PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 5. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	67,5
	204	28,7
	999	48,1
0707 00 05	052	81,0
	999	81,0
0709 90 70	052	91,1
	999	91,1
0805 50 10	388	56,4
	528	55,5
	999	56,0
0808 10 80	388	84,2
	400	113,4
	404	102,8
	508	86,5
	512	76,0
	524	54,3
	528	78,9
	720	115,7
	800	145,8
	804	97,3
	999	95,5
0808 20 50	388	112,2
	512	95,3
	528	84,9
	720	39,0
	999	82,9
0809 10 00	052	190,0
	999	190,0
0809 20 95	052	314,6
	068	107,3
	608	218,2
	999	213,4
0809 40 05	624	146,3
	999	146,3

---

(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

PRILOGA

V Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1071/2005 se vključijo naslednje smernice glede perutninskega mesa:

PRILOGA

Odstotki za izdajo dovoljenj in stopnje nadomestila, ki se uporabljajo za dovoljenja sistema B, zaprošena med 16. majem in 30. junijem 2006 (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

Proizvod	Stopnja nadomestila (EUR/t)	Odstotki izdaje dovoljenj za zaprošene količine
Paradižniki	30	100 %
Pomaranče	39	100 %
Limone	60	100 %
Jabolka	33	100 %

PRILOGA I

PRILOGA II

OPREDELITVE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA STATISTIČNO POROČANJE

Splošne opredelitve

Poštne žiro institucije za statistične namene uskupinjajo posle vseh svojih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Za statistične namene ni dovoljeno uskupinjanje čez nacionalne meje.

Kadar so matična družba in njene podrejene družbe poštne žiro institucije, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih uskupinja posle teh podrejenih družb. Podrejene družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom tujine.

Poštne žiro institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih off-shore, se statistično obravnavajo kot rezidenti tistih ozemelj, na katerih se nahajajo.

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Protisektorji poštnih žiro institucij, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazani po njihovi domači sektorski ali institucionalni razvrstitvi v skladu s seznamom MFI za statistične namene in navodili za statistično razvrstitev strank, določenimi v „Money and Banking Statistics Sector Manual (‚Guidance for the statistical classification of customers‘)“ (Priročnik za sektor denarne in bančne statistike („Smernice za statistično razvrstitev strank“)), ki ga je pripravila ECB in ki uporablja načela razvrstitve, ki so, kolikor je mogoče, usklajena z ESR 95.

„MFI“ zajemajo naslednje sektorje in podsektorje:

—   denarne finančne institucije (MFI): rezidentne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidentne finančne institucije, katerih posel je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov vlog od subjektov, ki niso MFI, ter za lasten račun (vsaj v ekonomskem smislu), dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje,

—   kreditne institucije: kakor so opredeljene v pravu Skupnosti (1), (a) podjetje, katerega posel je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti (2) in odobravanje posojil za lasten račun; ali (b) institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o ustanovitvi, poslovanju ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (3),

—   centralne banke: nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic in ECB,

—   skladi denarnega trga: tisti kolektivni naložbeni podjemi, katerih enote so po likvidnosti bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga,

—   druge denarne finančne institucije: druge rezidentne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI ne glede na naravo njihovega posla.

Bančne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“ ki velja samo na države članice; za druge države ustreza izra „ne-banke“. „Ne-MFI“ zajema naslednje sektorje in podsektorje:

—   sektor država: rezidentne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih za individualno in kolektivno potrošnjo in/ali prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70),

—   centralna država: upravni organi države in druge agencije centralne države, katerih pristojnosti zajemajo celotno gospodarsko ozemlje, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.71),

—   federalna država: ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne naloge na nižji ravni kakor centralna država in na višji kakor lokalna država, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.72),

—   lokalne oblasti: javna uprava, katere pristojnost zajema samo lokalni del ekonomskega ozemlja, izključujoč lokalne agencije skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.73),

—   skladi socialnega zavarovanja: centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov (ESR 95, odstavek 2.74).

Drugi rezidentni sektorji, tj. ne-MFI rezidenti razen sektorja država, zajemajo:

—   druge finančne posrednike + izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti: nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem s prevzemom obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge, od institucionalnih enot, razen MFI (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). Vključeni so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki so sestavljeni iz vseh finančnih družb in nepravih družb, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59),

—   zavarovalne družbe in pokojninske sklade: nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki izhaja iz združevanja tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67),

—   nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31),

—   gospodinjstva: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo, pa tudi proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, pod pogojem, da njihove dejavnosti niso dejavnosti nepravih družb. Vključeni so neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, ki so namenjene posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88).

Za sektorsko razvrstitev protisektorjev, ki niso MFI in ki se nahajajo zunaj domačega ozemlja, obstajajo nadaljnja navodila v priročniku ECB Money and Banking Statistics Sector Manual.

Opredelitve kategorij instrumentov

Opredelitve kategorij sredstev in obveznosti upoštevajo značilnosti različnih finančnih sistemov. Nekatere kategorije sredstev in obveznosti so razčlenjene glede na zapadlost ob izdaji. Zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti (npr. dolžniški vrednostni papirji) ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni (npr. pri nekaterih vrstah vlog). Rok odpoklica ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo dvignil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno brez kazni spremeniti ta instrument v gotovino. Finančni instrumenti so razvrščeni glede na odpovedni rok samo, če ni dogovorjena.

Naslednje tabele vsebujejo podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se v skladu s to uredbo (4) uporabljajo na nacionalni ravni.

Podroben opis kategorij instrumentov mesečne agregatne bilance stanja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija	Opis glavnih značilnosti
1. Gotovina	Imetja euro- in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil
2. Posojila	Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih poročevalske enote posojajo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje sredstva v obliki vlog — vloge pri MFI — slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana Za slaba posojila se štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno. NCB določijo, ali je treba slaba posojila evidentirati v neto znesku ali bruto z rezervacijami. — imetja netržnih vrednostnih papirjev Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ — posojila, s katerimi se trguje Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno — podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo pomožno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugih lastniških instrumentov“. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava glede na naravo finančnega instrumenta, tj. se razvrsti bodisi med „posojila“ ali „vrednostne papirje razen delnic“. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo poštne žiro institucije, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in ne kot posojila — terjatve na podlagi začasnega nakupa Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile poročevalske enote Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo: — posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja („skrbniška posojila“/„fiduciarna posojila“) so posojila, ki jih najame ena o („skrbnik“) v imenu tretje osebey („upravičenec“). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnikov, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (i) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo (tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila); ali (ii) je koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo (tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko porazdelijo v primeru stečaja)
3. Vrednostni papirji razen delnic	Imetja vrednostnih papirjev razen delnic ali drugega lastniškega kapitala, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje: — imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji — tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2). — podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2). — zaradi ohranitve skladnosti z obravnavo poslov začasne prodaje/nakupa ostanejo vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev, v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba prenašati v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le opcija za to)
3a. Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta	— Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) po prvotni zapadlosti do vključno enega leta — Tržna posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih — Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta
3b. Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let	— Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let — Tržna posojila s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih — Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let
4. Delnice/enote skladov denarnega trga	Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT). SDT so kolektivni naložbeni podjemi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija	Opis glavnih značilnosti
9. Vloge	Zneski, ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic in pogodbe o začasni prodaji „Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poštne žiro institucije in nimajo oblike „vlog“. ESR 95 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo (če je to posojilojemalec, potem je posojilo, če pa posojilodajalec, je to vloga), čeprav v praksi pomembnost te razlike niha glede na nacionalno finančno strukturo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti bilance stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“ razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker ni organiziranega trga. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb za izvedene finančne instrumente, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poštnih žiro institucijah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Na podlagi trenutne tržne prakse se tudi predlaga, da bi bilo treba kritja, ki jih prejmejo poročevalske enote, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ le, kolikor se poštni žiro instituciji zagotovi sredstva, ki so prosto razpoložljiva za nadaljnje kreditiranje. Kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poštna žiro institucija, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti (npr. klirinški hiši), je treba samo tisti del, ki ostane na voljo poštni žiro instituciji, načeloma razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poštni žiro instituciji zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „ostala pasiva“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“, glede na nacionalno prakso „Namenska stanja obveznosti v zvezi z, npr. pogodbami o leasingu“, se razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja poštne žiro institucije (glej tudi „Posojila, ki se odobrijo na osnovi zaupanja“ pod kategorijo 2)
9.1 Vloge čez noč	Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Pod to postavko so vključena stanja obveznosti, ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi v obliki elektronskega denarja „na osnovi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) bodisi elektronskega denarja „(na osnovi programske opreme“ ki ga izdajo poštne žiro institucije. Ta postavka izključuje neprenosljive vloge, ki se formalno lahko na zahtevo dvignejo, za katere pa veljajo znatne kazni — stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so prenosljiva s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali čim podobnim brez znatne kazni ali omejitve — stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po vplačilu vloge, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva — stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) ali „na podlagi programske opreme“ — posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila
9.2 Vezane vloge	Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad dvema letoma“). Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve
9.2a Vezane vloge do vključno enega leta	— Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta (razen vloge s prvotno zapadlostjo enega dneva), ki niso prenosljiva in se do zapadlosti ne morejo zamenjati v gotovino — Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba te zneske razvrstiti v 9.3a — Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni — Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v enem letu, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe — Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta — Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta — Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta
9.2b Vezane vloge nad enim letom in do vključno dveh let	— Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino — Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta stanja obveznosti razvrstiti v 9.3a — Stanja obveznosti s fiksno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, se pa lahko na zahtevo dvignejo ob določeni kazni — Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v obdobju med enim letom in dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe — Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma — Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let — Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let
9.3 Vloge na odpoklic	Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred katerim jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene provizije za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“)
9.3a Vloge na odpoklic do vključno treh mesecev	— Stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo ob predhodni napovedi do vključno treh mesecev; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo ali kazen — Neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni — Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev

---

(1)  Člen 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/29/ES (UL L 70, 9.3.2006, str. 50) in kakor se lahko občasno spremeni.

(2)  Vključno s prihodki od prodaje bančnih obveznic javnosti.

(3)  UL L 275, 27.10.2000, str. 39. Direktiva kakor se lahko občasno spremeni.

(4)  Z drugimi besedami, te tabele niso seznami posameznih finančnih instrumentov.

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve ECB za statistično poročanje.

1.   Minimalni standardi za prenos

(a)	NCB se mora poročati pravočasno in v rokih, ki jih določijo NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)	določiti je treba kontaktno(-e) osebo(-e) pri poročevalski enoti;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2.   Minimalni standardi za točnost

(e)	Statistične informacije morajo biti pravilne: — izpolnjene morajo biti vse linearne omejitve (npr. delne vsote morajo biti enake skupni vsoti), — podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(f)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(g)	vse statistične informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(h)	statistične informacije ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(i)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(j)	poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3.   Minimalni standardi za vsebinsko skladnost

(k)	Statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(l)	V primeru odklonov od teh opredelitev in razvrstitev, če do njih pride, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(m)	Poročevalske enote morajo biti pripravljene pojasniti prelome zagotovljenih podatkov v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.   Minimalni standardi za popravke

(n)	Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravki, ki odstopajo od običajnih, morajo biti opremljeni s pojasnjevalnimi opombami.

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

NOVA ZELANDIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) STA SE –

OB UGOTOVITVI, da so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med več državami članicami Evropske skupnosti in Novo Zelandijo, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z nekaterimi vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB PRIZNAVANJU, da bi se morale določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Novo Zelandijo, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, popolnoma uskladiti s to zakonodajo, z namenom vzpostaviti trdno pravno podlago za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo in ohraniti stalnost takih zračnih prevozov;

OB UGOTOVITVI, da Evropska skupnost v okviru teh pogajanj nima namena vplivati na skupni obseg zračnega prometa med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo ter na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Nove Zelandije ali se pogajati za spremembe določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1.   V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti; „pogodbenica“ pomeni pogodbenico tega sporazuma; „stranka“ pomeni pogodbenico ustreznega dvostranskega sporazuma o zračnem prevozu; „letalski prevoznik“ pomeni tudi letalsko družbo; „ozemlje Evropske skupnosti“ pomeni ozemlja držav članic, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je stranka slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je stranka slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev, dovoljenje in preklic

1.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Nova Zelandija, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani Nove Zelandije, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna zadevna država članica, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

3.   Ob prejemu določitve in prošnje s strani določenih letalskih prevoznikov v obliki in na način, ki sta predpisana za operativna pooblastila in tehnična dovoljenja, vsaka stranka ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica: (i) ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice in ima veljavno operativno licenco države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti; (ii) država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen; (iii) ima letalski prevoznik glavni kraj poslovanja na ozemlju države članice, ki mu je podelila operativno licenco; in (iv) je letalski prevoznik neposredno v lasti ali je njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da imajo te države in/ali ti državljani učinkovit nadzor;

(b)	v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nova Zelandija: (i) Nova Zelandija izvaja in ohranja učinkovit predpisani nadzor nad letalskim prevoznikom; in (ii) letalski prevoznik ima glavni kraj poslovanja na Novi Zelandiji.

4.   Vsaka stranka lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji operativna pooblastila ali tehnična dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga je določila druga stranka, če:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica: (i) letalski prevoznik v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti nima sedeža na ozemlju države članice ali nima veljavne operativne licence države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti; ali (ii) država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen; ali (iii) letalski prevoznik nima glavnega kraja poslovanja na ozemlju države članice, ki mu je podelila operativno licenco; ali (iv) letalski prevoznik ni neposredno v lasti ali njegov večinski lastnik ni država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da te države in/ali ti državljani nimajo učinkovitega nadzora; ali (v) letalski prevoznik že ima dovoljenje za operacije na podlagi dvostranskega sporazuma med Novo Zelandijo in drugo državo članico in lahko Nova Zelandija dokaže, da bi se z izvajanjem prometnih pravic iz tega sporazuma na poti, ki vključuje kraj v tej drugi državi članici, izognil omejitvam, ki jih uvaja navedeni drugi sporazum; ali (vi) ima letalski prevoznik spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdala država članica, in ni dvostranskega sporazuma o zračnih prevozih med Novo Zelandijo in to državo članico in se lahko dokaže, da prometne pravice, potrebne za predlagane operacije, na podlagi vzajemnosti niso na voljo letalskemu(-im) prevozniku(-om), ki ga/jih določi Nova Zelandija;

(b)	v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nova Zelandija: (i) Nova Zelandija ne izvaja in ohranja učinkovitega predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom; in (ii) letalski prevoznik nima glavnega kraja poslovanja na Novi Zelandiji.

5.   Pri izvajanju svoje pravice iz odstavka 4 in brez poseganja v njene pravice na podlagi odstavka 4(a)(v) in (vi) tega člena Nova Zelandija ne diskriminira letalskih prevoznikov držav članic na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Pravice v zvezi s predpisanim nadzorom

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(c).

2.   Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Nove Zelandije v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Novo Zelandijo uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali ohranitvi varnostnih standardov in za operativno dovoljenje navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe iz členov, navedenih v Prilogi II(d).

2.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državam članicam ali Novi Zelandiji, da na nediskriminatorni podlagi uvedejo davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika države članice ali Nove Zelandije, ki opravlja promet med dvema krajema na ozemljih ene in druge pogodbenice.

Člen 5

Tarife

1.   Določbe v odstavku 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(e).

2.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani Nove Zelandije v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

3.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani držav članic v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Nove Zelandije, se uporablja zakonodaja Nove Zelandije. Zakonodaja Nove Zelandije se uporablja brez diskriminacije.

Člen 6

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 7

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadar koli sporazumno revidirata ali spremenita.

Člen 8

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3.   Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Novo Zelandijo, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se ne uporabljajo začasno, so navedeni v Prilogi I(b). Ta sporazum se uporablja za vse takšne sporazume in dogovore od začetka njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 9

Prenehanje veljavnosti

1.   V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2.   V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

PREVOD

SPORAZUM

med Republiko Islandijo in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij

REPUBLIKA ISLANDIJA

na eni strani in

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu „EU“, ki jo zastopa predsedstvo Sveta Evropske unije,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE –

OB UPOŠTEVANJU, da imata Republika Islandija in EU enake cilje glede krepitve lastne varnosti v vseh njenih oblikah in glede zagotavljanja visoke stopnje varstva njunim državljanom na območju varnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da Republika Islandija in EU soglašata, da bosta svoja posvetovanja in sodelovanje razvijali na podlagi vprašanj skupnega interesa, ki se nanašajo na varnost;

OB UPOŠTEVANJU, da v tej zvezi obstaja stalna potreba po izmenjavi zaupnih informacij med Republiko Islandijo in EU;

OB PRIZNAVANJU, da bi celovito in učinkovito posvetovanje in sodelovanje lahko zahtevalo dostop do zaupnih informacij in gradiva Republike Islandije in EU, kakor tudi izmenjavo zaupnih informacij in zadevnega gradiva med Republiko Islandijo in EU;

OB ZAVEDANJU, da tak dostop do zaupnih informacij in zadevnega gradiva ter njihova izmenjava zahteva primerne varnostne ukrepe –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Za izpolnitev ciljev krepitve varnosti pogodbenic v vseh njenih oblikah se ta sporazum uporablja za zaupne informacije ali gradivo v kateri koli obliki, ki jih posreduje ena od pogodbenic ali ki jih pogodbenici izmenjata.

Člen 2

Za namene tega sporazuma zaupne informacije pomenijo vse informacije (torej vsako védenje, ki se lahko sporoča v kateri koli obliki) ali gradivo, za katere je določeno, da se morajo zaščititi pred neupravičenim razkritjem in ki so bili kot taki označeni v varnostni razvrstitvi (v nadaljevanju: „zaupne informacije“).

Člen 3

Za namene tega sporazuma „EU“ pomeni Svet Evropske unije (v nadaljevanju „Svet“), generalnega sekretarja/visokega predstavnika in Generalni sekretariat Sveta ter Komisijo Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Evropska komisija“).

Člen 4

Vsaka pogodbenica:

(a)	ščiti in varuje zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum, ki jih posreduje druga pogodbenica, ali ki sta si jih pogodbenici izmenjali;

(b)

zagotavlja, da zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum, ki so bile posredovane ali izmenjane, obdržijo varnostno razvrstitev, ki jo je določila pogodbenica, ki jih posreduje. Pogodbenica-prejemnica zaupne informacije ščiti in varuje v skladu z lastnimi varnostnimi predpisi o informacijah in gradivu z enakovredno varnostno razvrstitvijo, kakor je to določeno v varnostnih dogovorih, ki se oblikujejo v skladu s členoma 11 in 12;

(c)	ne uporablja informacij, za katere se uporablja ta sporazum, za drugačne namene od tistih, ki jih je določil organ izvora in tistih, za katere so bile te dane na voljo ali izmenjane;

(d)	brez privolitve organa izvora zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, ne razkrije tretjim stranem ali institucijam EU ali subjektom, ki niso navedeni v členu 3.

Člen 5

1.   Zaupne informacije lahko ena od pogodbenic („pogodbenica-pošiljateljica“) razkrije ali posreduje drugi pogodbenici („pogodbenici-prejemnici“) v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora.

2.   Glede posredovanja zaupnih informacij prejemnikom, ki niso ena izmed pogodbenic tega sporazuma, pogodbenica-prejemnica odločitev o razkritju ali posredovanju zaupnih informacij sprejme po privolitvi pogodbenice-pošiljateljice v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora, kakor je opredeljeno v njenih varnostnih predpisih.

3.   Pri izvajanju odstavkov 1 in 2 zgoraj generično posredovanje informacij ni možno, razen če pogodbenici dogovorita in določita ustrezne postopke v zvezi z nekaterimi kategorijami informacij, ki so pomembne za potrebe njunega delovanja.

Člen 6

Vsaka od pogodbenic in vsak od subjektov pogodbenic, ki so navedeni v členu 3, ima varnostno organizacijo in varnostne programe, ki temeljijo na takih temeljnih načelih in minimalnih varnostnih standardih, uvedenih v varnostne sisteme pogodbenic, oblikovane na podlagi členov 11 in 12, da zagotavljajo uporabo enakovredne ravni varnostne zaščite za zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum.

Člen 7

1.   Pogodbenici zagotovita, da se vse osebe, ki pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti potrebujejo dostop ali katerih dolžnosti oz. funkcije jim lahko omogočijo dostop do zaupnih informacij, ki so bile dane na voljo ali izmenjane v skladu z določbami tega sporazuma, ustrezno varnostno preverijo preden dobijo dostop do takih informacij.

2.   Postopki varnostnega preverjanja se določijo z namenom, da se ugotovi, ali se neki osebi ob upoštevanju njene lojalnosti, vrednosti zaupanja in zanesljivosti lahko dovoli dostop do zaupnih informacij.

Člen 8

Pogodbenici si v zvezi z varnostjo zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, in z zadevami skupnega varnostnega interesa nudita medsebojno pomoč. Organi, opredeljeni v členu 11, izvajajo vzajemna varnostna posvetovanja in nadzor, da bi ocenili učinkovitost varnostnih dogovorov, za katere so odgovorni in ki se oblikujejo v skladu s členoma 11 in 12.

Člen 9

1.   Za namene tega sporazuma se:

(a)	glede EU: vso pošto pošlje Svetu na naslednji naslov: Council of the European Union Chief Registry Officer Rue de la Loi/Wetstraat, 175 B-1048 Brussels . Vodja glavne pisarne Sveta ob upoštevanju odstavka 2 vso pošto posreduje državam članicam in Evropski komisiji.

(b)

Glede Republike Islandije: vso pošto se naslovi na direktorja političnega oddelka pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Islandije in se po potrebi pošlje preko Misije Islandije pri Evropski uniji na naslednji naslov: Mission of Iceland to the European Union Registry Officer Rond Point Schuman 11 B-1040 Brussels .

2.   Izjemoma se pošta pogodbenice, ki je dostopna samo nekaterim pristojnim uradnikom, organom ali službam te pogodbenice, iz operativnih razlogov lahko naslovi in je dostopna samo nekaterim pristojnim uradnikom, organom ali službam druge pogodbenice, ki so posebej določeni kot prejemniki, ob upoštevanju njihovih pristojnosti in v skladu z načelom potrebe védenja. V zvezi z Evropsko unijo se ta pošta pošilja preko vodje glavne pisarne Sveta.

Člen 10

Izvajanje tega sporazuma nadzorujejo stalni državni sekretar pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Islandije in generalna sekretarja Sveta in Evropske komisije.

Člen 11

Za izvajanje tega sporazuma:

1.	Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Islandije, ki deluje v imenu ter v okviru pristojnosti vlade Republike Islandije, je odgovorno za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti in varovanju zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane Republiki Islandiji.

2.

Generalni sekretariat Varnostnega urada Sveta (v nadaljnjem besedilu: „Varnostni urad GSS“) pod vodstvom in v imenu generalnega sekretarja Sveta, ki deluje v imenu in v okviru pristojnosti Sveta, je odgovoren za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti in varovanju zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane EU.

3.	Varnostni direktorat Evropske komisije, ki deluje v imenu in pod vodstvom Evropske komisije, je odgovoren za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane ali izmenjane znotraj Evropske komisije in njenih prostorov.

Člen 12

Varnostni dogovori, oblikovani v skladu s členom 11 sporazumno med tremi pristojnimi varnostnimi organi, določijo standarde vzajemne varnostne zaščite za zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum. Na strani EU mora te standarde odobriti Varnostni odbor Sveta.

Člen 13

Pristojni varnostni organi, opredeljeni v členu 11, določijo postopke, ki se uporabijo v primerih dokazanega ali domnevnega ogrožanja statusa zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum.

Člen 14

Pred posredovanjem zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, med pogodbenicama morajo odgovorni varnostni organi, opredeljeni v členu 11, soglašati, da je pogodbenica-prejemnica sposobna ščititi in varovati informacije, za katere se uporablja ta sporazum, na način, ki je skladen z dogovori, oblikovanimi v skladu s členoma 11 in 12.

Člen 15

Ta sporazum pogodbenicam ne preprečuje sklenitve drugih sporazumov o posredovanju ali izmenjavi zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, pod pogojem da ti sporazumi niso v nasprotju z določbami tega sporazuma.

Člen 16

Vse razlike med EU in Republiko Islandijo, ki izhajajo iz razlage ali izvajanja tega sporazuma, se urejajo s pogajanji med pogodbenicama.

Člen 17

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta pogodbenici druga drugo uradno obvestili o zaključku ustreznih notranjih postopkov.

2.   Ta sporazum se lahko zaradi sprejema morebitnih sprememb na predlog ene ali druge pogodbenice ponovno preuči.

3.   Spremembe tega sporazuma se sprejmejo z medsebojnim soglasjem pogodbenic in so sestavljene v pisni obliki. Veljati začnejo po medsebojnem uradnem obvestilu, ki ga predvideva odstavek 1.

Člen 18

Ta sporazum ena od pogodbenic lahko odpove s pisnim obvestilom, ki ga izroči drugi pogodbenici. Taka odpoved začne učinkovati šest mesecev po prejemu tega obvestila s strani druge pogodbenice, vendar ne vpliva na že sklenjene obveznosti v skladu z določbami tega sporazuma. Predvsem vse zaupne informacije, ki so bile posredovane ali izmenjane v skladu s tem sporazumom, ostajajo še naprej zaščitene v skladu z določbami, navedenimi v Sporazumu.