO“-klub): KME, Tréfimétaux, Europa Metalli, Boliden in Wieland. Boliden je sodelovanje s klubom SANCO zmanjšal julija 1995 in nadaljeval s sistemom izmenjave informacij do marca 2001. SANCO®-proizvajalci so si dodelili tržne deleže za SANCO® cevi, izmenjavali zaupne informacije, določali in usklajevali cene in popuste. Zdi se, da je bilo to najtesnejše sodelovanje in je pomenilo pripravo na sestanke z ostalimi proizvajalci izven SANCO kluba. Podjetji KME in Wieland sta sodelovali tudi pri WICU® in Cuprotherm plastično izoliranih bakrenih ceveh za vodovodne in plinske instalacije od najkasneje začetka leta 1991 do marca 2001. |
(18) |
Sodelovanje na drugi ravni se je začelo najkasneje septembra leta 1989 in vključevalo največje evropske proizvajalce („skupino petih“) (vključno s SANCO- in ostalimi proizvajalci): KME (vključno s Tréfimétaux in Europa Metalli), Wieland, Outokumpu, IMI in, od oktobra leta 1997, Mueller. Glavni cilj je bil stabilizacija in dodelitev tržnih deležev ter usklajevanje cen in popustov. Sestajali so se na srečanjih panožnih združenj (npr. sestanki Mednarodnega sveta za obdelani baker („IWCC“) ali posebej v Zürichu. Sodelovanje je vključevalo sestanke najvišjega vodstva in sestanke na operativni ravni. Ti stiki so se razvijali v treh stopnjah: od septembra 1989 do junija/julija 1994 (vzpostavitev izmenjave informacij in usklajevanja); od julija 1994 do junija 1997 (manj intenzivni stiki); od junija 1997 do marca 2001 (ponovna učinkovita in smotrna vzpostavitev sodelovanja). |
(19) |
Sodelovanje na tretji ravni se je začelo avgusta 1998 in trajalo med avgustom 1999 in marcem 2001. Vpleteni so bili zgoraj navedena skupina petih ter štirje manjši proizvajalci (skupaj „skupina devetih“): Halcor do avgusta leta 1999, in HME Nederland BV, Boliden (ki ni stalno sodeloval) in Buntmetall do marca 2001. Skupina devetih je razpravljala o tržnih deležih ter oblikovanju cen in marž. |
II. GLOBE
(20) |
Ta kršitev je obsegala predvsem določanje cen in prakse dodeljevanja trga, kar je po svoji naravi huda kršitev členov 81(1) ES in 53(1) EGP. Dognano je bilo, da so bili kartelni dogovori izvajani tudi v praksi in so vsaj za določena obdobja zvišali cene na trgu. Kartel je pokrival celotni skupni trg in po nastanku EGP tudi večino EGP. |
(21) |
Ob upoštevanju same narave ravnanja, ki je predmet preiskave, dejanskega vpliva na trg bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije in dejstva, da je sodelovanje pokrivalo dobršen del geografskega trga (večino EGP), so naslovniki te odločbe zakrivili hudo kršitev člena 81(1) ES in 53(1) EGP. |
(22) |
Glede na okoliščine tega primera, ki so vključevale več podjetij, se je pri določanju osnovnih zneskov globe upošteval specifičen pomen posameznega podjetja na trgu, da bi ocenili dejanski vpliv kaznivega dejanja posameznega podjetja na konkurenco. |
(23) |
Podjetja so bila za namene izračuna globe razdeljena v štiri kategorije na podlagi njihovega tržnega deleža, ki obsega celoten EGP, za zadevni izdelek v zadnjem celem letu kršitve (2000). Prva kategorija je vključevala KME; drugo kategorijo so sestavljali Outokumpu, IMI, Mueller in Wieland Werke group vključno z BMA (približno polovica tržnega deleža družbe KME); v tretjo kategorijo je spadal Boliden (približno dve tretjini tržnega deleža druge skupine); in četrto kategorijo sta sestavljali HME in Halcor (približno polovica tržnega deleža druge skupine). |
(24) |
Ker sta EM in TMX sestavljala eno podjetje v obdobju med leti 1988–1995, sta skupaj in solidarno odgovorna za svoj del v kršitvi. Podobno so KME, EM in TMX sestavljali eno skupino („KME-group“) v obdobju med leti 1995–2001 in so skupaj in solidarno odgovorni za ta del v kršitvi. Osnovni znesek globe je bil zato razdeljen na dva dela, en del za obdobje med leti 1988–1995 in drugi za obdobje med leti 1995–2001. Rezultat te delitve je bil, da je bila KME posamezno naložena globa 17,96 milijona EUR; EM in TMX sta skupaj in solidarno zavezana k plačilu globe v višini 16,37 milijona EUR; in KME, EM in TMX (ali KME-group) so skupaj in solidarno zavezani k plačilu globe v višini 32,75 milijona EUR. |
(25) |
Na podoben način sta bili označeni dve različni obdobji za določitev odgovornosti znotraj skupine Wieland-group. Wieland Werke AG je pridobil izključni nadzor nad skupino Buntmetall leta 1999. Zato sta bila Wieland Werke AG in skupina Buntmetall obravnavana kot eno podjetje s skupno in solidarno odgovornostjo za kršitev šele od leta 1999. |
(26) |
Za zagotovitev zadostnega svarilnega učinka naloženih glob, se je uporabil množilni faktor 1,5 za začetni znesek globe, določen za Outokumpu. V tej oceni je bil ustrezno upoštevan celotni svetovni promet skupine (približno 5 milijard EUR), ker je bila matična gospodarska družba (Outokumpu Oyj) vpletena v kršitev v letu 1988 preko Copper Products Division in od takrat ni dala navodil podružnici OCP, ki jo ima v popolni lasti, da preneha s kršitvijo. Kar zadeva ostale stranke, je Outokumpu glede na celotni svetovni promet več kot dvakrat večja od katere koli od ostalih. |
(27) |
Različne družbe so bile vpletene v različnih obdobjih. Kršitev se je začela najkasneje 3. junija 1988 in se nadaljevala najmanj do 22. marca 2001. Naslednje družbe so zakrivile nepretrgano kršitev v posameznih navedenih trajanjih:
|
(28) |
V kartelni ureditvi so bila obdobja različne intenzivnosti. Obdobje od sredine 1994 do sredine 1997 je Outokumpu označil kot „tiho obdobje“. KME in Wieland sta nadaljevala sodelovanje z WICU, Cuprotherm in SANCO. IMI, Wieland, Outokumpu in KME so se leta 1996 večkrat sestali. Čeprav je kartel očitno deloval manj učinkovito, se je izmenjava zaupnih informacij nadaljevala vsaj občasno. Outokumpu je potrdil obdobje manj intenzivnih stikov. Zaradi tega je bilo to obdobje označeno kot obdobje zmanjšane kartelne dejavnosti in ne kot popolna prekinitev. Na trajanje kršitve (12 let in 9 mesecev) kot take tako niso vplivala obdobja zmanjšane kartelne dejavnosti. |
(29) |
V primeru Outokumpu je bila teža kršitve povečana zaradi dejstva, ker je bilo to podjetje naslovnik prejšnje odločbe o kršitvi istega tipa, t.j. Odločba Komisije št. 90/417/ESPJ Hladno-valjani ploščati izdelki iz nerjavečega jekla (5), ki se je nanašala na kartel v sektorju valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavečega jekla. Vendar po tej odločbi Outokumpu ni bila naložena globa. |
(30) |
Outokumpu je izpodbijal to razsodbo na podlagi tega, da je primer vključeval precej drugačno stanje, ker (i) je Outokumpu deloval pod vplivom vlade in v prepričanju, da so bili dogovori javno odobreni; (ii) je Komisija sama sprejela, da to ni bila neposredna kršitev, in ni določila globe; (iii) je zadeval drugačne posle, vključeval druge enote in zaposlene na različnih lokacijah, kakor tudi (iv) drugo določbo pogodbe (člen 65 Pogodbe ESPJ). |
(31) |
Trditev Outokumpu ni bila sprejemljiva, ker je eden izmed namenov odločb Komisije, naslovljenih na podjetja, posvariti in jih odvrniti od podobnih kršitev v prihodnosti, tudi če iz nekega razloga ni naložena nobena globa. Dejstvo, da je Outokumpu nadaljeval kršitev v sektorju bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije po tem, ko mu je bilo z odločbo Komisije ukazano končati kršitev v sektorju nerjavečega jekla, jasno kaže na to, da prejšnja odločba ni imela zadostnega svarilnega učinka na tržno obnašanje Outokumpu. Zato je potrebno v tem primeru zagotoviti nadaljnje svarilo s povečanjem zneska globe. Nadalje je ista vrsta kršitve v tej zvezi pomenila kršitev istega člena Pogodbe. V tem pogledu je člen 65 Pogodbe ESPJ enak členu 81(1) Pogodbe ES. To stališče je Komisija zavzela že v Odločbi o industrijskih ceveh z dne 16. decembra 2003. |
(32) |
Zahteve po dokazu prisile, ki jo je podal Halcor proti KME, Outokumpu, Wieland in Mueller, ni bilo mogoče dokazati. Prav tako ni bila dokazana zahteva po dokazu prisile, ki jo je podal Boliden proti KME. |
(33) |
Stranke so trdile, da je treba za olajševalne okoliščine upoštevati številne dejavnike, med drugim neizvajanje dogovorov v praksi, omejena korist zaradi kršitve in gospodarske težave v sektorju bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije. |
(34) |
Komisija je v odločbi ovrgla vsakega od teh argumentov in našla dokaz, da so dogovori vplivali na oblikovanje cen. Zato se v tem primeru za nobeno podjetje ne uporabijo olajševalne okoliščine. |
(35) |
Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 1996 ne določa nikakršnih posebnih ugodnosti za prosilca prizanesljivosti, ki Komisiji razkrije prej neznana dejstva, ki vplivajo na pomembnost in trajanje kartela. Tako sodelovanje je bilo že priznano za olajševalno okoliščino v primeru industrijskih cevi. |
(36) |
Zato je bilo sodelovanje Outokumpu v tem pogledu spoznano kot olajševalna okoliščina. Outokumpu je bilo prvo podjetje, ki je razkrilo celotno trajanje evropskega kartela v sektorju bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, in zlasti prvo, ki je priskrbelo odločilen dokaz in razlage za dokaz nepretrganosti kršitve v obdobju med julijem 1994 in julijem 1997 (in v obdobju med letom 1990 in koncem leta 1992). Na podlagi dokazov, pridobljenih s strani prijavitelja, zaščitenega z imuniteto, in na podlagi inšpekcij, izvršenih še pred prošnjo Outokumpu za ugodno obravnavo, Komisija ni mogla dognati trajanja in nepretrganosti kršitve od septembra 1989. Outokumpu naj ne bi bil kaznovan za sodelovanje z določitvijo višje globe od tiste, ki bi jo moral plačati v primeru nesodelovanja. Glede na zgoraj navedeno je bil osnovni znesek globe, naložene podjetju Outokumpu zmanjšan za pavšalni znesek 40,17 milijona EUR za učinkovito sodelovanje izven obsega Obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996. |
(37) |
Komisija je tudi menila, da je bilo sodelovanje KME v tem pogledu spoznano kot olajševalna okoliščina. Čeprav je imela Komisija določena osamljena namigovanja, da je nezakonito obnašanje zadevalo tudi cevi s plastično prevleko, in trdnejše dokaze glede izmenjave informacij v zvezi s cevmi s plastično prevleko na stopnji obvestila o nasprotovanju, je lahko samo s prispevkom KME dokazala obstoj enotne, nepretrgane in obsežne kršitve glede WICU/Cuprotherm cevi, ki se je začela najkasneje v začetku leta 1991. Komisija meni, da skupina KME group ne sme biti kaznovana za svoje sodelovanje. Primerna referenčna točka za znižanje osnovnega zneska globe, ki se določi skupini KME, je ustrezna pomembnost sektorja cevi s plastično prevleko v primerjavi z navadnimi bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije. Na podlagi tega merila je bil osnovni znesek globe zmanjšan za pavšalni znesek 7,93 milijona EUR. |
(38) |
Vsi naslovniki te odločbe so sodelovali s Komisijo na različnih stopnjah preiskave z namenom pridobitve ugodnejše obravnave, določene v Obvestilu Komisije o ugodni obravnavi. Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 1996 je bilo uporabljeno na naslednji način: |
(39) |
Mueller Industries Inc. („Mueller“) je bilo prvo podjetje, ki je obvestilo Komisijo (januarja 2001) o obstoju kartela v evropskem sektorju bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Mueller je dokaze podal pred preiskavo Komisije, kar je Komisiji omogočilo dognati obstoj, vsebino in udeležence številnih sestankov kartela v letih 1989, 1994 in med leti 1997–2001, kakor tudi izvedbo inšpekcij dne 22. marca 2001 in kasneje. Podjetje Mueller je takoj končalo svojo vpletenost in popolnoma sodelovalo med celotno preiskavo s tem, da je Komisiji priskrbelo številna stališča in dokumente, ki so nadalje opisovali dogovore. Zato je bil Mueller oproščen vsakršne globe. |
(40) |
Mueller je predložil priložnostne dokaze za čas pred letom 1997 in razkril obstoj kartela med leti 1997–2001. Skupaj z dokumenti, zbranimi med inšpekcijami, je imela Komisija zadostne dokaze za začetek postopka, ki je pripeljal do odločbe proti vsem vpletenim strankam. Zato nobena od ostalih strank ne izpolnjuje pogojev za znižanje v skladu z oddelkom C Obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996. |
(41) |
Preden je Komisija sprejela svoje obvestilo o nasprotovanju („ON“), so Outokumpu (aprila 2001), KME (oktobra 2002), Wieland (januarja 2003) in Halcor (aprila 2003) Komisiji predložili informacije in dokumente, ki so pripomogli dokazati obstoj kršitve. Nihče od njih ni bistveno izpodbijal dejstev, na podlagi katerih je Komisija osnovala svoj ON, z izjemo tistih, ki jih v odločbi niso podprli. Ta podjetja so tako izpolnila pogoje za znižanje med 10 % in 50 % v skladu z oddelkom D Obvestila o ugodni obravnavi. |
(42) |
Outokumpu je bilo prvo podjetje, ki je predložilo odločilne dokaze za obdobje med 1989 in sredino 1997. Obdobje med sredino 1997 in marcem 2001 sta že pokrivala podjetje Mueller in gradivo, zbrano med inšpekcijami. Zlasti je bil za ugotovitev nepretrganosti kršitve odločilen prispevek podjetja Outokumpu. Zato je bilo slednje nagrajeno z največjim možnim znižanjem, 50 % znižanjem globe, ki bi mu bila naložena v primeru nesodelovanja s Komisijo. |
(43) |
Zdelo se je primerno, da se za KME in Wieland (vključno z Buntmetall) odobri nižje znižanje v primerjavi z Outokumpu, vendar podobno z vidika medsebojne primerjave. Medtem ko je bilo podjetje Wieland prvo, ki je razkrilo podrobni seznam sestankov v obdobju med leti 1993–2001 in predložilo pojasnila, ki so Komisiji omogočila uporabo velikega števila sočasnih dokumentov kot dokaz, je bilo podjetje KME prvo, ki je predložilo popolna pojasnila vseh vidikov kršitve (SANCO sestanki, vseevropski sestanki). Zato je bilo podjetju KME odobreno 35 % znižanje globe, ki bi mu bila naložena v primeru nesodelovanja s Komisijo. Komisija je podjetju Wieland (vključno z Buntmetall) odobrila 35 % znižanje globe, ki bi mu bila naložena sicer. |
(44) |
Podjetje Halcor je predložilo številne sočasne dokumente za obdobje njegove udeležbe (avgust 1998 do avgusta 1999). Vendar je bilo obdobje, za katerega je Halcor predložilo dokumente, že zadostno dokumentirano. Poleg tega podjetje Halcor ni razjasnilo svojega sodelovanja v kartelnih dogovorih pred avgustom 1998. Zato izpolnjuje pogoje samo za znatno nižje znižanje v primerjavi z Outokumpu, KME ali Wieland. Obenem je Komisija morala upoštevati dejstvo, da je Halcor ponudil sodelovanje takoj po prejemu prošnje po informacijah in da v prostorih podjetja Halcor niso bile izvedene nobene preiskave. Zato je Halcor izpolnil pogoje za 15 % znižanje globe, ki bi mu bila naložena sicer. |
(45) |
Po prejemu ON je skupina Boliden group zaprosila za ugodno obravnavo. Skupina je priznala kršitev in ni izpodbijala dejstev. Poleg tega je razjasnila določene podrobnosti dejstev. Vendar je bila na podlagi prejšnjega sodelovanja Mueller, Outokumpu, KME-group, Wieland in Halcor, kakor tudi inšpekcij, že ugotovljena kršitev v celoti. Zato je Komisija Boliden group odobrila 10 % znižanje globe, ki bi ji bila naložena v primeru nesodelovanja s Komisijo. |
(46) |
Po prejemu ON je skupina IMI group zaprosila za ugodno obravnavo. Skupina je priznala kršitev in ni izpodbijala dejstev. Vendar je bila na podlagi sodelovanja Mueller, Outokumpu, KME-group, Wieland in Halcor, kakor tudi inšpekcij, že ugotovljena kršitev v celoti. Komisija je kot rezultat tega skupini IMI group odobrila 10 % znižanje globe, ki bi ji bila naložena sicer. |
Odločba
1. |
Naložene so bile naslednje globe:
|
2. |
Zgoraj našteta podjetja takoj prenehajo s kršitvijo, v kolikor to že niso naredila. Vzdržijo se ponovitve vsakršnega dejanja ali ravnanja, kot je kršitev v tej zadevi, in sprejema vsakršnih ukrepov, ki bi imeli enak namen ali učinek. |
(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 411/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 1).
(2) Glej 32123. Po študiji podjetja Boliden se jih 45 % uporablja za cevi za vodo/napeljavo, 52 % za ogrevalne sisteme in 3 % za cevi za plin.
(3) Te številke se trenutno preverjajo.
(4) Deli tega besedila so bili urejeni z namenom, da se ne razkrijejo zaupne informacije; ti deli so v oglatih oklepajih.
(5) UL L 220, 15.8.1990, str. 28.
Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji
13.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 192/30 |
SKLEP SVETA 2006/486/SZVP
z dne 11. julija 2006
o izvedbi Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2005/557/SZVP (1) in zlasti drugega pododstavka člena 8(1) Skupnega ukrepa ter v povezavi s členom 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 21. novembra 2005 sprejel Sklep 2005/806/SZVP o izvedbi Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu (2). |
(2) |
Do prehoda z misije Afriške unije na operacijo ZN bi morala EU nadaljevati svojo podporo; Svet je v skladu s členom 2 Sklepa 2005/806/SZVP sklenil nadaljevati civilno-vojaški podporni ukrep Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu. |
(3) |
V zvezi s civilno komponento bi moral Svet tako odločiti o financiranju nadaljevanja podpornega ukrepa. |
(4) |
Podporni ukrep EU za AMIS II bo potekal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem SZVP iz člena 11 Pogodbe – |
SKLENIL:
Člen 1
Referenčni finančni znesek iz člena 1(1) Sklepa 2005/806/SZVP krije tudi izdatke za obdobje od 29. julija 2006 do 31. oktobra 2006.
Člen 2
Svet najpozneje 30. septembra 2006 oceni, ali naj se podporni ukrep EU nadaljuje.
Člen 3
Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 11. julija 2006
Za Svet
Predsednik
E. HEINÄLUOMA
(1) UL L 188, 20.7.2005, str. 46.
(2) UL L 303, 22.11.2005, str. 60.