ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 184

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
6. julij 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1021/2006 z dne 5. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1022/2006 z dne 5. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1023/2006 z dne 5. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 958/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta 2003/286/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za določene žitne proizvode s poreklom iz Republike Bolgarije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000

5

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1024/2006 z dne 5. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 573/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta 2003/18/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za določene žitne proizvode s poreklom iz Romunije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000

7

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1025/2006 z dne 5. julija 2006 o določitvi končne stopnje nadomestila in odstotka izdaje izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1026/2006 z dne 5. julija 2006 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze s poreklom iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 969/2006

11

 

*

Uredba (ES) št. 1027/2006 Evropske centralne banke z dne 14. junija 2006 o zahtevah za statistično poročanje v zvezi s poštnimi žiro institucijami, ki sprejemajo vloge od nedenarnih finančnih institucij rezidentov euroobmočja (ECB/2006/8)

12

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 5. maja 2006 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

25

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

26

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta z dne 21. novembra 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Islandijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij

34

Sporazum med Republiko Islandijo in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij

35

 

*

Skupni Ukrep Sveta 2006/468/SZVP z dne 5. julija 2006 o podaljšanju in spremembi mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan

38

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1021/2006

z dne 5. julija 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 5. julija 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

67,5

204

28,7

999

48,1

0707 00 05

052

81,0

999

81,0

0709 90 70

052

91,1

999

91,1

0805 50 10

388

56,4

528

55,5

999

56,0

0808 10 80

388

84,2

400

113,4

404

102,8

508

86,5

512

76,0

524

54,3

528

78,9

720

115,7

800

145,8

804

97,3

999

95,5

0808 20 50

388

112,2

512

95,3

528

84,9

720

39,0

999

82,9

0809 10 00

052

190,0

999

190,0

0809 20 95

052

314,6

068

107,3

608

218,2

999

213,4

0809 40 05

624

146,3

999

146,3


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1022/2006

z dne 5. julija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (1), in zlasti členov 4, 5(1) in 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2826/2000 opredeljuje merila za opredelitev tem in proizvodov, o katerih se na notranjem trgu lahko izvajajo akcije informiranja in/ali promocije. Te teme in proizvodi so navedeni v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 1071/2005 (2).

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2826/2000 se morajo za vsakega od sektorjev ali izbranih proizvodov določiti smernice, ki opredeljujejo splošne usmeritve kampanj v teh sektorjih. Smernice za izbrane sektorje in proizvode so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1071/2005.

(3)

Nedavna kriza ob izbruhu aviarne influence je porušila ravnovesje v sektorju perutninskega mesa, saj se je zaradi upada zaupanja pri potrošnikih znatno zmanjšala poraba. Zato se zdi primerno predvideti možnost izvajanja akcij informiranja in/ali promocije v tem sektorju z namenom trajne povrnitve zaupanja potrošnikov, zlasti z ustreznim informiranjem.

(4)

Zato je primerno na seznam proizvodov za promocijo vključiti perutninsko meso in določiti smernice, ki opredeljujejo splošne usmeritve kampanj v tem sektorju.

(5)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1071/2005 spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Skupnega upravljalnega odbora za promocijo kmetijskih proizvodov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1071/2005 se spremeni:

1.

V Prilogi I se doda naslednja alinea:

„—

perutninsko meso“;

2.

Prilogi II se doda besedilo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(2)  UL L 179, 11.7.2005, str. 1.


PRILOGA

V Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1071/2005 se vključijo naslednje smernice glede perutninskega mesa:

„PERUTNINSKO MESO

1.   Splošni pregled stanja

Upad zaupanja potrošnikov v perutninsko meso, ki je povezan z medijskim poročanjem o aviarni influenci, je privedel do znatnega zmanjšanja porabe. Zato je treba okrepiti zaupanje potrošnikov v perutninsko meso s poreklom iz Skupnosti.

Za dosego tega je treba zagotoviti objektivne informacije o skupnostnih sistemih proizvodnje (standardih trženja) ter pregledih, ki so potrebni poleg splošne zakonodaje glede nadzora in varnosti hrane.

2.   Cilji

Informacijske in promocijske kampanje so omejene na izdelke, proizvedene v EU.

Njihov cilj zajema:

zagotavljanje objektivnih in popolnih informacij o ureditvi skupnostnih in nacionalnih sistemov proizvodnje za varnost izdelkov iz perutninskega mesa; potrošnikom je treba zlasti predložiti popolne in natančne informacije o standardih trženja,

informiranje potrošnikov o raznovrstnosti in organoleptičnih ter hranilnih lastnostih perutninskega mesa,

opozarjanje potrošnikov na sledljivost.

3.   Ciljne skupine

Potrošniki in zveze potrošnikov.

Osebe, ki opravljajo gospodinjske nakupe.

Ustanove (restavracije, bolnišnice, šole itd.).

Distributerji in zveze distributerjev.

Novinarji in oblikovalci javnega mnenja.

4.   Glavna sporočila

Za perutninsko meso, ki se trži na ozemlju EU, veljajo predpisi Skupnosti, ki zajemajo celotno proizvodno verigo, zakol in porabo.

Varnostni ukrepi, vključno s pregledi, so uvedeni.

Splošni nasveti o higieni glede ravnanja z živili živalskega izvora.

5.   Najpomembnejša sredstva

Internet.

Dejavnosti na področju odnosov z mediji in oglaševanja (znanstvene in specializirane publikacije, revije za ženske, dnevniki, kulinarične revije).

Stiki z zvezami potrošnikov.

Avdiovizualni mediji.

Publikacije (zgibanke, brošure itd.).

Informacije na prodajnih mestih.

6.   Trajanje in obseg programov

Programi morajo zajemati vsaj eno, lahko pa tudi več držav članic.

Od 12 do 24 mesecev, prednost imajo večletni programi z utemeljenimi cilji za vsako fazo.“


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1023/2006

z dne 5. julija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 958/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta 2003/286/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za določene žitne proizvode s poreklom iz Republike Bolgarije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/299/ES z dne 8. aprila 2003 o sklenitvi Protokola, ki prilagaja trgovinske vidike Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani, da bi upoštevali izid pogajanj med strankama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (1), in zlasti člena 3(2) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom 2003/286/ES se je Skupnost obvezala, da bo za vsako tržno leto določila uvozne tarifne kvote s stopnjo dajatve nič za pšenico in soržico, pšenični gluten ter koruzo s poreklom iz Republike Bolgarije.

(2)

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe Komisije (ES) št. 958/2003 (2), je treba razjasniti in poenostaviti nekatere določbe zadevne uredbe.

(3)

Da se omogoči preverjanje dejanskih količin, ki jih zahteva posamezni izvajalec, je treba natančneje opredeliti obveznost izvajalca, da lahko vloži samo en zahtevek za uvozno dovoljenje za zaporedno številko in za zadevno tedensko obdobje, ter predvideti sankcije, če ta obveznost ni izpolnjena.

(4)

Uredbo (ES) št. 958/2003 je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 958/2003 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Izvajalec lahko vloži samo en zahtevek za dovoljenje za zaporedno številko in tedensko obdobje iz člena 2(1). Če izvajalec vloži več kot en zahtevek za dovoljenje, se vsi njegovi zahtevki zavrnejo in varščina, ki je bila položena ob vložitvi zahtevkov, se nameni zadevni državi članici.“

2.

Člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se predložijo pristojnim organom držav članic najkasneje do 13.00 ure po bruseljskem času vsak drugi ponedeljek v mesecu.

Vlagatelj vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnih organih države članice, kjer je tudi prijavljen kot zavezanec DDV-ja.

Vsak zahtevek za dovoljenje se nanaša na količino, ki ne presega količine, ki je na razpolago za uvoz zadevnega proizvoda v zadevnem tržnem letu.“

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Če skupna količina za vsak zadevni proizvod od začetka tržnega leta in količina, navedena v odstavku 2 presega kvoto za zadevno tržno leto, Komisija najkasneje tretji delovni dan po vložitvi zahtevkov določi enoten koeficient znižanja, ki se uporablja za zaprošene količine.“

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Po uporabi koeficientov dodeljevanja iz odstavka 3 pristojni organi držav članic izdajo četrti delovni dan po dnevu vložitve zahtevkov uvozna dovoljenja, ki ustrezajo zahtevkom, ki so bili Komisiji sporočeni v skladu z odstavkom 2.

Na dan izdaje uvoznih dovoljenj pristojni organi držav članic najpozneje do 18. ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski pošti na podlagi vzorca iz Priloge k tej uredbi skupno količino, ki izhaja iz vsote količin, za katere so bila tisti dan izdana uvozna dovoljenja.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 102, 24.4.2003, str. 60.

(2)  UL L 136, 4.6.2003, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1046/2005 (UL L 172, 5.7.2005, str. 79).


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1024/2006

z dne 5. julija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 573/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta 2003/18/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za določene žitne proizvode s poreklom iz Romunije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/18/ES z dne 19. decembra 2002 o sklenitvi protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi zaradi upoštevanja izida pogajanj med pogodbenicama o novih obojestranskih kmetijskih koncesijah (1), in zlasti člena 3(2) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom 2003/18/ES se je Skupnost zavezala, da bo ustanovila za vsako tržno leto uvozne tarifne kvote po stopnji dajatve nič za pšenico in soržico in koruzo s poreklom iz Romunije.

(2)

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe Komisije (ES) št. 573/2003 (2), je treba razjasniti in poenostaviti nekatere določbe zadevne uredbe.

(3)

Da se omogoči preverjanje dejanskih količin, ki jih zahteva posamezni izvajalec, je treba natančneje opredeliti obveznost izvajalca, da lahko vloži samo en zahtevek za uvozno dovoljenje za zaporedno številko in za zadevno tedensko obdobje, ter predvideti sankcije, če ta obveznost ni izpolnjena.

(4)

Uredbo (ES) št. 573/2003 je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 573/2003 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Izvajalec lahko vloži samo en zahtevek za dovoljenje za zaporedno številko in tedensko obdobje iz člena 2(1). Če izvajalec vloži več kot en zahtevek za dovoljenje, se vsi njegovi zahtevki zavrnejo in varščina, ki je bila položena ob vložitvi zahtevkov, se nameni zadevni državi članici.“

2.

Člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se predložijo pristojnim organom držav članic najkasneje do 13.00 ure po bruseljskem času vsak drugi ponedeljek v mesecu.

Vlagatelj vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnih organih države članice, kjer je tudi prijavljen kot zavezanec DDV-ja.

Vsak zahtevek za dovoljenje se nanaša na količino, ki ne presega količine, ki je na razpolago za uvoz zadevnega proizvoda v zadevnem tržnem letu.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Če skupna količina za vsak zadevni proizvod od začetka tržnega leta in količina, navedena v odstavku 2, presega kvoto za zadevno tržno leto, Komisija najkasneje tretji delovni dan po vložitvi zahtevkov določi enoten koeficient znižanja, ki se uporablja za zaprošene količine.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Po uporabi koeficientov dodeljevanja iz odstavka 3 pristojni organi držav članic izdajo četrti delovni dan po dnevu vložitve zahtevkov uvozna dovoljenja, ki ustrezajo zahtevkom, ki so bili Komisiji sporočeni v skladu z odstavkom 2.

Na dan izdaje uvoznih dovoljenj pristojni organi držav članic najpozneje do 18. ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski pošti na podlagi vzorca iz Priloge k tej uredbi skupno količino, ki izhaja iz vsote količin, za katere so bila tisti dan izdana uvozna dovoljenja.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 8, 14.1.2003, str. 18.

(2)  UL L 82, 29.3.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1025/2006

z dne 5. julija 2006

o določitvi končne stopnje nadomestila in odstotka izdaje izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1961/2001 z dne 8. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo (2), in zlasti člena 6(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 557/2006 (3) je določila okvirne količine za izdajo izvoznih dovoljenj sistema B.

(2)

Treba je določiti končno stopnjo nadomestila za paradižnike, pomaranče, limone in jabolka, zajete v dovoljenjih, zaprošenih v okviru sistema B med 16. majem in 30. junijem 2006, v višini okvirne stopnje in odstotka dovoljenj za zaprošene količine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za izvozna dovoljenja sistema B, vložene v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 557/2006 med 16. majem in 30. junijem 2006, so odstotki izdaje dovoljenj in stopnje veljavnega nadomestila določeni v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 268, 9.10.2001, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

(3)  UL L 98, 6.4.2006, str. 65.


PRILOGA

Odstotki za izdajo dovoljenj in stopnje nadomestila, ki se uporabljajo za dovoljenja sistema B, zaprošena med 16. majem in 30. junijem 2006 (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

Proizvod

Stopnja nadomestila

(EUR/t)

Odstotki izdaje dovoljenj za zaprošene količine

Paradižniki

30

100 %

Pomaranče

39

100 %

Limone

60

100 %

Jabolka

33

100 %


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1026/2006

z dne 5. julija 2006

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze s poreklom iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 969/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 969/2006 z dne 29. junija 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze s poreklom iz tretjih držav (2), in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 969/2006 odpira letno tarifno kvoto 242 074 ton koruze (zaporedna številka 09.4131).

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 določa količino 242 074 ton za serijo št. 2 za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2006.

(3)

Količine, zahtevane do ponedeljka, 3. julija 2006, do 13. ure po bruseljskem času v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 969/2006, presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje za kvoto za koruzo, vloženemu do ponedeljka, 3. julija 2006, do 13. ure po bruseljskem času in predloženemu Komisiji v skladu s členom 4(1) in (2) Uredbe (ES) št. 969/2006, se ugodi do 0,46439 % zahtevanih količin.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 176, 30.6.2006, str. 44.


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/12


UREDBA (ES) št. 1027/2006 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 14. junija 2006

o zahtevah za statistično poročanje v zvezi s poštnimi žiro institucijami, ki sprejemajo vloge od nedenarnih finančnih institucij rezidentov euroobmočja

(ECB/2006/8)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1), ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev statističnih zahtev za poročanje ECB, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank. Člen 2(2)(b) nadalje določa, da so poštne žiro institucije del referenčne poročevalske populacije do tiste mere, ki je potrebna za izpolnitev statističnih zahtev ECB za poročanje, med drugim, na področju denarne in bančne statistike.

(2)

Uredba (ES) št. 2423/2001 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (2) je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 2533/98. V skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) so dejanski obvezniki poročanja rezidentne monetarne finančne institucije na ozemlju sodelujoče države članice.

(3)

Denarni agregati euroobmočja in njihove protipostavke so pridobljene pretežno iz podatkov bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI), ki se zbirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13). Vendar denarni agregati euroobmočja ne vključujejo le denarnih obveznosti MFI v razmerju do ne-MFI rezidentov euroobmočja razen centralne države, ampak tudi denarne obveznosti centralne države v razmerju do ne-MFI rezidentov euroobmočja razen centralne države. Zato se dodatne statistične informacije o obveznostih centralne države iz naslova vlog ter o gotovini in vrednostnih papirjih, izdanih s strani MFI, ki jih ima centralna država trenutno zbirajo v skladu s Smernico ECB/2003/2 z dne 6. februarja 2003 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike (3).

(4)

V nekaterih sodelujočih državah članicah poštne žiro institucije ne spadajo več v sektor centralne države v Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) (4), in niso omejene na sprejemanje vlog zgolj v imenu nacionalnih zakladnic, ampak lahko sprejemajo vloge za svoj račun. Zato ni več mogoče, da bi se statistične informacije o takih vlogah poročale v okviru Smernice ECB/2003/2.

(5)

Poštne žiro institucije, ki sprejemajo vloge, v zvezi s tem opravljajo podobne dejavnosti kot MFI. Zato morata obe vrsti subjektov izpolnjevati podobne zahteve za statistično poročanje, kolikor so take zahteve ustrezne glede na njihovo dejavnost.

(6)

Za zagotovitev usklajenega obravnavanja in za varovanje razpoložljivosti statističnih informacij o vlogah, ki jih sprejemajo poštne žiro institucije, je treba sprejeti novo uredbo, ki tem subjektom postavlja zahteve za poročanje –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

imajo izrazi „sodelujoča država članica“, „poročevalske enote“, in „rezident“ enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

„poštna žiro institucija“ pomeni pošto, ki spada v sektor „nefinančnih družb“ (sektor 11 ESR 95) in, kot dopolnilo k poštnim storitvam, sprejema vloge od ne-MFI rezidentov euroobmočja, z namenom opravljanja storitev nakazovanja denarja za svoje deponente.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz poštnih žiro institucij rezidentov na ozemlju sodelujočih držav članic.

2.   Izvršilni odbor ECB lahko sestavi in vzdržuje seznam poštnih žiro institucij, za katere velja ta uredba. NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve dostopni zadevnim poštnim žiro institucijam na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevne poštne žiro institucije, v papirni obliki. Seznam bo samo informativne narave. Vendar pa ECB v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama nepravilna, ne naloži sankcij tisti poštni žiro instituciji, ki ni ustrezno izpolnila zahtev za poročanje, kolikor se je v dobri veri zanašala na nepravilni seznam.

3.   NCB lahko poštnim žiro institucijam odobrijo odstopanja od zahteve za poročanje statističnih informacij v skladu s to uredbo pod pogojem, da so zahtevane statistične informacije že zbrale od drugih razpoložljivih virov. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja zaradi odobritve ali po potrebi preklica vsakega odstopanja z učinkom od začetka vsakega leta, v soglasju z ECB.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1.   Dejanska poročevalska populacija poroča NCB sodelujoče države članice, v kateri je poštna žiro institucija rezident, mesečne statistične informacije, povezane z njeno bilanco stanja na koncu meseca, v obliki stanj.

2.   Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se nanašajo na posle, ki jih poštna žiro institucija opravlja za svoj račun, in so podrobno opredeljeni v prilogah I in II.

3.   Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

4.   NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo statistične informacije, ki jih zahteva ta uredba, in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

5.   Poročevalska enota mora v primeru združitve, razdružitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti pristojno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo združitve, razdružitve ali reorganizacije postane javna in pravočasno pred izvedbo teh postopkov.

Člen 4

Časovni okvir

NCB posredujejo ECB statistične informacije, ki se poročajo na podlagi člena 3(1) in (2), do zaključka poslovanja na petnajsti delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo. NCB določijo, do kdaj morajo podatke prejeti od poročevalskih enot, da bodo ta rok lahko spoštovale.

Člen 5

Računovodska pravila

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 so računovodska pravila, ki jih poštne žiro institucije uporabljajo za namene poročanja v skladu s to uredbo, določena v nacionalnih prenosih Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), in v katerih koli drugih mednarodnih računovodskih standardih, v vsakem primeru, kolikor se uporabljajo za poštne žiro institucije. Brez poseganja v računovodsko prakso in postopke netiranja, ki veljajo v sodelujočih državah članicah, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih v statistične namene poroča v bruto izrazih.

2.   Obveznosti iz naslova vlog in posojila se za namene te uredbe poročajo v nominalnih zneskih, ki so neporavnani na koncu meseca, v bruto izrazih. Nominalni znesek pomeni znesek glavnice, ki ga je dolžnik pogodbeno zavezan odplačati upniku.

3.   NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto znesku brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da takšno poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidentne poročevalske enote in da je potrebna za ohranjanje kontinuitete pri statističnem vrednotenju posojil glede na podatke, poročane za obdobja pred januarjem 2005.

Člen 6

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB uresničujejo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih poročevalske enote zagotavljajo v skladu z zahtevami za statistično poročanje iz te uredbe, brez poseganja v pravico ECB, da sama uresničuje te pravice. Ta pravica se uresničuje zlasti, kadar poštna žiro institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

Člen 7

Končne določbe

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 14. junija 2006

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2181/2004 (ECB/2004/21) (UL L 371, 18.12.2004, str. 42).

(3)  UL L 241, 26.9.2003, str. 1. Smernica, kakor je bila nazadnje spremenjena s Smernico ECB/2005/4 (UL L 109, 29.4.2005, str. 6).

(4)  Kakor ga je sprejel Svet Evropske unije v svoji Uredbi (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).

(5)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.


PRILOGA I

Image

Image

Image


PRILOGA II

OPREDELITVE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA STATISTIČNO POROČANJE

Splošne opredelitve

Poštne žiro institucije za statistične namene uskupinjajo posle vseh svojih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Za statistične namene ni dovoljeno uskupinjanje čez nacionalne meje.

Kadar so matična družba in njene podrejene družbe poštne žiro institucije, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih uskupinja posle teh podrejenih družb. Podrejene družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom tujine.

Poštne žiro institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih off-shore, se statistično obravnavajo kot rezidenti tistih ozemelj, na katerih se nahajajo.

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Protisektorji poštnih žiro institucij, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazani po njihovi domači sektorski ali institucionalni razvrstitvi v skladu s seznamom MFI za statistične namene in navodili za statistično razvrstitev strank, določenimi v „Money and Banking Statistics Sector Manual (‚Guidance for the statistical classification of customers‘)“ (Priročnik za sektor denarne in bančne statistike („Smernice za statistično razvrstitev strank“)), ki ga je pripravila ECB in ki uporablja načela razvrstitve, ki so, kolikor je mogoče, usklajena z ESR 95.

„MFI“ zajemajo naslednje sektorje in podsektorje:

—   denarne finančne institucije (MFI): rezidentne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidentne finančne institucije, katerih posel je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov vlog od subjektov, ki niso MFI, ter za lasten račun (vsaj v ekonomskem smislu), dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje,

—   kreditne institucije: kakor so opredeljene v pravu Skupnosti (1), (a) podjetje, katerega posel je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti (2) in odobravanje posojil za lasten račun; ali (b) institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o ustanovitvi, poslovanju ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (3),

—   centralne banke: nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic in ECB,

—   skladi denarnega trga: tisti kolektivni naložbeni podjemi, katerih enote so po likvidnosti bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga,

—   druge denarne finančne institucije: druge rezidentne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI ne glede na naravo njihovega posla.

Bančne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“ ki velja samo na države članice; za druge države ustreza izra „ne-banke“. „Ne-MFI“ zajema naslednje sektorje in podsektorje:

—   sektor država: rezidentne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih za individualno in kolektivno potrošnjo in/ali prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70),

—   centralna država: upravni organi države in druge agencije centralne države, katerih pristojnosti zajemajo celotno gospodarsko ozemlje, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.71),

—   federalna država: ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne naloge na nižji ravni kakor centralna država in na višji kakor lokalna država, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.72),

—   lokalne oblasti: javna uprava, katere pristojnost zajema samo lokalni del ekonomskega ozemlja, izključujoč lokalne agencije skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.73),

—   skladi socialnega zavarovanja: centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov (ESR 95, odstavek 2.74).

Drugi rezidentni sektorji, tj. ne-MFI rezidenti razen sektorja država, zajemajo:

—   druge finančne posrednike + izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti: nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem s prevzemom obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge, od institucionalnih enot, razen MFI (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). Vključeni so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki so sestavljeni iz vseh finančnih družb in nepravih družb, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59),

—   zavarovalne družbe in pokojninske sklade: nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki izhaja iz združevanja tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67),

—   nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31),

—   gospodinjstva: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo, pa tudi proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, pod pogojem, da njihove dejavnosti niso dejavnosti nepravih družb. Vključeni so neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, ki so namenjene posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88).

Za sektorsko razvrstitev protisektorjev, ki niso MFI in ki se nahajajo zunaj domačega ozemlja, obstajajo nadaljnja navodila v priročniku ECB Money and Banking Statistics Sector Manual.

Opredelitve kategorij instrumentov

Opredelitve kategorij sredstev in obveznosti upoštevajo značilnosti različnih finančnih sistemov. Nekatere kategorije sredstev in obveznosti so razčlenjene glede na zapadlost ob izdaji. Zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti (npr. dolžniški vrednostni papirji) ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni (npr. pri nekaterih vrstah vlog). Rok odpoklica ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo dvignil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno brez kazni spremeniti ta instrument v gotovino. Finančni instrumenti so razvrščeni glede na odpovedni rok samo, če ni dogovorjena.

Naslednje tabele vsebujejo podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se v skladu s to uredbo (4) uporabljajo na nacionalni ravni.

Podroben opis kategorij instrumentov mesečne agregatne bilance stanja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Gotovina

Imetja euro- in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil

2.

Posojila

Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih poročevalske enote posojajo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje sredstva v obliki vlog

vloge pri MFI

slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana

Za slaba posojila se štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno. NCB določijo, ali je treba slaba posojila evidentirati v neto znesku ali bruto z rezervacijami.

imetja netržnih vrednostnih papirjev

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“

posojila, s katerimi se trguje

Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo pomožno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugih lastniških instrumentov“. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava glede na naravo finančnega instrumenta, tj. se razvrsti bodisi med „posojila“ ali „vrednostne papirje razen delnic“. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo poštne žiro institucije, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in ne kot posojila

terjatve na podlagi začasnega nakupa

Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile poročevalske enote

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja („skrbniška posojila“/„fiduciarna posojila“) so posojila, ki jih najame ena o („skrbnik“) v imenu tretje osebey („upravičenec“). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnikov, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (i) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo (tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila); ali (ii) je koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo (tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko porazdelijo v primeru stečaja)

3.

Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic ali drugega lastniškega kapitala, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji

tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2).

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2).

zaradi ohranitve skladnosti z obravnavo poslov začasne prodaje/nakupa ostanejo vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev, v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba prenašati v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le opcija za to)

3a.

Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) po prvotni zapadlosti do vključno enega leta

Tržna posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih

Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

3b.

Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

Tržna posojila s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih

Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

4.

Delnice/enote skladov denarnega trga

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT). SDT so kolektivni naložbeni podjemi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga


KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

9.

Vloge

Zneski, ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic in pogodbe o začasni prodaji

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poštne žiro institucije in nimajo oblike „vlog“. ESR 95 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo (če je to posojilojemalec, potem je posojilo, če pa posojilodajalec, je to vloga), čeprav v praksi pomembnost te razlike niha glede na nacionalno finančno strukturo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti bilance stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“ razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker ni organiziranega trga. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb za izvedene finančne instrumente, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poštnih žiro institucijah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Na podlagi trenutne tržne prakse se tudi predlaga, da bi bilo treba kritja, ki jih prejmejo poročevalske enote, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ le, kolikor se poštni žiro instituciji zagotovi sredstva, ki so prosto razpoložljiva za nadaljnje kreditiranje. Kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poštna žiro institucija, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti (npr. klirinški hiši), je treba samo tisti del, ki ostane na voljo poštni žiro instituciji, načeloma razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poštni žiro instituciji zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „ostala pasiva“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“, glede na nacionalno prakso

„Namenska stanja obveznosti v zvezi z, npr. pogodbami o leasingu“, se razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja poštne žiro institucije (glej tudi „Posojila, ki se odobrijo na osnovi zaupanja“ pod kategorijo 2)

9.1

Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Pod to postavko so vključena stanja obveznosti, ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi v obliki elektronskega denarja „na osnovi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) bodisi elektronskega denarja „(na osnovi programske opreme“ ki ga izdajo poštne žiro institucije. Ta postavka izključuje neprenosljive vloge, ki se formalno lahko na zahtevo dvignejo, za katere pa veljajo znatne kazni

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so prenosljiva s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali čim podobnim brez znatne kazni ali omejitve

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po vplačilu vloge, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) ali „na podlagi programske opreme“

posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila

9.2

Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad dvema letoma“). Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve

9.2a

Vezane vloge do vključno enega leta

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta (razen vloge s prvotno zapadlostjo enega dneva), ki niso prenosljiva in se do zapadlosti ne morejo zamenjati v gotovino

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba te zneske razvrstiti v 9.3a

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni

Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v enem letu, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe

Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

9.2b

Vezane vloge nad enim letom in do vključno dveh let

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta stanja obveznosti razvrstiti v 9.3a

Stanja obveznosti s fiksno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, se pa lahko na zahtevo dvignejo ob določeni kazni

Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v obdobju med enim letom in dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe

Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma

Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

9.3

Vloge na odpoklic

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred katerim jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene provizije za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“)

9.3a

Vloge na odpoklic do vključno treh mesecev

Stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo ob predhodni napovedi do vključno treh mesecev; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo ali kazen

Neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev


(1)  Člen 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/29/ES (UL L 70, 9.3.2006, str. 50) in kakor se lahko občasno spremeni.

(2)  Vključno s prihodki od prodaje bančnih obveznic javnosti.

(3)  UL L 275, 27.10.2000, str. 39. Direktiva kakor se lahko občasno spremeni.

(4)  Z drugimi besedami, te tabele niso seznami posameznih finančnih instrumentov.


PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve ECB za statistično poročanje.

1.   Minimalni standardi za prenos

(a)

NCB se mora poročati pravočasno in v rokih, ki jih določijo NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)

določiti je treba kontaktno(-e) osebo(-e) pri poročevalski enoti;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2.   Minimalni standardi za točnost

(e)

Statistične informacije morajo biti pravilne:

izpolnjene morajo biti vse linearne omejitve (npr. delne vsote morajo biti enake skupni vsoti),

podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(f)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(g)

vse statistične informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(h)

statistične informacije ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(i)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(j)

poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3.   Minimalni standardi za vsebinsko skladnost

(k)

Statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(l)

V primeru odklonov od teh opredelitev in razvrstitev, če do njih pride, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(m)

Poročevalske enote morajo biti pripravljene pojasniti prelome zagotovljenih podatkov v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.   Minimalni standardi za popravke

(n)

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravki, ki odstopajo od običajnih, morajo biti opremljeni s pojasnjevalnimi opombami.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/25


SKLEP SVETA

z dne 5. maja 2006

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2006/466/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti, s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „sporazum“).

(3)

Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti Sporazuma se le-ta začasno uporablja od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 8(2) Sporazuma.

V Bruslju, 5. maja 2006

Za Svet

Predsednik

K.-H. GRASSER


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

NOVA ZELANDIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) STA SE –

OB UGOTOVITVI, da so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med več državami članicami Evropske skupnosti in Novo Zelandijo, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z nekaterimi vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB PRIZNAVANJU, da bi se morale določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Novo Zelandijo, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, popolnoma uskladiti s to zakonodajo, z namenom vzpostaviti trdno pravno podlago za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo in ohraniti stalnost takih zračnih prevozov;

OB UGOTOVITVI, da Evropska skupnost v okviru teh pogajanj nima namena vplivati na skupni obseg zračnega prometa med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo ter na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Nove Zelandije ali se pogajati za spremembe določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1.   V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti; „pogodbenica“ pomeni pogodbenico tega sporazuma; „stranka“ pomeni pogodbenico ustreznega dvostranskega sporazuma o zračnem prevozu; „letalski prevoznik“ pomeni tudi letalsko družbo; „ozemlje Evropske skupnosti“ pomeni ozemlja držav članic, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je stranka slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je stranka slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev, dovoljenje in preklic

1.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Nova Zelandija, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani Nove Zelandije, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna zadevna država članica, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

3.   Ob prejemu določitve in prošnje s strani določenih letalskih prevoznikov v obliki in na način, ki sta predpisana za operativna pooblastila in tehnična dovoljenja, vsaka stranka ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica:

(i)

ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice in ima veljavno operativno licenco države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen;

(iii)

ima letalski prevoznik glavni kraj poslovanja na ozemlju države članice, ki mu je podelila operativno licenco; in

(iv)

je letalski prevoznik neposredno v lasti ali je njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da imajo te države in/ali ti državljani učinkovit nadzor;

(b)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nova Zelandija:

(i)

Nova Zelandija izvaja in ohranja učinkovit predpisani nadzor nad letalskim prevoznikom; in

(ii)

letalski prevoznik ima glavni kraj poslovanja na Novi Zelandiji.

4.   Vsaka stranka lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji operativna pooblastila ali tehnična dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga je določila druga stranka, če:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica:

(i)

letalski prevoznik v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti nima sedeža na ozemlju države članice ali nima veljavne operativne licence države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti; ali

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen; ali

(iii)

letalski prevoznik nima glavnega kraja poslovanja na ozemlju države članice, ki mu je podelila operativno licenco; ali

(iv)

letalski prevoznik ni neposredno v lasti ali njegov večinski lastnik ni država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da te države in/ali ti državljani nimajo učinkovitega nadzora; ali

(v)

letalski prevoznik že ima dovoljenje za operacije na podlagi dvostranskega sporazuma med Novo Zelandijo in drugo državo članico in lahko Nova Zelandija dokaže, da bi se z izvajanjem prometnih pravic iz tega sporazuma na poti, ki vključuje kraj v tej drugi državi članici, izognil omejitvam, ki jih uvaja navedeni drugi sporazum; ali

(vi)

ima letalski prevoznik spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdala država članica, in ni dvostranskega sporazuma o zračnih prevozih med Novo Zelandijo in to državo članico in se lahko dokaže, da prometne pravice, potrebne za predlagane operacije, na podlagi vzajemnosti niso na voljo letalskemu(-im) prevozniku(-om), ki ga/jih določi Nova Zelandija;

(b)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nova Zelandija:

(i)

Nova Zelandija ne izvaja in ohranja učinkovitega predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom; in

(ii)

letalski prevoznik nima glavnega kraja poslovanja na Novi Zelandiji.

5.   Pri izvajanju svoje pravice iz odstavka 4 in brez poseganja v njene pravice na podlagi odstavka 4(a)(v) in (vi) tega člena Nova Zelandija ne diskriminira letalskih prevoznikov držav članic na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Pravice v zvezi s predpisanim nadzorom

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(c).

2.   Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Nove Zelandije v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Novo Zelandijo uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali ohranitvi varnostnih standardov in za operativno dovoljenje navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe iz členov, navedenih v Prilogi II(d).

2.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državam članicam ali Novi Zelandiji, da na nediskriminatorni podlagi uvedejo davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika države članice ali Nove Zelandije, ki opravlja promet med dvema krajema na ozemljih ene in druge pogodbenice.

Člen 5

Tarife

1.   Določbe v odstavku 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(e).

2.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani Nove Zelandije v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

3.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani držav članic v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Nove Zelandije, se uporablja zakonodaja Nove Zelandije. Zakonodaja Nove Zelandije se uporablja brez diskriminacije.

Člen 6

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 7

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadar koli sporazumno revidirata ali spremenita.

Člen 8

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3.   Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Novo Zelandijo, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se ne uporabljajo začasno, so navedeni v Prilogi I(b). Ta sporazum se uporablja za vse takšne sporazume in dogovore od začetka njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 9

Prenehanje veljavnosti

1.   V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2.   V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, enaindvajsetega junija leta dva tisoč šest, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku. V primeru spora angleško besedilo prevlada nad besedili v drugih jezikih.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Image

Image

Por Nueva Zelanda

Za Nový Zéland

For New Zealand

Für Neuseeland

Uus-Meremaa nimel

Για τη Νέα Ζηλανδíα

For New Zealand

Pour la Nouvelle-Zélande

Per la Nuova Zelanda

Jaunzēlandes vārdā

Naujosios Zelandijos vardu

Új-Zéland részéről

Għan-New Zealand

Voor Nieuw-Zeeland

W imieniu Nowej Zelandii

Pela Nova Zelândia

Za Nový Zéland

Za Novo Zelandijo

Uuden-Seelannin puolesta

För Nya Zeeland

Image

PRILOGA I

Seznam sporazumov iz člena 1 tega sporazuma

(a)

Sporazumi o zračnem prevozu med Novo Zelandijo in državami članicami Evropske skupnosti, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali so se začasno uporabljali:

Sporazum med Zvezno vlado Avstrije in Vlado Nove Zelandije o zračnem prevozu, podpisan na Dunaju dne 14. marca 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Avstrijo“),

Sporazum med Vlado Kraljevine Belgije in Vlado Nove Zelandije o zračnem prevozu, podpisan v Wellingtonu dne 4. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Belgijo“),

Sporazum med Kraljevino Dansko in Novo Zelandijo o zračnem prevozu, podpisan v Wellingtonu dne 7. februarja 2001 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Dansko“);

dopolnjen s Sporazumom o sodelovanju med skandinavskimi državami v zvezi s Scandinavian Airlines System (SAS), podpisanim v Wellingtonu dne 7. februarja 2001,

Sporazum med Vlado Francoske republike in Vlado Nove Zelandije o zračnem prevozu, podpisan v Parizu dne 9. novembra 1967 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Francijo“);

nazadnje spremenjen z Izmenjavo not z dne 9. avgusta 1971,

Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Novo Zelandijo o zračnem prevozu, podpisan v Bonnu dne 2. novembra 1987, s spremembami (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Nemčijo“),

Sporazum med Vlado Irske in Vlado Nove Zelandije o zračnem prevozu, podpisan v Dublinu dne 27. maja 1999 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Irsko“),

Sporazum med Vlado Nove Zelandije in Vlado Italijanske republike o zračnem prevozu, podpisan v Rimu septembra 2001 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Italijo“),

Sporazum med Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in Vlado Nove Zelandije o zračnem prevozu, podpisan v Wellingtonu dne 2. novembra 1992 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Luksemburgom“),

osnutek Sporazuma med Vlado Nove Zelandije in Vlado Kraljevine Nizozemske o zračnem prevozu med njunima ozemljema in preko njunih ozemelj, kot je priložen k Memorandumu o soglasju, podpisanemu v Haagu dne 11. maja 1999 (v nadaljnjem besedilu „osnutek Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko“),

Sporazum med Kraljevino Španijo in Novo Zelandijo o zračnem prevozu, podpisan v Madridu dne 6. maja 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Španijo“),

Sporazum med Kraljevino Švedsko in Novo Zelandijo o zračnem prevozu, podpisan v Wellingtonu dne 7. februarja 2001 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Novo Zelandijo in Švedsko“);

dopolnjen s Sporazumom o sodelovanju med skandinavskimi državami v zvezi s Scandinavian Airlines System (SAS), podpisanim v Wellingtonu dne 7. februarja 2001.

(b)

Parafirani ali podpisani sporazumi o zračnem prevozu in drugi dogovori med Novo Zelandijo in državami članicami Evropske skupnosti, ki na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in se niso začasno uporabljali.

PRILOGA II

Seznam členov sporazumov iz členov 2 do 5 tega sporazuma, navedenih v Prilogi I tega sporazuma

(a)

Določitev s strani države članice:

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Avstrijo,

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Belgijo,

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Dansko,

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Nemčijo (1),

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Irsko (1),

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Italijo (1),

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Luksemburgom (1),

člen 4 osnutka Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko (1),

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Španijo,

člen 3 Sporazuma med Novo Zelandijo in Švedsko.

(b)

Zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Avstrijo,

člen 5 Sporazuma med Novo Zelandijo in Belgijo,

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Dansko,

člen 8 Sporazuma med Novo Zelandijo in Francijo (1),

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Nemčijo (1),

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Irsko (1),

člen 5 Sporazuma med Novo Zelandijo in Italijo (1),

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Luksemburgom (1),

člen 5 osnutka Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko (1),

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Španijo,

člen 4 Sporazuma med Novo Zelandijo in Švedsko.

(c)

Predpisani nadzor:

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Avstrijo,

člen 7 Sporazuma med Novo Zelandijo in Belgijo,

člen 13 Sporazuma med Novo Zelandijo in Dansko,

člen 11a Sporazuma med Novo Zelandijo in Nemčijo,

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Irsko,

člen 11 Sporazuma med Novo Zelandijo in Italijo,

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Luksemburgom,

člen 12 osnutka Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko,

člen 11 Sporazuma med Novo Zelandijo in Španijo,

člen 13 Sporazuma med Novo Zelandijo in Švedsko.

(d)

Obdavčitev letalskega goriva:

člen 7 Sporazuma med Novo Zelandijo in Avstrijo,

člen 10 Sporazuma med Novo Zelandijo in Belgijo,

člen 5 Sporazuma med Novo Zelandijo in Dansko,

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Francijo,

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Nemčijo,

člen 9 Sporazuma med Novo Zelandijo in Irsko,

člen 6 Sporazuma med Novo Zelandijo in Italijo,

člen 8 Sporazuma med Novo Zelandijo in Luksemburgom,

člen 10 osnutka Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko,

člen 5 Sporazuma med Novo Zelandijo in Španijo,

člen 5 Sporazuma med Novo Zelandijo in Švedsko.

(e)

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti:

člen 11 Sporazuma med Novo Zelandijo in Avstrijo,

člen 13 Sporazuma med Novo Zelandijo in Belgijo,

člen 9 Sporazuma med Novo Zelandijo in Dansko,

člen 10 Sporazuma med Novo Zelandijo in Francijo,

člen 10 Sporazuma med Novo Zelandijo in Nemčijo,

člen 12 Sporazuma med Novo Zelandijo in Irsko,

člen 8 Sporazuma med Novo Zelandijo in Italijo,

člen 10 Sporazuma med Novo Zelandijo in Luksemburgom,

člen 6 osnutka Sporazuma med Novo Zelandijo in Nizozemsko,

člen 7 Sporazuma med Novo Zelandijo in Španijo,

člen 9 Sporazuma med Novo Zelandijo in Švedsko.


(1)  Člen 2(2) tega sporazuma se ne uporablja za te določbe.

PRILOGA III

Seznam drugih držav iz člena 2 tega sporazuma

(a)

Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)

Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)

Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)

Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu).


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/34


SKLEP SVETA

z dne 21. novembra 2005

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Islandijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij

(2006/467/SZVP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na svojem sestanku 27 in 28. novembra 2003 je Svet sklenil pooblastiti predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik za Skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP), za začetek pogajanj v skladu s členoma 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji z nekaterimi tretjimi državami, da bi Evropska unija z njimi sklenila Sporazume o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij.

(2)

Na podlagi tega pooblastila za začetek pogajanj je predsedstvo ob pomoči GS/VP s pogajanji doseglo sporazum z Republiko Islandijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij.

(3)

Sporazum je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Islandijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta se pooblasti, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki zavezuje Evropsko unijo.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 21. novembra 2005

Za Svet

Predsednik

J. STRAW


PREVOD

SPORAZUM

med Republiko Islandijo in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij

REPUBLIKA ISLANDIJA

na eni strani in

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu „EU“, ki jo zastopa predsedstvo Sveta Evropske unije,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE –

OB UPOŠTEVANJU, da imata Republika Islandija in EU enake cilje glede krepitve lastne varnosti v vseh njenih oblikah in glede zagotavljanja visoke stopnje varstva njunim državljanom na območju varnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da Republika Islandija in EU soglašata, da bosta svoja posvetovanja in sodelovanje razvijali na podlagi vprašanj skupnega interesa, ki se nanašajo na varnost;

OB UPOŠTEVANJU, da v tej zvezi obstaja stalna potreba po izmenjavi zaupnih informacij med Republiko Islandijo in EU;

OB PRIZNAVANJU, da bi celovito in učinkovito posvetovanje in sodelovanje lahko zahtevalo dostop do zaupnih informacij in gradiva Republike Islandije in EU, kakor tudi izmenjavo zaupnih informacij in zadevnega gradiva med Republiko Islandijo in EU;

OB ZAVEDANJU, da tak dostop do zaupnih informacij in zadevnega gradiva ter njihova izmenjava zahteva primerne varnostne ukrepe –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Za izpolnitev ciljev krepitve varnosti pogodbenic v vseh njenih oblikah se ta sporazum uporablja za zaupne informacije ali gradivo v kateri koli obliki, ki jih posreduje ena od pogodbenic ali ki jih pogodbenici izmenjata.

Člen 2

Za namene tega sporazuma zaupne informacije pomenijo vse informacije (torej vsako védenje, ki se lahko sporoča v kateri koli obliki) ali gradivo, za katere je določeno, da se morajo zaščititi pred neupravičenim razkritjem in ki so bili kot taki označeni v varnostni razvrstitvi (v nadaljevanju: „zaupne informacije“).

Člen 3

Za namene tega sporazuma „EU“ pomeni Svet Evropske unije (v nadaljevanju „Svet“), generalnega sekretarja/visokega predstavnika in Generalni sekretariat Sveta ter Komisijo Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Evropska komisija“).

Člen 4

Vsaka pogodbenica:

(a)

ščiti in varuje zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum, ki jih posreduje druga pogodbenica, ali ki sta si jih pogodbenici izmenjali;

(b)

zagotavlja, da zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum, ki so bile posredovane ali izmenjane, obdržijo varnostno razvrstitev, ki jo je določila pogodbenica, ki jih posreduje. Pogodbenica-prejemnica zaupne informacije ščiti in varuje v skladu z lastnimi varnostnimi predpisi o informacijah in gradivu z enakovredno varnostno razvrstitvijo, kakor je to določeno v varnostnih dogovorih, ki se oblikujejo v skladu s členoma 11 in 12;

(c)

ne uporablja informacij, za katere se uporablja ta sporazum, za drugačne namene od tistih, ki jih je določil organ izvora in tistih, za katere so bile te dane na voljo ali izmenjane;

(d)

brez privolitve organa izvora zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, ne razkrije tretjim stranem ali institucijam EU ali subjektom, ki niso navedeni v členu 3.

Člen 5

1.   Zaupne informacije lahko ena od pogodbenic („pogodbenica-pošiljateljica“) razkrije ali posreduje drugi pogodbenici („pogodbenici-prejemnici“) v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora.

2.   Glede posredovanja zaupnih informacij prejemnikom, ki niso ena izmed pogodbenic tega sporazuma, pogodbenica-prejemnica odločitev o razkritju ali posredovanju zaupnih informacij sprejme po privolitvi pogodbenice-pošiljateljice v skladu z načelom nadzora s strani organa izvora, kakor je opredeljeno v njenih varnostnih predpisih.

3.   Pri izvajanju odstavkov 1 in 2 zgoraj generično posredovanje informacij ni možno, razen če pogodbenici dogovorita in določita ustrezne postopke v zvezi z nekaterimi kategorijami informacij, ki so pomembne za potrebe njunega delovanja.

Člen 6

Vsaka od pogodbenic in vsak od subjektov pogodbenic, ki so navedeni v členu 3, ima varnostno organizacijo in varnostne programe, ki temeljijo na takih temeljnih načelih in minimalnih varnostnih standardih, uvedenih v varnostne sisteme pogodbenic, oblikovane na podlagi členov 11 in 12, da zagotavljajo uporabo enakovredne ravni varnostne zaščite za zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum.

Člen 7

1.   Pogodbenici zagotovita, da se vse osebe, ki pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti potrebujejo dostop ali katerih dolžnosti oz. funkcije jim lahko omogočijo dostop do zaupnih informacij, ki so bile dane na voljo ali izmenjane v skladu z določbami tega sporazuma, ustrezno varnostno preverijo preden dobijo dostop do takih informacij.

2.   Postopki varnostnega preverjanja se določijo z namenom, da se ugotovi, ali se neki osebi ob upoštevanju njene lojalnosti, vrednosti zaupanja in zanesljivosti lahko dovoli dostop do zaupnih informacij.

Člen 8

Pogodbenici si v zvezi z varnostjo zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, in z zadevami skupnega varnostnega interesa nudita medsebojno pomoč. Organi, opredeljeni v členu 11, izvajajo vzajemna varnostna posvetovanja in nadzor, da bi ocenili učinkovitost varnostnih dogovorov, za katere so odgovorni in ki se oblikujejo v skladu s členoma 11 in 12.

Člen 9

1.   Za namene tega sporazuma se:

(a)

glede EU:

vso pošto pošlje Svetu na naslednji naslov:

Council of the European Union

Chief Registry Officer

Rue de la Loi/Wetstraat, 175

B-1048 Brussels

.

Vodja glavne pisarne Sveta ob upoštevanju odstavka 2 vso pošto posreduje državam članicam in Evropski komisiji.

(b)

Glede Republike Islandije:

vso pošto se naslovi na direktorja političnega oddelka pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Islandije in se po potrebi pošlje preko Misije Islandije pri Evropski uniji na naslednji naslov:

Mission of Iceland to the European Union

Registry Officer

Rond Point Schuman 11

B-1040 Brussels

.

2.   Izjemoma se pošta pogodbenice, ki je dostopna samo nekaterim pristojnim uradnikom, organom ali službam te pogodbenice, iz operativnih razlogov lahko naslovi in je dostopna samo nekaterim pristojnim uradnikom, organom ali službam druge pogodbenice, ki so posebej določeni kot prejemniki, ob upoštevanju njihovih pristojnosti in v skladu z načelom potrebe védenja. V zvezi z Evropsko unijo se ta pošta pošilja preko vodje glavne pisarne Sveta.

Člen 10

Izvajanje tega sporazuma nadzorujejo stalni državni sekretar pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Islandije in generalna sekretarja Sveta in Evropske komisije.

Člen 11

Za izvajanje tega sporazuma:

1.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Islandije, ki deluje v imenu ter v okviru pristojnosti vlade Republike Islandije, je odgovorno za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti in varovanju zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane Republiki Islandiji.

2.

Generalni sekretariat Varnostnega urada Sveta (v nadaljnjem besedilu: „Varnostni urad GSS“) pod vodstvom in v imenu generalnega sekretarja Sveta, ki deluje v imenu in v okviru pristojnosti Sveta, je odgovoren za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti in varovanju zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane EU.

3.

Varnostni direktorat Evropske komisije, ki deluje v imenu in pod vodstvom Evropske komisije, je odgovoren za oblikovanje varnostnih dogovorov o zaščiti zaupnih informacij, ki so bile v skladu s tem sporazumom posredovane ali izmenjane znotraj Evropske komisije in njenih prostorov.

Člen 12

Varnostni dogovori, oblikovani v skladu s členom 11 sporazumno med tremi pristojnimi varnostnimi organi, določijo standarde vzajemne varnostne zaščite za zaupne informacije, za katere se uporablja ta sporazum. Na strani EU mora te standarde odobriti Varnostni odbor Sveta.

Člen 13

Pristojni varnostni organi, opredeljeni v členu 11, določijo postopke, ki se uporabijo v primerih dokazanega ali domnevnega ogrožanja statusa zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum.

Člen 14

Pred posredovanjem zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, med pogodbenicama morajo odgovorni varnostni organi, opredeljeni v členu 11, soglašati, da je pogodbenica-prejemnica sposobna ščititi in varovati informacije, za katere se uporablja ta sporazum, na način, ki je skladen z dogovori, oblikovanimi v skladu s členoma 11 in 12.

Člen 15

Ta sporazum pogodbenicam ne preprečuje sklenitve drugih sporazumov o posredovanju ali izmenjavi zaupnih informacij, za katere se uporablja ta sporazum, pod pogojem da ti sporazumi niso v nasprotju z določbami tega sporazuma.

Člen 16

Vse razlike med EU in Republiko Islandijo, ki izhajajo iz razlage ali izvajanja tega sporazuma, se urejajo s pogajanji med pogodbenicama.

Člen 17

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta pogodbenici druga drugo uradno obvestili o zaključku ustreznih notranjih postopkov.

2.   Ta sporazum se lahko zaradi sprejema morebitnih sprememb na predlog ene ali druge pogodbenice ponovno preuči.

3.   Spremembe tega sporazuma se sprejmejo z medsebojnim soglasjem pogodbenic in so sestavljene v pisni obliki. Veljati začnejo po medsebojnem uradnem obvestilu, ki ga predvideva odstavek 1.

Člen 18

Ta sporazum ena od pogodbenic lahko odpove s pisnim obvestilom, ki ga izroči drugi pogodbenici. Taka odpoved začne učinkovati šest mesecev po prejemu tega obvestila s strani druge pogodbenice, vendar ne vpliva na že sklenjene obveznosti v skladu z določbami tega sporazuma. Predvsem vse zaupne informacije, ki so bile posredovane ali izmenjane v skladu s tem sporazumom, ostajajo še naprej zaščitene v skladu z določbami, navedenimi v Sporazumu.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pravilno pooblaščeni predstavniki podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v Luxembourgu, dne dvanajstega junija leta dva tisoč šest, v dveh kopijah v angleškem jeziku.

Za Republiko Islandijo

Za Evropsko unijo


6.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/38


SKUPNI UKREP SVETA 2006/468/SZVP

z dne 5. julija 2006

o podaljšanju in spremembi mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 18. julija 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/556/SZVP o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan (1).

(2)

Evropska unija je vse od začetka mednarodnih prizadevanj za obvladovanje in reševanje krize v Darfurju dejavna tako na diplomatski kot politični ravni.

(3)

Evropska unija želi okrepiti svojo politično vlogo v okviru krize s številnimi akterji na lokalni, regionalni in mednarodni ravni; nadalje želi ohraniti usklajenost med pomočjo Evropske unije v zvezi z ukrepi za obvladovanje krize v Darfurju pod vodstvom Afriške unije (AU) na eni strani in splošnimi političnimi odnosi s Sudanom na drugi strani, vključno z izvajanjem celovitega mirovnega sporazuma (CPA) med sudansko vlado in Sudanskim ljudskim osvobodilnim gibanjem/vojsko (SPLM/A).

(4)

Sudanska vlada in Sudansko osvobodilno gibanje/armada (SLM/A) sta 5. maja 2006 v Abuji sklenila mirovni sporazum za Darfur (DPA). Evropska unija si bo prizadevala za celovito in hitro izvajanje DPA, ki je predpogoj za trajni mir in varnost v Darfurju ter za končanje trpljenja milijonov ljudi v Darfurju. V nalogah posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) bi bilo treba v celoti upoštevati vlogo EU kar zadeva izvajanje DPA, vključno glede dialoga Darfur-Darfur in procesa posvetovanja.

(5)

Evropska unija je misiji AU v regiji Darfur v Sudanu (AMIS) zagotovila znatno pomoč na področju načrtovanja in upravljanja, financiranja in logistike.

(6)

AU je izrazila potrebo po bistveni okrepitvi AMIS glede na dodatne naloge, ki jih bo morala izpolniti v zvezi z izvajanjem DPA, kar vključuje okrepitev AMIS na ravni vojaškega in civilnega policijskega osebja, logistike in splošne zmogljivosti. Svet je 15. maja 2006 sklenil, da bo okrepil civilno-vojaški podporni ukrep Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu. Zato so tudi v prihodnje potrebni ustrezno politično sodelovanje z AU in sudansko vlado ter posebne sposobnosti usklajevanja.

(7)

Varnostni svet ZN je 31. marca 2005 sprejel Resolucijo 1593(2005) o poročilu mednarodne preiskovalne komisije o kršenju mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v Darfurju.

(8)

Vzpostavitev stalne prisotnosti v Kartumu naj bi omogočila okrepitev stikov med PPEU in sudansko vlado, sudanskimi političnimi strankami, poveljstvom misije AMIS, Organizacijo združenih narodov in njenimi agencijami ter diplomatskimi misijami, kot tudi tesno spremljanje dejavnosti komisije za presojo in z njo povezanih delovnih skupin ali odborov ter sodelovanje pri teh dejavnostih. Prav tako bi se s tem omogočilo tesnejše spremljanje razmer v vzhodnem Sudanu in vzdrževanje rednih stikov z vlado južnega Sudana in s SPLM.

(9)

Mandat PPEU za Sudan bi bilo treba torej spremeniti in podaljšati ter njegovo trajanje uskladiti z mandati drugih PPEU. Zaradi tega bi bilo treba razveljaviti Skupni ukrep 2005/556/SZVP.

(10)

PPEU bo svojo nalogo opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem SZVP iz člena 11 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Mandat g. Pekke HAAVISTA kot posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Sudan se podaljša do 28. februarja 2007.

Člen 2

Mandat PPEU temelji na ciljih politike Evropske unije v Sudanu, zlasti kar zadeva:

(a)

prizadevanja, tako na ravni mednarodne skupnosti kot v podporo Afriški uniji (AU) in ZN, za pomoč sudanskim strankam, AU in ZN pri izvajanju mirovnega sporazuma za Darfur (DPA) in za olajšanje izvajanja celovitega mirovnega sporazuma (CPA) ter za spodbujanje dialoga jug-jug, pri čemer se upošteva regionalna razvejanost teh vprašanj in načelo afriškega lastništva; in

(b)

zagotovitev največje možne učinkovitosti in prepoznavnosti prispevka Unije za misijo AU v regiji Darfur v Sudanu (AMIS).

Člen 3

1.   Da bi se dosegli cilji politike, ima PPEU naslednje naloge:

(a)

vzdrževanje stikov z AU, sudansko vlado, oboroženimi gibanji v Darfurju in drugimi sudanskimi strankami ter nevladnimi organizacijami in vzdrževanje tesnega sodelovanja z ZN in drugimi ustreznimi mednarodnimi akterji, z namenom doseči cilje politike Unije;

(b)

zastopanje Unije na pogovorih med vpletenimi stranmi v Darfurju, na srečanjih skupnega odbora na visoki ravni in po potrebi na drugih tozadevnih srečanjih;

(c)

kadar je to mogoče, zastopanje Unije v komisijah za presojo v okviru CPA in DPA;

(d)

spremljanje poteka pogovorov med sudansko vlado in Vzhodno fronto ter zastopanje Unije na teh pogovorih, če to zahtevajo strani, in posredovanje;

(e)

zagotavljanje usklajenosti med prispevkom Unije h kriznemu upravljanju v Darfurju in splošnimi političnimi odnosi Unije s Sudanom;

(f)

v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s pravicami otrok in žensk, ter bojem proti nekaznovanosti v Sudanu, spremljanje razmer in vzdrževanje rednih stikov s sudanskimi organi, AU in ZN, zlasti z Uradom visokega komisarja za človekove pravice, opazovalci človekovih pravic, ki so dejavni v regiji, in tožilstvom mednarodnega kazenskega sodišča.

2.   Pri opravljanju svojih nalog PPEU med drugim:

(a)

ohranja pregled nad vsemi dejavnostmi Unije;

(b)

zagotavlja usklajevanje in skladnost prispevkov Unije za AMIS;

(c)

podpira politične procese in dejavnosti, povezane z izvajanjem CPA in DPA; in

(d)

spremlja, kako se sudanske stranke držijo ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN, zlasti resolucij 1556(2004), 1564(2004), 1591(2005), 1593(2005), 1672(2006) in 1679(2006), in o tem poroča.

Člen 4

1.   PPEU je odgovoren za izvajanje mandata, pri tem pa je podrejen generalnemu sekretarju/visokemu predstavniku (GS/VP) in njegovemu operativnemu vodenju. PPEU glede vseh odhodkov odgovarja Komisiji.

2.   Politični in varnostni odbor (PVO) je v prednostni povezavi s PPEU in je glavna točka za stike s Svetom. PPEU v okviru svojega mandata dobiva od PVO strateške in politične smernice.

3.   PPEU redno poroča PVO o razmerah v Darfurju, zlasti o izvajanju mirovnega sporazuma za Darfur in o pomoči Unije za AMIS kakor tudi o razmerah v Sudanu v celoti.

Člen 5

1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 18. julija 2006 do 28. februarja 2007 znaša 1 030 000 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Evropske unije, z izjemo, da nobeno predfinanciranje ne ostane v lasti Skupnosti.

3.   Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. Odhodki so upravičeni od 18. julija 2006.

4.   Predsedstvo, Komisija in/ali države članice, kakor je primerno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.

Člen 6

1.   PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe, o čemer se posvetuje s predsedstvom ob pomoči GS/VP ter ob polni vključenosti Komisije. PPEU o dokončni sestavi svoje ekipe obvesti predsedstvo in Komisijo.

2.   Države članice in institucije Evropske unije lahko predlagajo začasno dodelitev svojega osebja za delo pri PPEU. Osebne prejemke osebja, ki bi ga PPEU začasno dodelila država članica ali institucija Evropske unije, krije zadevna država članica oziroma zadevna institucija Evropske unije.

3.   Vsa delovna mesta razreda A, ki se ne zapolnijo z začasno dodelitvijo osebja, generalni sekretariat Sveta objavi z ustreznim razpisom ter o tem uradno obvestil tudi države članice in institucije, da bi tako zaposlili najbolje usposobljene kandidate.

4.   Privilegiji, imunitete in dodatna jamstva, potrebna za dokončanje in tekoče izvajanje misije PPEU ter za člane njegovega osebja, se opredelijo med zadevnimi stranmi. Države članice in Komisija v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 7

1.   PPEU pri usklajevanju prispevkov Unije za AMIS pomaga ad hoc usklajevalna celica (Urad PPEU) s sedežem v Adis Abebi, ki deluje pod njegovim nadzorom, v skladu s členom 5(2) Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP z dne 18. julija 2005 o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu (2).

2.   Urad PPEU v Adis Abebi sestavljajo politični svetovalec, višji vojaški svetovalec in policijski svetovalec.

3.   Policijski in vojaški svetovalec v Uradu PPEU svetujeta PPEU v zvezi s policijskimi oziroma vojaškimi komponentami podpornega ukrepa Unije iz odstavka 1. V tej funkciji poročata PPEU.

4.   Policijski in vojaški svetovalec od PPEU ne prejemata navodil v zvezi z upravljanjem odhodkov glede policijskih oziroma vojaških komponent podpornega ukrepa Unije iz odstavka 1. PPEU v tem pogledu nima nobene odgovornosti.

5.   V Kartumu se ustanovi Urad PPEU, ki ga sestavljajo politični svetovalec ter po potrebi upravno in logistično podporno osebje. Urad v Kartumu po potrebi uporablja tehnično strokovno znanje Urada PPEU v Adis Abebi, kar zadeva vojaške in politične zadeve.

Člen 8

Praviloma PPEU osebno poroča GS/VP in PVO, lahko pa poroča tudi pristojni delovni skupini. GS/VP, Svet in Komisija prejemajo redna pisna poročila. Na priporočilo GS/VP in PVO lahko PPEU poroča Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose.

Člen 9

Da se zagotovi doslednost zunanjepolitične dejavnosti Evropske unije, se dejavnosti PPEU usklajujejo z dejavnostmi GS/VP, predsedstva in Komisije. PPEU organizira redne informativne sestanke za predstavništva držav članic in delegacije Komisije. PPEU na terenu vzdržuje tesne stike s predsedstvom, Komisijo in vodji predstavništev, ki mu pri izvajanju mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU je prav tako v stiku z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

Člen 10

Izvajanje tega skupnega ukrepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Evropske unije za zadevno regijo se stalno pregledujeta. Do sredine novembra 2006 PPEU predloži GS/VP, Svetu in Komisiji izčrpno poročilo o izvedbi mandata. Poročilo je osnova za oceno tega skupnega ukrepa v ustreznih delovnih skupinah ter v okviru PVO. V okviru splošnih prioritet glede razporejanja virov naslovi GS/VP na PVO priporočila za odločitev Sveta o podaljšanju, spremembi ali prenehanju mandata.

Člen 11

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja. Uporablja se od 18. julija 2006.

Skupni ukrep 2005/556/SZVP se razveljavi z učinkom od 18. julija 2006.

Člen 12

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. julija 2006

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL L 188, 20.7.2005, str. 43.

(2)  UL L 188, 20.7.2005, str. 46.