30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 962/2006

z dne 27. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 20. decembra 1996 sprejel Uredbo (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke (1). Povpraševanje Skupnosti po teh izdelkih bi bilo treba zadovoljiti pod najugodnejšimi pogoji. V ta namen bi bilo treba nove tarifne kvote Skupnosti za ustrezne količine odpreti po znižanih ali ničtih stopnjah dajatve, pri čemer se je treba izogibati kakršnim koli motnjam na trgu teh izdelkov.

(2)	Višina kvote avtonomne tarifne kvote Skupnosti v trenutnem kvotnem obdobju ne zadostuje za zadovoljitev potreb industrije Skupnosti, zato bi bilo treba višino kvote povečati.

(3)	Uredbo (ES) št. 2505/96 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tarifne kvote, navedene v Prilogi k tej uredbi, se dodajo Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96.

Člen 2

Za kvotno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2006 znaša višina tarifne kvote za zaporedno številko 09.2986 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96 14 315 ton.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 345, 31.12.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 151/2006 (UL L 25, 28.1.2006, str. 1).

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/3

---

UREDBA SVETA (ES) št. 963/2006

z dne 27. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu Skupnosti je, da se delno ali povsem opustijo avtonomne dajatve skupne carinske tarife za številne nove proizvode, ki jih Priloga k Uredbi Sveta (ES) št. 1255/96 (1) ne navaja.

(2)

Številne proizvode, ki jih omenjena uredba navaja, bi bilo treba umakniti s seznama v Prilogi, ker Skupnosti ni več v interesu ohranjati opustitve avtonomnih dajatev skupne carinske tarife ali ker je treba spremeniti opis zaradi upoštevanja razvoja tehničnih proizvodov in gospodarskih gibanj na trgu.

(3)	Zato bi bilo treba proizvode, katerih opis je treba spremeniti, obravnavati kot nove proizvode.

(4)

Da bi v tem obdobju lahko preverili gospodarske vidike posameznih opustitev, bi moralo biti obdobje veljavnosti ukrepa od 1. julija 2006 do 31. decembra 2008. Osemletne izkušnje so pokazale, da je treba določiti datum izteka za opustitve, ki jih ta uredba navaja, in tako zagotoviti, da bodo upoštevane tehnološke in gospodarske spremembe. To pa ne bi smelo izključevati predčasne ukinitve nekaterih ukrepov ali njihovega nadaljevanja po tem obdobju, če se v skladu z načeli, določenimi v Sporočilu Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (2), za to predložijo gospodarski razlogi.

(5)	Uredbo (ES) št. 1255/96 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1255/96 se spremeni:

1.	vstavijo se proizvodi, navedeni v Prilogi I k tej uredbi;

2.	črtajo se proizvodi, katerih oznake KN so navedene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

Vendar se za proizvode z oznakama TARIC 5205310010 in 8414308920 uporablja od 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 158, 29.6.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 300/2006 (UL L 56, 25.2.2006, str. 1).

(2)  UL C 128, 25.4.1998, str. 2.

---

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/10

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 964/2006

z dne 29. junija 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. junija 2006.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/12

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 965/2006

z dne 29. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 327/98 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1), in zlasti členov 10(2) in 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Tajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru njihovega pristopa k Evropski uniji (2), odobren s Sklepom Sveta 2006/324/ES (3), predvideva povišanje skupne letne tarifne kvote po dajatvi nič polbrušenega riža ali popolnoma brušenega riža z oznako KN 1006 30 za 25 516 ton riža katerega koli porekla in za 200 ton riža s Tajske. Prav tako predvideva odprtje nove letne tarifne kvote po dajatvi nič za 31 788 ton lomljenega riža z oznako KN 1006 40 katerega koli porekla.

(2)	Ta sporazum poleg tega predvideva odprtje novih kvot s 15 % carinsko dajatvijo, ki se uporablja za vsa porekla za 7 ton neoluščenega riža z oznako KN 1006 10 in 1 634 ton oluščenega riža z oznako KN 1006 20.

(3)	Zaradi poenostavitve in ob upoštevanju male količine kvote 7 ton neoluščenega riža je treba to kvoto upravljati v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4).

(4)

Kvota 20 000 ton oluščenega riža z oznako KN 1006 20 po dajatvi 88 EUR na tono, kot je predvideno v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 (5), je postala odveč zaradi spremembe dajatve, ki se uporablja za uvoz oluščenega riža, kot je predvideno s členom 11a Uredbe (ES) št. 1785/2003. Zato je treba to kvoto črtati.

(5)

Za neoviranje običajnega trženja riža, pridelanega v Skupnosti, je treba predvideti odprtje teh kvot, tako da trg Skupnosti lahko bolje absorbira uvoz. Zlasti če bi uporaba odstotka znižanja imela za posledico dodelitev dovoljenj za količine manjše od 20 ton in bi države to dodeljevale z žrebom, je treba predvideti določbo, da zadevni pristojni organi prerazporedijo ostale količine tako, da se porabi čim višja kvota in se izogne dodeljevanju zelo majhnih količin. Iz istih razlogov je treba predvideti določbe za prerazporeditev, če uporaba odstotka zmanjšanja ne bi omogočila sestavo serije 20 ton.

(6)	Za zagotavljanje dobrega upravljanja teh kvot je treba predvideti obvezno predložitev potrdil o poreklu, če je kvota odprta za določeno državo in če se izvozno dovoljenje, ki ga izda ta država, ne zahteva.

(7)	Zato je treba Uredbo (ES) št. 327/98 ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 327/1998 se spremeni:

1.

Člen 1 se nadomesti: „Člen 1 1.   Skupne letne uvozne tarifne kvote se odprejo vsako leto 1. januarja: (a) 63 000 ton polbrušenega riža in popolnoma brušenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 30, po nični carinski stopnji; (b) 1 634 ton oluščenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 20 s carinsko stopnjo, določeno na 15 % ad valorem; (c) 100 000 ton lomljenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 40 00, z zmanjšanjem za 30,77 % carine, določene v členu 11d Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 (6); (d) 40 216 ton polbrušenega riža in popolnoma brušenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 30, po nični carinski stopnji; (e) 31 788 ton lomljenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 40 00, po nični carinski stopnji. Te kvote se upravljajo v skladu s to uredbo in se porazdelijo po državi porekla in periodičnih tranšah v skladu s Prilogo IX. Toda za leto 2006 se porazdelijo v skladu s Prilogo X. 2.   Letna tarifna kvota 7 ton neoluščenega riža iz oznake KN 1006 10 po carinski stopnji, določeni na 15 % ad valorem, se odpre vsako leto 1. januarja pod serijsko številko 09.0083. Upravlja jo Komisija v skladu s členi 308a do 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93 (7).

2.	V členu 3 se izrazi „člen 1(1), točke (a), (b) in (c)“ nadomestijo z izrazi „člen 1(1), točki (a) in (c)“.

3.

Člen 4 se spremeni: (a) v tretji alinei odstavka 2 se izraz „člen 1(1)(c)“ nadomesti s „člen 1(1)(c) in (e)“; (b) v odstavek 4 se vstavi naslednja točka (e): „(e) v primeru kvote iz člena 1(1)(e) eno od navedb iz Priloge XI.“; (c) v odstavku 5 se tretja alinea nadomesti z: „— če se ne zahteva nobeno izvozno dovoljenje, lahko vlagatelji predložijo samo eno vlogo do višine največje predvidene količine za vsako tranšo in serijsko številko.“

4.

Člen 5(3) se nadomesti z naslednjim besedilom: „3.   Če zmanjšanje iz prve alinee odstavka 2 povzroči, da ena ali več količin znašajo manj od 20 ton na vlogo, država članica z žrebom razporedi skupno vsoto teh količin na 20-tonske partije in preostalo količino, razdeljeno na enak način med partije po 20 ton. Toda če bi seštevek vseh količin, manjših od 20 ton, ne omogočil sestave partije 20 ton, se preostala količina razdeli med države članice na enak način med izvajalce, ki imajo dovoljenja za 20 ali več ton.“

5.	V prvem pododstavku člena 6(1) se izraz „člen 5(2)“ nadomesti z izrazom „člen 5(2) in (3)“.

6.

Člen 7 se spremeni: (a) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4.   Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 (8) in ob uporabi člena 23(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (9) so uvozna dovoljenja za oluščeni riž, popolnoma ali polbrušeni riž veljavna od dneva njihove dejanske izdaje do konca tretjega meseca po tem datumu. Vendar uvozna dovoljenja ne veljajo po 31. decembru leta izdaje. (b) doda se naslednji odstavek 5: „5.   V okviru kvot iz člena 1(1) se sprostitev proizvodov v prosti promet v Skupnosti izvede le ob predložitvi potrdila o poreklu, ki ga izdajo pristojni nacionalni organi zadevnih držav v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93. Toda potrdilo o poreklu se ne zahteva za partije zadevnih kvot, ki zadevajo države, za katere se izvozno dovoljenje zahteva v smislu člena 3 te uredbe ali za države, katerih poreklo spada pod ‚vse države‘.“

7.	Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

8.	Prilogi IX in X se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

9.	Besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga XI.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006, razen člena 1(6), ki se uporablja od 1. januarja 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(2)  UL L 120, 5.5.2006, str. 19.

(3)  UL L 120, 5.5.2006, str. 17.

(4)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 402/2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

(5)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2152/2005 (UL L 342, 24.12.2005, str. 30).

(6)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.“

(8)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(9)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.“;

---

---

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/21

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 966/2006

z dne 29. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote za uvoz banan z oznako KN 0803 00 19 s poreklom iz držav AKP za obdobje od 1. marca do 31. decembra 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005 o tarifnih stopnjah za banane (1), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uvozna dovoljenja, izdana v skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 2015/2005 z dne 9. decembra 2005 o uvozu banan s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006 po tarifni kvoti, odprti z Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane (2), so bila veljavna od 1. januarja 2006 do 7. aprila 2006. Za zagotovitev ustreznega spremljanja vsega tega uvoza banan, je treba predvideti, da države članice poleg količin, sproščenih v prosti promet na podlagi dovoljenj, uporabljenih v januarju in februarju, Komisiji sporočijo tudi količine, sproščene v prosti promet na podlagi dovoljenj, uporabljenih v marcu in aprilu 2006.

(2)	Zato je treba spremeniti člen 6(2)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 219/2006 (3), ki predvideva ta obvestila.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 6(2)(b) Uredbe (ES) št. 219/2006 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b)	V najkrajšem možnem času in najpozneje 30. junija 2006 količine banan, ki so bile sproščene v prosti promet na podlagi dovoljenj, izdanih v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 2015/2005.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

(2)  UL L 324, 10.12.2005, str. 5.

(3)  UL L 38, 9.2.2006, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 566/2006 (UL L 99, 7.4.2006, str. 6).

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/22

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 967/2006

z dne 29. junija 2006

o podrobnih izvedbenih pravilih za Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 glede proizvodnje izvenkvotnega sladkorja v sektorju sladkorja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1), ter zlasti členov 13(2), 15(2) in člena 40(1)(c) in 40(2)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se proizvodnja, ki presega kvoto, lahko uporabi za predelavo v nekatere proizvode, prenese v naslednje tržno leto, uporabi za posebni režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije (2), ali se izvozi v okviru nekaterih omejitev.

(2)

Člen 15 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se zaračuna prelevman za presežke sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se ne prenesejo, ne izvozijo za namene navedenega režima, pa tudi za industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo in industrijski inulinski sirup, za katere se do datuma, ki ga je treba določiti, ne dokaže, da so bili predelani v enega izmed proizvodov iz člena 13(2) navedene uredbe, ter za količine, ki so bile umaknjene v smislu člena 19 navedene uredbe in za katere niso izpolnjene obveznosti iz odstavka 3 navedenega člena.

(3)	Znesek navedenega prelevmana je treba postaviti na visoko raven, da bi se izognili kopičenju količin, ki presegajo kvoto in lahko obremenijo trg. Za to se zdi primeren fiksni znesek, enak stopnji polnih uvoznih dajatev za beli sladkor.

(4)	Za sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki presega kvoto, je nujno treba predvideti posebne določbe, če bi bil proizvod uničen in/ali ga ne bi bilo mogoče nadomestiti, ali če bi proizvodi zaradi višje sile postali neuporabni za uporabo v proizvode, kot določa člen 12 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa odobritev podjetij, ki zagotavljajo predelavo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v enega od industrijskih proizvodov iz člena 13(2) navedene uredbe. Treba je natančno določiti vsebino zahtevka za odobritev, ki ga morajo predelovalci predložiti pri pristojnih organih držav članic. Treba je opredeliti obveznosti, ki jih ta podjetja prevzamejo v zameno za odobritev, še zlasti obveznost sprotnega vodenja evidence količin surovin, ki vstopijo, se predelajo in izstopijo kot predelani proizvodi. Da bi zagotovili pravilno delovanje režima za industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo in industrijski inulinski sirup, je treba predvideti sankcije proti predelovalcem, ki ne izpolnijo svojih obveznosti ali zavez.

(6)

Treba je opredeliti pogoje za uporabo industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze ali industrijskega inulinskega sirupa iz člena 12(a) Uredbe (ES) št. 318/2006, še zlasti kar zadeva dobavne pogodbe za surovine med proizvajalci in predelovalci, in v skladu s členom 13(2) navedene uredbe sestaviti seznam navedenih proizvodov, in sicer ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih na področju preskrbe kemične in farmacevtske industrije s sladkorjem.

(7)	Da bi omogočili večjo učinkovitost sistema nadzora, je treba uporabo industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze ali industrijskega inulinskega sirupa omejiti na neposredno prodajo med proizvajalcem in predelovalcem.

(8)

Da bi olajšali uporabo industrijskega sladkorja in dostop do te surovine za morebitne uporabnike, je treba proizvajalcu dovoliti, da količino svojega industrijskega sladkorja nadomesti s sladkorjem drugega proizvajalca, eventualno s sedežem v drugi državi članici. Vendar se takšna možnost lahko dovoli le, če se ustrezno zagotovi dodaten nadzor nad dobavljenimi količinami, ki jih dejansko uporabi industrija. Odločitev za dovolitev takšne možnosti je treba prepustiti presoji pristojnih organov zadevnih držav članic.

(9)	Da bi zagotovili ustrezno uporabo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, je treba za proizvajalca predvideti odvračalne sankcije, dovolj visok znesek, da se prepreči vsakršno tveganje, da bi bile surovine porabljene za drug namen.

(10)

Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se vsako podjetje lahko odloči za prenos celote ali dela presežne proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Možnost, da podjetje za proizvodnjo sladkorja eventualno prenese celotno proizvodnjo, ki presega kvoto, narekuje, da zadevni proizvajalci sladkorne pese tesno sodelujejo pri takšni odločitvi za prenos na podlagi panožnega sporazuma iz točke 6 navedene uredbe.

(11)	Proizvodnja izoglukoze traja celo leto in je ni lahko skladiščiti. Zaradi teh značilnosti je nujno treba določiti, da podjetja za proizvodnjo izoglukoze odločitev za prenos lahko sprejmejo naknadno.

(12)

Zaradi nadzora nad količinami in namensko uporabo je treba določiti, da je sladkor, ki se uporabi v okviru posebnega režima preskrbe za najbolj oddaljene regije, predmet neposredne prodaje med proizvajalcem in podjetjem iz najbolj oddaljenih regij, in sicer na podlagi podrobnih pravil iz Uredbe Komisije (ES) št. 793/2006 z dne 12. aprila 2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (3). Za pravilno uporabo obeh režimov je nujno tesno sodelovanje med organi države članice, v kateri poteka proizvodnja sladkorja, ki so pristojni za upravljanje presežnega sladkorja, in organi iz najbolj oddaljenih regij, pristojnimi za upravljanje posebnega režima preskrbe.

(13)

Izvoz se mora izvesti z izvoznimi dovoljenji brez nadomestila, izdanimi v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 318/2006, in kar zadeva sladkor, v okviru kvot, ki jih Komisija odpre ob upoštevanju obveznosti Skupnosti v Svetovni trgovinski organizaciji. Zaradi upravnih razlogov je treba kot dokazilo o izvozu uporabiti dokumente, ki jih za izvoz določa Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4). Države članice morajo izvajati fizične preglede v skladu s podrobnimi pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 2090/2002 z dne 26. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (5).

(14)

Zaradi transparentnosti in pravne jasnosti je treba s 1. julijem 2006 razveljaviti Uredbo Komisije (EGS) št. 2670/81 z dne 14. septembra 1981 o podrobnih izvedbenih pravilih glede proizvodnje sladkorja, ki presega kvoto (6), Uredbo Komisije (EGS) št. 65/82 z dne 13. januarja 1982 o podrobnih pravilih za prenos sladkorja v naslednje tržno leto (7) in. Uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode v kemični industriji (8).

(15)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pogoje za uporabo ali prenos količin sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki presegajo kvoto, ter pravila o prelevmanih za preseženo kvoto v skladu s poglavjem 3 naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

(a)	„surovina“ pomeni sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup;

(b)	„industrijska surovina“ pomeni industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup iz člena 2, točki (6) in (7), Uredbe (ES) št. 318/2006;

(c)	„proizvajalec“ pomeni podjetje za proizvodnjo surovine, odobreno v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 318/2006;

(d)	„predelovalec“ pomeni podjetje za predelavo surovine v enega ali več proizvodov iz Priloge, odobreno v skladu s členom 5 te uredbe.

Količine surovin in industrijskih surovin so izražene v tonah ekvivalenta belega sladkorja ali v tonah suhe snovi, če gre za izoglukozo.

POGLAVJE II

PRELEVMAN

Člen 3

Znesek

1.   Znesek prelevmana iz člena 15 Uredbe (ES) št. 318/2006 je določen na 500 EUR na tono.

2.   Država članica pred 1. majem po tržnem letu, v katerem je nastal presežek, proizvajalce obvesti o skupnem prelevmanu, ki ga je treba plačati. Zadevni proizvajalci morajo ta prelevman plačati do 1. junija istega leta.

3.   Šteje se, da je bila količina, za katero je bil plačan prelevman, prodana na trgu Skupnosti.

Člen 4

Presežek, za katerega velja prelevman

1.   Prelevman se proizvajalcu zaračuna za presežek, ki nastane zunaj njegove proizvodne kvote za dano tržno leto.

Vendar prelevman se ne zaračuna za količine iz odstavka 1, ki so bile:

(a)	dobavljene predelovalcu pred 30. novembrom naslednjega tržnega leta, da bi se uporabile pri proizvodnji proizvodov iz Priloge;

(b)	prenesene v smislu člena 14 Uredbe (ES) št. 318/2006 in jih je, če gre za sladkor, proizvajalec skladiščil do zadnjega dne zadevnega tržnega leta;

(c)	dobavljene pred 31. decembrom naslednjega tržnega leta v okviru posebnega režima preskrbe, ki je za najbolj oddaljene regije predviden v naslovu II Uredbe (ES) št. 247/2006;

(d)	izvožene pred 31. decembrom naslednjega tržnega leta po izvoznem dovoljenju;

(e)	uničene ali poškodovane brez možnosti nadomestila v okoliščinah, ki jih prizna pristojni organ zadevne države članice.

2.   Vsak proizvajalec sladkorja pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril, pred 1. februarjem zadevnega tržnega leta sporoči količino, ki presega njegovo proizvodno kvoto.

Vsak proizvajalec sladkorja prav tako pred koncem vsakega od naslednjih mesecev po potrebi sporoči tudi prilagoditve takšne proizvodnje, ki so bile narejene predhodni mesec zadevnega tržnega leta.

3.   Države članice opredelijo in Komisiji najpozneje do 30. junija sporočijo količine iz drugega pododstavka odstavka 1, skupne presežne količine in prelevmane, zaračunane za predhodno tržno leto.

4.   Če se v primeru višje sile dejavnosti iz odstavka 1 (a), (c) in (d) ne morejo izvesti v predvidenem roku, pristojni organ države članice, na ozemlju katere je bil ustvarjen presežek sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, sprejme potrebne ukrepe zaradi okoliščin, ki jih je navedla prizadeta stranka.

POGLAVJE III

INDUSTRIJSKA UPORABA

Člen 5

Odobritve

1.   Pristojni organi držav članic odobrijo na podjetja na njihovo zahtevo, ki imajo zmogljivosti za uporabo industrijskih surovin za proizvodnjo enega od proizvodov iz Priloge in ki se zlasti obvežejo:

(a)	da bodo vodila evidence v skladu s členom 11;

(b)	da bodo na zahtevo navedenih organov predložila kateri koli podatek ali dokazilo za upravljanje in nadzor porekla in uporabe zadevnih surovin;

(c)	da bodo navedenim organom omogočila izvesti ustrezne upravne in fizične preglede.

2.   V zahtevku za odobritev so navedeni proizvodna zmogljivost in tehnični koeficienti za predelavo surovine ter podroben opis proizvoda. Podatki so razčlenjeni po industrijskih mestih.

Pristojni organi držav članic sprejmejo potrebne ukrepe, da se prepričajo o verodostojnosti tehničnih koeficientov za predelavo surovin.

Koeficienti se določijo na podlagi testiranj, izvedenih v podjetju predelovalca. Če podjetje nima ocene lastnih koeficientov, preverjanje temelji na koeficientih, ki so določeni v zakonodaji Skupnosti, če to ne zadostuje, pa na koeficientih, ki jih običajno priznava zadevna predelovalna industrija.

3.   Odobritev se dodeli za predelavo v enega ali več točno določenih proizvodov. Odobritev se odvzame, če se ugotovi, da eden od pogojev iz odstavka 1 ni več izpolnjen. Do odvzema lahko pride med tržnim letom. Ne velja za nazaj.

Člen 6

Dobavna pogodba

1.   Industrijske surovine so predmet dobavne pogodbe iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 318/2006 med proizvajalcem in predelovalcem, ki zagotavlja njihovo uporabo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, določenih v Prilogi te uredbe.

2.   V pogodbi o dobavi industrijskih surovin so vsaj naslednje navedbe:

(a)	imena, naslovi in številke odobritev pogodbenih strank;

(b)	trajanje pogodbe in količine vsake od surovin, ki se dobavijo v posameznem obdobju dobave;

(c)	cena, kakovost in vsi pogoji, ki veljajo za dobavo surovin;

(d)	izjava proizvajalca, da bo dobavil surovino iz svoje proizvodnje, ki presega kvoto, in izjava predelovalca, da bo dobavljene količine uporabil izključno za proizvodnjo enega ali več proizvodov, za katere velja njegova odobritev.

3.   Če sta proizvajalec in predelovalec del istega podjetja, podjetje sestavi predpogodbo o dobavi, ki vsebuje vse navedbe, podrobno določene v odstavku 2, razen cene.

4.   Proizvajalec pošlje pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril, in pristojnemu organu države članice, ki je odobril zadevnega predelovalca, izvod vsake pogodbe, in sicer pred prvo dobavo v okviru navedene pogodbe. V izvodu niso navedene cene iz odstavka 2(c).

Člen 7

Enakovrednost

1.   Proizvajalec lahko od začetka vsakega tržnega leta, pa vse dokler njegova proizvodnja ne doseže kvote, v okviru dobavnih pogodb iz člena 6 industrijsko surovino nadomesti s surovino, proizvedeno v okviru kvote.

2.   Na zahtevo zadevnega proizvajalca se surovina v okviru kvote, dobavljena v skladu z odstavkom 1, knjiži kot industrijska surovina, dobavljena predelovalcu, kot določa člen 4(1)(a), drugi pododstavek, za isto tržno leto.

3.   Pristojni organi držav članic lahko na zahtevo zainteresiranih strank dovolijo, da se količina sladkorja, ki jo je v Skupnosti proizvedel drug proizvajalec, lahko dobavi v zameno za industrijski sladkor. V tem primeru se dobavljeni sladkor knjiži kot industrijska surovina, dobavljena v smislu člena 4(2)(a) za isto tržno leto.

Pristojni organi zadevnih držav članic zagotovijo usklajenost pregledov in spremljanje postopkov.

Člen 8

Dobava surovin

Na podlagi dobavnic iz člena 9(1) proizvajalec pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril, mesečno sporoča količine surovin, ki so bile v predhodnem mesecu dobavljene v okviru vsake od dobavnih pogodb, pri čemer po potrebi navede količine, dobavljene v skladu s členom 7(1) ali (3).

Za količine iz prvega pododstavka se šteje, da so bile dobavljene v smislu člena 4(1)(a), drugega pododstavka.

Člen 9

Obveznosti predelovalca

1.   Predelovalec ob vsaki dobavi v okviru dobavne pogodbe iz člena 6 predloži proizvajalcu dobavnico za industrijske surovine, ki potrjuje dobavljeno količino.

2.   Pred koncem petega meseca po vsaki dobavi predelovalec predloži pristojnim organom države članice dokaz o uporabi industrijskih surovin za proizvodnjo proizvodov v skladu z odobritvijo iz člena 5 in dobavno pogodbo iz člena 6. Dokazilo zlasti obsega vodenje evidenc o količinah zadevnih proizvodov, ki se samodejno izvaja med proizvodnim procesom ali po njem.

3.   Če predelovalec ne predloži dokazila iz odstavka 2, plača znesek 500 EUR na tono zadevne dobave za vsak zamujen dan od konca petega meseca po dobavi.

4.   Če predelovalec ne predloži dokazila iz odstavka 2 do konca sedmega meseca po vsaki dobavi, se zadevna količina šteje za preveč prijavljeno za namene uporabe člena 13. Predelovalcu se odobritev odvzame za obdobje od treh do šestih mesecev, odvisno od resnosti kršitve.

Člen 10

Sporočila držav članic

Države članice sporočijo Komisiji:

(a)	najpozneje do konca drugega meseca, ki sledi zadevnemu mesecu, količino dobavljene industrijske surovine;

(b)

najpozneje do konca novembra za predhodno tržno leto: — količino dobavljene industrijske surovine, razdeljene na beli sladkor, surovi sladkor, sladkorni sirup in izoglukozo, — količino uporabljene industrijske surovine, razdeljene tako na beli sladkor, sladkorni sirup in izoglukozo, kot tudi po proizvodih iz Priloge, — količine, dobavljene na podlagi člena 7(3).

Člen 11

Evidence predelovalca

Pristojni organ države članice določi evidence, ki jih mora voditi predelovalec, in pogostnost knjiženja, ki mora biti vsaj mesečna.

V teh evidencah, ki jih mora predelovalec hraniti še najmanj tri leta po tekočem letu, so vsaj naslednji podatki:

(a)	količine različnih surovin, kupljenih za predelavo;

(b)	količine predelanih surovin ter količine in vrste iz njih pridobljenih končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov;

(c)	izgube med predelavo;

(d)	uničene količine in dokaz o njihovem uničenju;

(e)	količine in vrste proizvodov, ki jih je predelovalec prodal ali prenesel.

Člen 12

Pregledi pri predelovalcih

1.   Pristojni organi držav članic med vsakim tržnim letom opravijo preglede pri vsaj 50 % odobrenih predelovalcev, izbranih na podlagi analize tveganja.

2.   Pregledi obsegajo analizo predelovalnega procesa, pregled poslovnih dokumentov in fizično preverjanje zalog, da se potrdi skladnost dobavljenih surovin s pridobljenimi končnimi proizvodi, soproizvodi in stranskimi proizvodi.

Namen pregledov je preveriti natančnost merilnih instrumentov in laboratorijskih analiz, ki se uporabljajo za določitev dobavljenih surovin in njihovega vstopa v proizvodnjo, pridobljenih proizvodov in gibanja zalog.

Če pristojni organi države članice predvidijo, da se nekateri elementi pregleda lahko izvajajo na podlagi vzorca, mora ta zagotavljati zanesljivo in reprezentativno raven nadzora.

3.   Za vsak pregled na kraju samem se mora sestaviti inšpekcijsko poročilo, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje podrobnosti o različnih elementih pregleda. Poročilo zlasti vsebuje:

(a)	datum pregleda in prisotne osebe;

(b)	pregledano obdobje in zadevne količine;

(c)	uporabljene tehnike nadzora, vključno z navedbo metod vzorčenja, če je to primerno;

(d)	rezultate pregleda in dana priporočila;

(e)	oceno resnosti, obsega, stopnje trajnosti in trajanja morebitnih ugotovljenih neskladnosti in navedbo vseh dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcij.

Vsako inšpekcijsko poročilo se hrani še vsaj tri leta po pregledu, in sicer v obliki, ki nadzornim službam Komisije omogoča enostaven vpogled.

Člen 13

Sankcije

1.   Če se ugotovi neskladje med dejansko zalogo, zalogo iz evidence in dobavljenimi surovinami, ali če manjkajo dokazila za ugotavljanje skladnosti med temi elementi, se odobritev predelovalca odvzame za obdobje, ki ga določijo države članice in ki ne sme biti krajše od treh mesecev od datuma ugotovitve. Med odvzemom odobritve predelovalec ne more prevzeti dobavljene industrijske surovine, ampak lahko uporabi predhodno dobavljeno industrijsko surovino.

Pri preveliki prijavi količine surovin, ki so bile dejansko porabljene, se predelovalcu naloži plačilo v višini 500 EUR za vsako preveč prijavljeno tono.

2.   Odobritev se ne odvzame v skladu z odstavkom 1, če je neskladnost med dejansko zalogo in zalogo iz knjigovodskih evidenc posledica višje sile ali če je manjša od 5 % teže pregledanih surovin ali je nastala zaradi izpustitev ali preprostih administrativnih napak, pod pogojem, da se sprejmejo korekturni ukrepi za zagotovitev, da se takšne napake ne bodo več ponovile.

POGLAVJE IV

PRENOS

Člen 14

Prenesene količine

Proizvajalec lahko na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 318/2006 na naslednje tržno leto prenese količino surovine, ki je glede na dodeljeno kvoto manjša ali enaka presežku celotne proizvodnje v okviru tekočega tržnega leta, vključno s količinami, ki so bile na to tržno leto predhodno prenesene v skladu z zadevnim členom ali so bile umaknjene s trga v skladu s členom 19 navedene Uredbe.

Člen 15

Prenos sladkorja

1.   Pogoji za prenos sladkorja v smislu člena 14 Uredbe (ES) št. 318/2006 so opredeljeni s panožnim sporazumom iz člena 6 navedene uredbe in se zlasti nanašajo na količino sladkorne pese, ki ustreza količini sladkorja, ki se bo prenesel, in razdelitev te količine med proizvajalce sladkorne pese.

2.   Sladkorno peso, ki ustreza količini prenesenega sladkorja, zadevno podjetje plača po ceni, ki je vsaj enaka minimalni ceni, in pod pogoji, ki veljajo za sladkorno peso, dobavljeno za proizvodnjo v okviru kvote za tržno leto, na katerega se sladkor prenese.

Člen 16

Prenos izoglukoze

Proizvajalec izoglukoze, ki se odloči za prenos v okviru tržnega leta, svojo odločitev pred 31. oktobrom naslednjega tržnega leta sporoči pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril.

Člen 17

Sporočila držav članic

Države članice sporočijo Komisiji:

(a)	najpozneje do 1. maja količine pesnega sladkorja in inulinskega sirupa iz tekočega tržnega leta, ki se prenesejo v naslednje tržno leto;

(b)	najpozneje do 15. julija količine trsnega sladkorja iz tekočega tržnega leta, ki se prenesejo v naslednje tržno leto;

(c)	najpozneje do 15. novembra količine izoglukoze, prenesene iz predhodnega tržnega leta.

POGLAVJE V

POSEBNI REŽIM PRESKRBE IN IZVOZ

Člen 18

Najbolj oddaljene regije

1.   Presežne surovine, ki se v skladu s členom 12(c) Uredbe (ES) št. 318/2006 in v okviru količinskih omejitev, ki jih določajo programi iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 247/2006, uporabijo za posebni režim preskrbe, so predmet pogodbe o neposredni prodaji med njihovim proizvajalcem in subjektom, vpisanim v enem od registrov iz člena 9 Uredbe (ES) št. 793/2006.

2.   Pogodba iz odstavka 1 zlasti določa, da si stranki iz odstavka 1 posredujeta:

(a)	izjavo proizvajalca, ki potrjuje količino presežnih surovin, dobavljeno v okviru pogodbe;

(b)	izjavo zadevnega trgovca, s katero potrjuje dobavo zadevne količine v okviru posebnega režima preskrbe.

Kadar se ta nanaša na presežne surovine, zahtevek za potrdilo o pomoči iz člena 7(4) Uredbe (ES) št. 793/2006 spremlja potrdilo proizvajalca iz odstavka 2(a) tega člena. V potrdilu o pomoči je v polju 20 navedba „sladkor C: brez pomoči“ iz dela F Priloge I k Uredbi (ES) št. 793/2006.

Pristojni organi, ki so izdali potrdilo o pomoči, pošljejo kopijo tega potrdila pristojnim organom države članice, v kateri je bil proizvajalec odobren.

Za količine surovin, za katere proizvajalec predloži izjavo iz odstavka 2(b) in za katere zadevna država članica razpolaga s kopijami potrdila o pomoči, se šteje, da so bile dobavljene v okviru posebnega režima preskrbe v smislu člena 4(1)(c), drugega pododstavka.

Člen 19

Izvoz

1.   Izvozna dovoljenja iz člena 4(1)(d), drugega pododstavka, se izdajo v okviru količinskih omejitev za izvoz brez nadomestil, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 318/2006.

2.   Za presežne količine se šteje, da so izvožene v smislu člena 4(1)(d), drugi pododstavek, te uredbe, če:

(a)	je bil proizvod brez nadomestil izvožen kot beli sladkor, izoglukoza v naravnem stanju ali inulinski sirup v naravnem stanju;

(b)	je država članica izvoza zadevno izvozno deklaracijo sprejela pred 1. januarjem po koncu tržnega leta, v katerem je nastal presežek surovine;

(c)

je proizvajalec pristojnemu organu države članice pred 1. aprilom po tržnem letu, v katerem je nastal presežek, predložil: (i) izvozno dovoljenje, ki mu je bilo izdano v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 318/2006; (ii) dokumente iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 1291/2000, ki so potrebni za sprostitev varščine, (iii) izjavo, s katero potrjuje, da so izvožene količine knjižene v okviru presežnih količin iz člena 4(1)(d), drugi pododstavek, te uredbe.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Menjalni tečaj

V državah članicah, ki niso sprejele eura, se uporablja menjalni tečaj, ki velja:

(a)	za prelevman iz člena 3 na prvi dan tržnega leta, v okviru katerega je nastal presežek;

(b)	za zneske iz člena 9(3) in člena 13(1) na prvi dan meseca, v katerem so zahtevani.

Člen 21

Preverjanja in nacionalni izvedbeni ukrepi

1.   Država članica izvede fizične preglede, ki se nanašajo na vsaj 5 %:

(a)	količin sladkorja, prenesenih v skladu s členom 14;

(b)	količin surovin, dobavljenih v okviru posebnega režima preskrbe za najbolj oddaljene regije iz člena 18;

(c)	izvoznih deklaracij iz člena 19 na podlagi podrobnih pravil, ki jih določa Uredba (ES) št. 2090/2002.

2.   Država članica najpozneje do 30. marca po zadevnem tržnem letu pošlje Komisiji letno poročilo o pregledih, izvedenih zlasti v skladu s prvim odstavkom tega člena in členom 12, pri čemer za vsak pregled natančno navede ugotovljene značilne in neznačilne pomanjkljivosti ter ukrepe in sankcije v zvezi z njimi.

3.   Države članice lahko sprejmejo katere koli ukrepe, ki so potrebni za pravilno uporabo te uredbe, in lahko uvedejo ustrezne nacionalne sankcije proti subjektom, ki sodelujejo v postopku.

4.   Države članice vzajemno pomagajo, da zagotovijo učinkovitost pregledov in omogočijo preverjanje verodostojnosti predloženih dokumentov in točnost izmenjanih podatkov.

Člen 22

Razveljavitev

Uredbe (EGS) št. 65/82, (EGS) št. 2670/81 in (ES) št. 1265/2001 se razveljavijo s 1. julijem 2006.

Vendar se uredbi (EGS) št. 2670/81 in (ES) št. 1265/2001 še naprej uporabljata za proizvodnjo v tržnem letu 2005/2006.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str 1.

(2)  UL L 42, 14.2.2006, str 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 318/2006.

(3)  UL L 145, 31.5.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 852/2006 (UL L 158, 10.6.2006, str. 9).

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(5)  UL L 322, 27.11.2002, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1454/2004 (UL L 269, 17.8.2004, str. 9).

(6)  UL L 262, 16.9.1981, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 95/2002 (UL L 17, 19.1.2002, str. 37).

(7)  UL L 9, 14.1.1982, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2223/2000 (UL L 253, 7.10.2000, str. 15).

(8)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 493/2006 (UL L 89, 28.3.2006, str. 11).

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/32

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 968/2006

z dne 27. junija 2006

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 320/2006 določa pomoč za prestrukturiranje tistim podjetjem, ki opustijo kvotno proizvodnjo, pri čemer se del pomoči prihrani za pridelovalce sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter pogodbene upravljavce strojev za nadomestitev izgub, nastalih zaradi zaprtja tovarn sladkorja. Prav tako določa pomoč za diverzifikacijo državam članicam za ukrepe diverzifikacije v regijah, kjer se tovarne zapirajo, prehodno pomoč stalnim rafinerijam in prehodno pomoč nekaterim državam članicam.

(2)

Pred vložitvijo zahtevka za pomoč za prestrukturiranje se morajo podjetja posvetovati s pridelovalci sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 320/2006. Da bi se pridelovalcem in drugim zainteresiranim strankam zagotovila prava priložnost za predstavitev njihovih stališč, je treba sprejeti podrobna pravila za postopek posvetovanja.

(3)

Pomoč za prestrukturiranje se podeli za tržno leto, za katero se opusti kvota. Zato se v primeru, če se sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup opustijo ali prenesejo naprej iz predhodnega tržnega leta, za katero namerava podjetje opustiti svojo kvoto, podjetju dovoli vložiti eno sam zahtevek za opustitev kvote v dveh zaporednih tržnih letih, tako da prejme za vsak del kvote znesek pomoči za prestrukturiranje za tržno leto, za katero se opusti kvota.

(4)

V zvezi z opustitvijo kvot člen 3 Uredbe (ES) št. 320/2006 določa možnosti popolne ali delne odstranitve proizvodnih zmogljivosti, kar je vzrok za različne zneske pomoči za prestrukturiranje. Glede na to, da je v pogojih, ki veljajo za ti dve možnosti, upoštevana okoliščina, da se višji znesek pomoči za prestrukturiranje dodeli za popolno odstranitev zaradi višjih stroškov, povezanih s tem, se zdi primerno dopustiti možnost, da se ohranijo deli proizvodnje, ki niso del proizvodne linije, če jih je mogoče uporabiti v druge namene, predvidene v načrtu prestrukturiranja, zlasti če takšna uporaba ustvarja delovna mesta. Na drugi strani pa je treba naprave, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo sladkorja, odstraniti v razumnem roku, če ni druge možnosti za njihovo uporabo in bi bila njihova ohranitev škodljiva za okolje.

(5)	Zaradi zaščite interesov kmetov in pogodbenih upravljavcev strojev se od podjetij zahteva, da jim plačajo njihov delež pomoči za prestrukturiranje, v skladu z merili, ki jih določi država članica, in v razumnem roku po prejemu prvega obroka pomoči za prestrukturiranje.

(6)	Zaradi finančnih omejitev začasnega sklada za prestrukturiranje mora biti dodelitev pomoči odvisna od kronološkega vrstnega reda vlaganja zahtevkov. Zato je treba določiti merila za določitev kronološkega vrstnega reda.

(7)	Odločitev države članice o upravičenosti zahtevka za pomoč za prestrukturiranje temelji na odobritvi načrta prestrukturiranja, ki se predloži skupaj z zahtevkom. Zato je treba opredeliti merila ter postopek za odobritev načrta prestrukturiranja in morebitnih naknadnih sprememb takega načrta.

(8)

Če zaradi finančnih omejitev začasnega sklada za prestrukturiranje sredstva sklada v določenem trenutku ne zadoščajo za dodelitev pomoči za prestrukturiranje vlagatelju zahtevka, čigar zahtevek je bil odobren, se vlagatelju zahtevka omogoči, da v določenem roku zahtevek umakne. Brez umika ostane zahtevek veljaven s prvotnim datumom vložitve in velja kot zahtevek za naslednje tržno leto.

(9)

Komisija izračuna znesek pomoči za diverzifikacijo in dodatne pomoči za diverzifikacijo ter prehodne pomoči za nekatere države članice in obvesti vsako državo članico o razpoložljivem znesku. Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih programih prestrukturiranja skupaj s podrobnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti.

(10)

Da bi stalnim rafinerijam, ki so izgubile nekatere ugodnosti, ki so jih imele v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (2), olajšala prilagoditev na novo stanje po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3), Uredba (ES) št. 320/2006 uvaja prehodno pomoč, ki se podeli v tistih državah članicah, kjer so bile v preteklosti ustanovljene rafinerije v smislu Uredbe (ES) št. 1260/2001. Zadevne države članice dodelijo pomoč stalni rafineriji, ustanovljeni na njihovem ozemlju, na podlagi poslovnega načrta, ki ga pripravi zadevno podjetje.

(11)

Da bi države članice lahko nadzirale postopek prestrukturiranja, morajo podjetja, ki prejemajo pomoč, predložiti letna poročila o izvajanju. Države članice morajo Komisiji predložiti poročila o izvajanju načrtov prestrukturiranja zadevnih podjetij, poslovne načrte rafinerij in njihove nacionalne načrte za prestrukturiranje.

(12)	Treba je urediti nadzor, ki ga bodo izvajale države članice, zlasti da se zagotovi skladnost z načrtom prestrukturiranja v zvezi z dodelitvijo pomoči za prestrukturiranje in poslovnim načrtom v zvezi z dodelitvijo pomoči stalnim rafinerijam.

(13)	Treba je določiti kazni, ki se uporabljajo v primeru, če podjetje ne izpolni svojih obveznosti iz načrta prestrukturiranja ali poslovnega načrta.

(14)	Odbora Sklada ni predložil mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in opredelitve

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje ukrepov iz členov 3, 6, 7, 8 in 9 Uredbe (ES) št. 320/2006, ki se financirajo iz sklada za prestrukturiranje, ustanovljenega s členom 1 navedene Uredbe.

2.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 320/2006.

3.   Prav tako se uporablja opredelitev pojma „delovni dan“ iz člena 2(2) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (4).

POGLAVJE II

POGOJI ZA ODOBRITEV POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE

Člen 2

Posvetovanja v okviru sporazumov znotraj panoge

1.   Posvetovanje, ki se izvaja v okviru ustreznih panožnih sporazumov iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (ES) št. 320/2006, se opravi na podlagi podrobnega časovnega razporeda in osnutka načrta prestrukturiranja, ki ga pripravi zadevno podjetje.

Ustrezni sporazum s panogo je tisti, ki je sklenjen za tržno leto, v katerem se izvaja posvetovanje.

Zastopnike delavcev in druge stranke, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, pa ne sodelujejo pri zadevnem sporazumu v okviru panoge, lahko podjetje povabi k posvetovanju kot opazovalce.

2.   Posvetovanje vključuje vse elemente načrta prestrukturiranja iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 320/2006.

3.   Vabilu k posvetovanju pošlje zadevno podjetje. Priloži se osnutek načrta prestrukturiranja in podroben dnevni red sestanka. Izvod vabila in priloženih dokumentov pa se istočasno pošlje pristojnemu organu države članice.

4.   Če sporazum ni dosežen prej, je posvetovanje sestavljeno iz najmanj dveh sestankov in traja do 30 dni od dne, ko je bilo vabilo poslano.

5.   Potrditev, da je bil načrt prestrukturiranja pripravljen v okviru posvetovanja iz člena 4(2) b) Uredbe (ES) št. 320/2006 temelji na:

(a)	vabilu, ki ga je podjetje poslalo drugim strankam, te pa so ga prejele;

(b)	podpisih udeležencev sestankov, vključno z izjavo o morebitni odsotnosti katere koli izmed povabljenih strank;

(c)	osnutku načrta prestrukturiranja, kakor ga je spremenilo zadevno podjetje po posvetovanju, z navedenimi elementi, o katerih so se stranke sporazumele, in tistih, o katerih se niso;

(d)	dokumentih o stališčih pogodbenih strank v okviru panoge, mnenju zastopnika delavcev in mnenjih drugih povabljenih strank, če ti obstajajo.

6.   Za tržno leto 2006/2007 lahko države članice upoštevajo posvetovanja, izvedena v okviru ustreznih sporazumov znotraj panoge, ki so potekala pred začetkom veljavnosti te uredbe, tudi če niso v skladu z zahtevami te uredbe.

Člen 3

Opustitev kvote

Od tržnega leta, za katero se v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 320/2006 opusti kvota, se proizvodnja sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa in sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, preneseni naprej ali umaknjeni iz predhodnega tržnega leta, ne šteje za proizvodnjo v tej kvoti za zadevne tovarne.

Člen 4

Odstranitev proizvodnih zmogljivosti

1.   V primeru popolne odstranitve iz člena 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 320/2006 se zahteve za odstranitev proizvodnih zmogljivosti nanašajo na:

(a)

vse naprave, ki so potrebne za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, kot na primer naprave za skladiščenje, analiziranje, pranje in rezanje sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije; vse naprave, ki so potrebne za izločanje in predelavo ali zgoščevanje sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, škroba iz žitaric, glukoze iz škroba ali inulina iz cikorije;

(b)

del zmogljivosti, razen tistih iz točke (a), ki je neposredno povezan s proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa in potreben za proizvodnjo v okviru opuščene kvote, tudi če ga bi bilo mogoče uporabiti v povezavi s proizvodnjo drugih proizvodov, kot so: naprave za ogrevanje ali obdelavo vodo ali proizvodnjo energije; naprave za predelavo pesnih rezancev ali melas; naprave za notranji prevoz;

(c)	vse druge naprave, kot so naprave za pakiranje, ki niso bile uporabljene in jih je treba odstraniti iz okoljskih razlogov.

2.   V primeru delne odstranitve iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 320/2006 se zahteva za odstranitev proizvodnih zmogljivosti nanaša na naprave iz odstavka 1 tega člena, ki niso namenjene uporabi v drugi proizvodnji ali drugi uporabi v tovarni v skladu z načrtom prestrukturiranja.

Člen 5

Skladnost med različnimi viri financiranja

Države članice zagotovijo skladnost in dopolnjevanje ukrepov ali dejavnosti, ki se financirajo iz sklada za prestrukturiranje in drugih skladov Skupnosti na regionalni ali nacionalni ravni, kot tudi preprečijo njihovo podvajanje.

POGLAVJE III

ZAHTEVEK IN ODOBRITEV POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE

Člen 6

Obveznosti držav članic

1.   Država članica najpozneje petinštirideset dni po prejemu izvoda vabila k posvetovanju iz člena 2(3) obvesti stranke, udeležene v načrtu prestrukturiranja, o svoji odločitvi glede:

(a)

deleža pomoči za prestrukturiranje, ki bo dodeljen pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter pogodbenim upravljavcem strojev, objektivnih meril za razdelitev tega dela pomoči med obe skupini in znotraj vsake od njiju, kot se določi po posvetovanju zainteresiranih strank in v roku iz člena 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006;

(b)	roka, ki se izteče najpozneje 30. septembra 2010, za odstranitev proizvodnih zmogljivosti in skladnost z družbenimi in okoljskimi obveznostmi iz členov 3(3)(c) in 3(4)(c) Uredbe (ES) št. 320/2006;

(c)	če je primerno, posebnih nacionalnih zahtev glede družbenih in okoljskih obveznosti načrta prestrukturiranja, ki presegajo predpisano najnižjo stopnjo, določeno z zakonodajo Skupnosti, kot določa člen 3(3)(c) in 3(4)(c) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, država članica v primeru uporabe člena 2(6) o svoji odločitvi obvesti strani najkasneje 15. julija 2006.

3.   Pogodbenim upravljavcem strojev se nadomesti škoda, nastala z izgubo vrednosti njihovih specializiranih strojev, ki jih ni mogoče uporabiti v druge namene.

Člen 7

Zahtevek za pomoč za prestrukturiranje

1.   Vsak zahtevek za pomoč za prestrukturiranje zajema en proizvod in eno tržno leto.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 pa je kvota, ki naj bi bila opuščena, delno izpolnjena s kvotno proizvodnjo, preneseno iz predhodnega tržnega leta ali umaknjeno v predhodnem letu, lahko podjetje opusti celotno kvoto za tovarno ali zadevne tovarne, s popolno ali delno odstranitvijo, v dveh korakih:

(a)	od prvega tržnega leta, na katerega se zahtevek nanaša, se del kvote, za katero ni proizvodnje, opusti z zahtevkom za znesek pomoči za prestrukturiranje za popolno ali delno odstranitev, ki se nanaša na to tržno leto;

(b)	za preostali del zadevne kvote se dodeli začasni znesek za prestrukturiranje iz člena 11 Uredbe (ES) št. 320/2006, kvota pa se opusti z naslednjim tržnim letom z zahtevkom za pomoč za prestrukturiranje za popolno ali delno odstranitev, ki se nanaša na navedeno tržno leto.

V primeru uporabe tega odstavka, lahko podjetje predloži en sam zahtevek za dve zadevni tržni leti.

3.   Zahtevek za pomoč za prestrukturiranje mora vsebovati vrednost dodeljene kvote, ki se opušča, za vsako tovarno zadevnega podjetja in mora biti skladen z ustreznimi kolektivnimi pogodbami, vključno s sporazumi, sklenjenimi med socialnimi partnerji na ravni sektorja ali družbe, ki se nanašajo na prestrukturiranje industrije sladkorja.

Člen 8

Prejem zahtevka za pomoč za prestrukturiranje

1.   Dodelitev pomoči za prestrukturiranje v okviru finančnih omejitev iz člena 10(1) in (2) Uredbe (ES) št. 320/2006 temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja popolnih zahtevkov za pomoč za prestrukturiranje z datumi in lokalnim časom, navedenimi na potrdilu o prejemu, ki ga izda država članica v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

2.   Zahtevek za pomoč za prestrukturiranje se šteje kot popoln, ko pristojni organ zadevne države članice prejme vse elemente iz člena 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 320/2006.

3.   Pristojni organ države članice pošlje zadevnemu podjetju potrdilo o prejemu z navedbo datuma in časa vložitve popolnega zahtevka za pomoč za prestrukturiranje v petih delovnih dneh od dne, ko se zahtevek šteje kot popoln.

4.   Če zahtevke ni popoln, ga pristojni organ države članice v petih delovnih dneh po prejemu vrne prosilcu in navede pogoje, ki niso izpolnjeni.

5.   Zahtevek, ki se ne šteje kot popoln do roka, določenega v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 320/2006, se ne obravnava za zadevno tržno leto.

6.   V dveh delovnih dneh po izdaji potrdila o prejemu pristojni organ države članice o tem obvesti Komisijo, pri čemer uporabi vzorčno preglednico iz Priloge. Po potrebi se uporabi ločena preglednica za vsak zadevni proizvod in vsako tržno leto.

Člen 9

Upravičenost do pomoči za prestrukturiranje

1.   Brez poseganja v določbe člena 10 pristojni organ države članice odloči o upravičenosti zahtevka za pomoč za prestrukturiranje in obvesti vlagatelja zahtevka o svoji odločitvi v 30 delovnih dneh po prejemu popolnega zahtevka, vendar najmanj 10 delovnih dni pred iztekom roka iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Zahtevek se šteje kot upravičen, če načrt prestrukturiranja:

(a)	vsebuje povzetek poglavitnih ciljev, ukrepov in aktivnosti, kot tudi oceno stroškov teh ukrepov in aktivnosti, finančni načrt in časovne razporede;

(b)	za vsako zadevno tovarno določa vrednost opuščene kvote, ki mora biti nižja ali enaka proizvodni zmogljivosti, ki bo popolnoma ali delno odstranjena;

(c)	vključuje izjavo, da bodo proizvodne zmogljivosti popolnoma ali delno opuščene in odstranjene iz proizvodnih obratov;

(d)

upošteva izgube ali stroške med pomočjo iz točke (b) odstavka 3 člena 4 Uredbe (ES) št. 320/2006, zaprtjem in odstranitvijo objektov in naprav iz točke (c) navedenega odstavka, investicijami iz točke (e) navedenega odstavka, družbenim načrtom iz točke (f) navedenega odstavka in okoljskim načrtom iz točke (g) navedenega odstavka;

(e)	jasno določa vse aktivnosti in stroške, ki jih financira sklad za prestrukturiranje, in po potrebi druge sorodne elemente, ki naj bi jih financirali drugi skladi Skupnosti.

3.   Če pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni, država članica obvesti vlagatelja zahtevka o razlogih za to in v okviru časovne omejitve iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 določi rok, v katerem je mogoče načrt za prestrukturiranje ustrezno popraviti.

Država članica odloči o upravičenosti popravljenega zahtevka v 15 delovnih dneh po izteku roka iz pododstavka 1, vendar najmanj 10 delovnih dni pred rokom iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006.

Če popravljen zahtevek ni predložen pravočasno ali se šteje kot neupravičen, se zahtevek za pomoč za prestrukturiranje zavrne, država članica pa v 5 delovnih dneh o tem obvesti prosilca in Komisijo. Če isti vlagatelj vloži nov zahtevek, se ta uvrsti po kronološkem vrstnem redu iz člena 8.

4.   Če je zahtevek šteje kot upravičen, država članica o tem obvesti Komisijo v dveh delovnih dneh po sprejetju odločitve in za to uporabi preglednico iz Priloge.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 3 in 4, za tržno leto 2006/2007, države članice odločijo o upravičenosti zahtevka ali popravljenega zahtevka najmanj 8 delovnih dni pred iztekom roka iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 in o svoji odločitvi istega dne obvestijo Komisijo.

Člen 10

Dodelitev pomoči za prestrukturiranje

1.   Komisija pripravi posodobljen seznam popolnih zahtevkov za pomoč za prestrukturiranje v kronološkem vrstnem redu njihovega vlaganja, kot je država članica navedla na potrdilih o prejemu.

2.   Do roka iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 Komisija odloči o ocenjeni razpoložljivosti finančnih sredstev v skladu za prestrukturiranje za vse zahtevke, ki se nanašajo na naslednje tržno leto, pri zahtevkih za tržno leto 2006/2007 pa za zahtevke, ki se nanašajo na zadevno tržno leto, prejete do roka iz člena 4(1) navedene uredbe, ki jih država članica šteje za upravičene, in za vse z njimi povezane pomoči.

3.   Komisija obvesti odbor o kmetijskih skladih iz člena 41(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (5) o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena. Za tržno leto 2006/2007 Komisija obvesti Odbor Skladov iz člena 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 (6).

4.   Država članica obvesti vlagatelje zahtevkov o dodelitvi pomoči za prestrukturiranje za njihove odobrene načrte prestrukturiranja najpozneje do roka iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006. Pristojni organ države članice pošlje Komisiji popolni izvod odobrenega načrta prestrukturiranja.

Člen 11

Spremembe načrta prestrukturiranja

1.   Takoj ko se pomoč za prestrukturiranje odobri, upravičenec izvede vse ukrepe, podrobno določene v odobrenem načrtu prestrukturiranja, in spoštuje obveznosti, vsebovane v njegovem zahtevku za pomoč za prestrukturiranje.

2.   Za vsako spremembo odobrenega načrta prestrukturiranja je potreben dogovor z državo članico na podlagi zahtevka zadevnega podjetja, ki:

(a)	pojasnjuje nastale razloge in težave z izvajanjem;

(b)	predstavi popravke ali nove predlagane ukrepe in pričakovane učinke;

(c)	podrobno določa finančne in časovne posledice.

Spremembe ne smejo spreminjati skupnega zneska pomoči za prestrukturiranje, ki se podeljuje, ali začasnih zneskov za prestrukturiranje, ki se plačajo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 320/2006.

Država članica obvesti Komisijo o spremenjenem načrtu prestrukturiranja.

Člen 12

Umik ali odlog zahtevka za pomoč za prestrukturiranje

1.   Upravičene zahtevke, za katere ni mogoče dodeliti pomoči za prestrukturiranje za tržno leto, za katero je bila zaprošena opustitev kvote, lahko vlagatelj zahtevka umakne v roku 2 mesecev po izteku roka iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Če zadevno podjetje ne umakne svojega zahtevka v skladu z odstavkom 1, mora v roku iz navedenega odstavka zadevni načrt prestrukturiranja prilagoditi tako, da upošteva znesek pomoči za prestrukturiranje za naslednje tržno leto, kot je določeno v členu 3(5) Uredbe št. 320/2006.

Za namene člena 8(1) se upošteva datum vložitve prvotnega zahtevka.

V primeru iz pododstavka 1 prosilec preloži opustitev svoje kvote za eno tržno leto in prejme plačilo začasnega zneska za prestrukturiranje iz člena 11 Uredbe (ES) št. 320/2006.

POGLAVJE IV

DRUGE POMOČI IZ SKLADA ZA PRESTRUKTURIRANJE

Člen 13

Zneski pomoči na državo članico

1.   Do 31. oktobra 2006 za tržno leto 2006/2007, do 31. marca 2007 za tržno leto 2008, do 31. marca 2008 za tržno leto 2008/2009 in do 31. marca 2009 za tržno leto 2009/2010 Komisija določi zneske, ki se dodelijo vsaki državi članici iz sklada za prestrukturiranje za:

(a)	pomoč za diverzifikacijo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 320/2006;

(b)	dodatno pomoč za diverzifikacijo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 320/2006;

(c)	prehodno pomoč nekaterim državam članicam iz člena 9 Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Zneski iz odstavka 1(a) in (b) se določijo na podlagi:

(a)

vrednosti pomoči za diverzifikacijo iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 320/2006 pomnoženo z vrednostjo opuščene kvote za sladkor v zadevni državi članici, za katero se dodeljuje pomoč za prestrukturiranje, od: — tržnega leta 2006/07 za zneske, določene oktobra 2006, — tržnega leta 2007/08 za zneske, določene marca 2007, — tržnega leta 2008/09 za zneske, določene marca 2008, — tržnega leta 2009/2010 za zneske, določene marca 2009;

(b)

vrednosti dodatne pomoči z diverzifikacijo, ki ustreza najvišjemu odstotku, dobljenem v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 320/2006, in pomnožene s skupno vrednostjo kvote za sladkor iz točke (a) do: — tržnega leta 2006/07 za zneske, določene oktobra 2006, — tržnega leta 2007/08 za zneske, določene marca 2007, — tržnega leta 2008/09 za zneske, določene marca 2008, — tržnega leta 2009/2010 za zneske, določene marca 2009. Znesek, dobljen z izračunom iz pododstavka 1 se po potrebi zmanjša za vse zneske dodatne pomoči za diverzifikacijo, poprej določene na način iz te točke;

(c)	če je primerno, zneskov prehodne pomoči nekaterim državam članicam, predvidenih v členu 9 Uredbe (ES) št. 320/2006.

3.   Zneski, izračunani na način iz odstavka 2, se dodajo ustreznim zneskom, določenim v skladu z odstavkom 1 za predhodna leta.

Člen 14

Nacionalni načrti za prestrukturiranje

1.   Do 31. decembra 2006 in do 30. septembra 2007, 2008 in 2009 države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih programih za prestrukturiranje skupaj s podrobno določitvijo ukrepov, ki jih je treba izvesti v okviru zneska pomoči za diverzifikacijo, določenega v skladu s členom 13(2)(a), zneska dodatne pomoči za diverzifikacijo, določenega v skladu s členom 13(2)(b) in zneska za prehodno pomoč določenim državam članicam iz člena 13(2)(c).

2.   Nacionalni programi vsebujejo vsaj naslednje elemente:

(a)	povzetek poglavitnih ciljev, ukrepov, aktivnosti, stroškov, finančnih intervencij in časovne načrte za vsako zadevno regijo;

(b)	opis zadevnih regij in analizo problemov, povezanih s prestrukturiranjem sektorja sladkorja;

(c)	predstavitev ciljev in predvidenih aktivnosti ali ukrepov s prikazom njihove usklajenosti z odobrenimi načrti prestrukturiranja iz člena 9, kmetijske razvojne politike v zadevnih regijah in druge izvedene ali predvidene ukrepe v teh regijah, zlasti v okviru drugih skladov Skupnosti;

(d)	časovni načrt za vse predvidene aktivnosti ali ukrepe in merila za njihovo razlikovanje od podobnih aktivnosti ali ukrepov, ki bodo financirani iz drugih skladov Skupnosti;

(e)	po potrebi znesek dodatne pomoči za diverzifikacijo, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese ali sladkornega trsa, ki opuščajo svojo pridelavo, ter objektivna in nediskriminatorna merila za razdelitev te pomoči;

(f)	finančni načrt s podrobno določenimi vsemi stroški aktivnosti ali ukrepa in predvideni časovni razpored plačil.

3.   Aktivnosti ali ukrepi, predvideni v nacionalnem načrtu za prestrukturiranje, se izvedejo do 30. septembra 2010.

Člen 15

Prehodna pomoč stalnim rafinerijam

1.   Stalna rafinerija, ki je 30. junija 2006 rafinerija v smislu člena 7(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001, lahko vloži zahtevek za prehodno pomoč iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 320/2006, ki jo dodeli država članica, na katere ozemlju se rafinerija nahaja.

2.   Stalna rafinerija vloži zahtevek za pomoč skupaj s poslovnim načrtom iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 do roka, ki ga določi zadevna država članica in ni poznejši kot 30. septembra 2007.

3.   Poslovni načrt iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	povzetek poglavitnih ciljev, ukrepov, aktivnosti, stroškov, finančnih intervencij in časovne načrte;

(b)	opis in analizo problemov, nastalih pri prilagajanju reformi organizacije trga sladkorja Skupnosti;

(c)	predstavitev predvidenih aktivnosti ali ukrepov s prikazom njihove usklajenosti z drugimi izvedenimi ali predvidenimi ukrepi v okviru drugih skladov Skupnosti v zadevni regiji, v okviru katerih je vlagatelj zahtevka upravičenec;

(d)	časovni načrt vseh predvidenih aktivnosti ali ukrepov in merila za njihovo razlikovanje od podobnih aktivnosti ali ukrepov, ki bodo financirani iz drugih skladov Skupnosti, v okviru katerih je vlagatelj zahtevka upravičenec;

(e)	finančni načrt s podrobno določenimi vsemi stroški aktivnosti ali ukrepa in predvideni časovni razpored plačil.

4.   Aktivnosti ali ukrepi, predvidene v poslovnem načrtu, vključujejo enega ali več naslednjih elementov: naložbe, odstranitev proizvodnih zmogljivosti, prispevke za obratovalne stroške, stroške amortizacije opreme in druge stroške, ki se ocenijo kot potrebni za prilagoditev novemu stanju.

5.   Države članice odločijo o ustreznosti poslovnega načrta v okviru finančnih omejitev iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 320/2006 ter o svoji odločitvi obvestijo vlagatelja zahtevka in Komisijo v 30 delovnih dneh po izteku roka iz odstavka 2 tega člena.

Država članica v istem roku obvesti Komisijo o zneskih, ki bodo dodeljeni vsaki rafineriji, ter po potrebi o objektivnih in nediskriminatornih merilih za razdelitev pomoči med stalne rafinerije, ki se nahajajo na njenem ozemlju.

6.   Aktivnosti ali ukrepi, predvideni v poslovnem načrtu, se izvedejo pred 30. septembrom 2010.

POGLAVJE V

PLAČILO POMOČI

Člen 16

Plačilo pomoči za prestrukturiranje

1.   Za plačilo vsakega obroka pomoči za prestrukturiranje iz odstavka 4 člena 10 Uredbe (ES) št. 320/2006 se položi varščina v višini 120 % zneska zadevnega obroka.

2.   Če plačila pridelovalcem in pogodbenim upravljavcem strojev neposredno izvede država članica v skladu s členom 19(2), se znesek zadevnega obroka zmanjša za zneske, ki se plačajo pridelovalcem in pogodbenim upravljavcem strojev.

3.   Pomoč za prestrukturiranje se plača najkasneje 30. septembra 2011.

4.   Komisija po potrebi, do 31. januarja 2008, 2009, 2010 in 2011, določi delež prvega in drugega plačila iz drugega pododstavka člena 10(4) Uredbe (ES) št. 320/2006 in okvirni datum za drugo plačilo.

Člen 17

Plačilo pomoči za diverzifikacijo, dodatne pomoči za diverzifikacijo in prehodne pomoči nekaterim državam članicam

1.   V okviru zneskov iz člena 10(3), določenih v skladu s členom 13(3), država članica upravičencem izplača pomoč za diverzifikacijo, dodatno pomoč za diverzifikacijo in prehodno pomoč nekaterim državam članicam dvakrat letno, marca in septembra, za upravičene, dejansko nastale izdatke, ki so dokumentirani in preverjeni.

Če se del dodatne pomoči za diverzifikacijo odobri pridelovalcem sladkorne pese ali trsa, ki opuščajo svojo proizvodnjo v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 320/2006, država članica zagotovi, da so zadevni pridelovalci dejansko opustili proizvodnjo sladkorne pese ali trsa.

2.   Prvo plačilo se lahko izvede septembra 2007. Pomoč za diverzifikacijo, dodatna pomoč za diverzifikacijo in prehodna pomoč nekaterim državam članicam se plača najpozneje 30. septembra 2011.

Člen 18

Plačilo prehodne pomoči stalnim rafinerijam

1.   Država članica v okvirih iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 320/2006 upravičencem izplača prehodno pomoč za stalne rafinerije za upravičene izdatke na podlagi poslovnega načrta v dveh obrokih:

(a)	40 % septembra 2007;

(b)	60 % marca 2008.

Za vsako plačilo obroka se plača varščina v višini 120 % zneska zadevnega obroka.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, se lahko skupni stroški krijejo z enim samim plačilom septembra 2007, če se pred 15. septembrom 2007:

(a)	izvedejo vsi ukrepi in aktivnosti, predvideni v poslovnem načrtu;

(b)	predloži končno poročilo iz člena 24(2);

(c)	s strani držav članic izvede nadzor iz člena 25.

V tem primeru se za plačilo ne položi varščina.

Člen 19

Plačilo pridelovalcem in pogodbenim upravljavcem strojev

1.   Najpozneje dva meseca po prejemu prvega obroka pomoči za prestrukturiranje in na podlagi informacij držav članic v skladu s členom 6(1) podjetja izvedejo plačila pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter pogodbenim upravljavcem strojev.

2.   Plačila pridelovalcem in pogodbenim upravljavcem strojev lahko neposredno izvede država članica in hkrati skladno zniža znesek pomoči za prestrukturiranje, ki se izplača, kot je določeno v členu 16(2), v roku iz odstavka 3 tega člena. V tem primeru, se plačila izvedejo istočasno s plačilom dela pomoči za prestrukturiranje za podjetja.

3.   Znesek plačila iz odstavka 1 in 2 ne sme presegati 50 % prvega obroka. Če ta znesek ne pokrije celotne vsote, ki se plača, se preostali del plača:

(a)	najpozneje v dveh mesecih potem, ko je podjetje prejelo drugi obrok pomoči, če plačilo izvede podjetje;

(b)	istočasno kot plačilo drugega obroka pomoči za prestrukturiranje, ki se plača podjetju, če plačilo izvede neposredno država članica.

Člen 20

Odločitev o odlogu plačila

Če se Komisija odloči odložiti plačila pomoči za diverzifikacijo, dodatne pomoči za diverzifikacijo, prehodne pomoči stalnim rafinerijam ali prehodne pomoči nekaterim državam članicam v skladu s členom 10(5) Uredbe (ES) št. 320/2006, o svoji odločitvi obvesti države članice pred 31. majem in 31. januarjem.

Člen 21

Valuta

1.   Za začasni sklad za prestrukturiranje se zneski obveznosti in plačila Komisije, zneski začasne dajatve za prestrukturiranje in zneski izdatkov v izjavah o izdatkih držav članic izrazijo in plačajo v eurih.

2.   Za vsa plačila, ki se ne izvedejo v eurih, temveč v drugi valuti, se uporablja najnovejši menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem meseca operativnega dogodka za zadevno plačilo.

Operativni dogodek je datum plačila.

Člen 22

Sprostitev varščin

1.   Varščine iz členov 16(1) in 18(2) se sprostijo pod pogojem, da:

(a)	so bili izvedeni vsi ukrepi in aktivnosti, predvideni v načrtu prestrukturiranja, nacionalnih programih za prestrukturiranje in poslovnih načrtih;

(b)	je bilo predloženo končno poročilo iz člena 23(2);

(c)	so države članice izvedle nadzor iz člena 25;

(d)	je za pomoč za prestrukturiranje podjetje plačalo pomoč pridelovalcem sladkorne pese, trsa in cikorije in pogodbenim upravljavcem strojev, razen če ta plačila izvede neposredno država članica v skladu s členom 19(2);

(e)	so bile plačane, če je primerno, presežne dajatve na sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup zunaj kvot na zalogi v začetku tržnega leta, ko je bila kvota opuščena.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, se lahko na zahtevo upravičenca varščina delno sprosti za znesek dejansko nastalih izdatkov v okviru aktivnosti in ukrepov iz načrta prestrukturiranja ali poslovnega načrta, če je bil izveden pregled iz člena 25(1) in sestavljeno poročilo o pregledu iz člena 25(3).

3.   Razen v primeru višje sile se varščine zasežejo, če pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni najpozneje do 30. septembra 2011.

POGLAVJE VI

POROČANJE, NADZOR IN SANKCIJE

Člen 23

Poročanje s strani podjetij

1.   Podjetja, ki zaprosijo za pomoč za prestrukturiranje, obvestijo stranke, udeležene v postopku posvetovanja iz člena 1, o:

(a)	odločitvah države članice v skladu s členi 8, 9, 10 in 11;

(b)	dejanski letni realizaciji v okviru odobrenega načrta prestrukturiranja.

2.   Podjetja, ki prejemajo pomoč iz sklada za prestrukturiranje, predložijo letno poročilo o izvajanju pristojnemu organu države članice, ki je dodelila pomoč, najpozneje tri mesece od izteka tržnega leta, v katerem se izvedejo ustrezni ukrepi.

V poročilu so podrobno navedene izvedene aktivnosti ali ukrepi in izdatki, ki so nastali v preteklem tržnem letu in se primerjajo z aktivnostmi ali ukrepi in izdatki, ki so podrobneje opredeljenimi v zadevnem načrtu prestrukturiranja ali poslovnem načrtu.

Najpozneje tri mesece po izvedbi vseh aktivnosti in ukrepov, predvidenih v zadevnem načrtu prestrukturiranja ali poslovnem načrtu, podjetje pristojnemu organu države članice predloži končno poročilo, ki povzema te aktivnosti in ukrepe ter nastale izdatke.

Člen 24

Poročanje s strani držav članic

1.   Države članice predložijo Komisiji letna poročila o izvajanju načrtov prestrukturiranja, nacionalnih programov za prestrukturiranje in poslovnih načrtov najpozneje šest mesecev po izteku zadevnega tržnega leta. Navedena poročila vsebujejo:

(a)	opis izvedenih aktivnosti ali ukrepov glede na časovni okvir;

(b)	izjavo o dejstvih, ki se nanaša na najmanj eno kontrolo na kraju samem na tovarno za vsak načrt prestrukturiranja ali poslovni načrt;

(c)	primerjavo predvidenih in nastalih izdatkov;

(d)	analizo prisotnosti drugih sredstev Skupnosti in njihove skladnosti s pomočmi, ki se financirajo iz strukturnega sklada;

(e)	morebitne spremembe načrta prestrukturiranja, razlogi za to in posledice za prihodnost.

2.   Do 30. junija 2011 država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju, ki primerja izvedene aktivnosti ali ukrepe in nastale stroške s predvidenimi v načrtih prestrukturiranja, nacionalnih programih za prestrukturiranje in poslovnih načrtih ter pojasnjuje razloge za odstopanja.

Končno poročilo o izvajanju mora vsebovati tudi seznam kazni, uporabljenih v celotnem obdobju, in izjavo, se ne dolguje nobene dajatve, kazni ali zneska v zvezi s sladkorjem, izoglukozo ali inulinskim sirupom, proizvedenimi v tovarnah, ki so bile pozneje delno ali v celoti odstranjene.

Člen 25

Nadzor

1.   Pristojni organ države članice v treh mesecih po izteku roka iz člena 23(2) z inšpekcijskim pregledom preveri vsako podjetje in proizvodni obrat, za katerega se prejme pomoč v okviru sklada za prestrukturiranje.

Z inšpekcijskim pregledom se preveri skladnost z načrtom prestrukturiranja ali poslovnim načrtom ter točnost in popolnost podatkov, ki jih je podjetje navedlo v poročilu o izvajanju. Pri prvem inšpekcijskem pregledu v okviru načrta prestrukturiranja se preverijo tudi vse dodatne informacije, ki jih je podjetje navedlo v svojem zahtevku za pomoč za prestrukturiranje, zlasti potrditev iz člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Inšpekcijski pregled v vseh primerih vključuje elemente načrta iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 320/2006. Za vsak pregled se sestavi poročilo, v katerem so v celoti opisani opravljeno delo, glavne ugotovitve in vse potrebne nadaljnje dejavnosti.

3.   Poročilo o pregledu se deli na:

(a)	splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje podatke: (i) upravičenca in proizvodni obrat, ki sta predmet pregleda; (ii) prisotne osebe; (iii) ali je bil upravičenec o obisku obveščen, in če je bil, datum predhodne najave;

(b)

za vsak element načrta prestrukturiranja, naveden v členu 4(3) Uredbe (ES) št. 320/2006, in za vsak poslovni načrt, del, ki ločeno prikazuje izvedene preglede, in vsebuje zlasti naslednje podatke: (i) zahteve in standarde, ki so predmet pregleda; (ii) vrsto in obseg izvedenih pregledov; (iii) ugotovitve; (iv) elemente načrta prestrukturiranja ali poslovnega načrta, glede katerih je ugotovljeno neskladje;

(c)	ocenjevalni del, ki vsebuje oceno pomembnosti neskladja v zvezi z vsakim elementom na podlagi njegove resnosti, obsega, stopnje trajanja in predhodne zgodovine z navedbo morebitnih neskladnosti, ki so povzročile ali bi lahko povzročile sprejetje zadevnih ukrepov v skladu s členom 26 ali 27.

4.   Upravičenca se obvesti o vsakem ugotovljenem neskladju.

5.   Poročilo o nadzoru se zaključi v enem mesecu od pregleda.

Člen 26

Vračilo

1.   Brez poseganja v člen 3, če upravičenec ne izpolni ene ali več svojih obveznosti v okviru načrta prestrukturiranja, poslovnega načrta ali nacionalnega načrta prestrukturiranja, kot je primerno, mora vrniti del dodeljene pomoči v zvezi s temi obveznostmi.

2.   Obresti se obračunajo za obdobje od 60. dne po obvestilu upravičenca o dolžnosti vračila in dejanskim vračilom.

Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih operacijah refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

3.   Država članica lahko upravičencu odobri obdobje dveh mesecev za vzpostavitev skladnosti z obveznostmi iz načrta za prestrukturiranje ali poslovnega načrta.

Člen 27

Kazni

1.   Če upravičenec ne izpolni ene ali več obveznosti iz načrta prestrukturiranja, poslovnega načrta ali nacionalnega načrta prestrukturiranja, kot je primerno, se mu naloži plačilo zneska v višini 10 % zneska, ki ga mora vrniti na podlagi člena 26.

2.   Kazni, ki se naložijo v skladu z odstavkom 1 se ne naložijo, če lahko podjetje pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je neskladnost posledica višje sile, in če je neskladnost jasno označil v poročilu o izvajanju, predloženem v skladu s členom 23(2).

3.   Če je bila kršitev storjena naklepno ali kot posledica velike malomarnosti, plača upravičenec znesek v višini 30 % zneska, ki ga mora vrniti na podlagi člena 26.

POGLAVJE VII

KONČNA DOLOČBA

Člen 28

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba razveljavljena z Uredbo (ES) št. 318/2006.

(3)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(4)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(5)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(6)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/44

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 969/2006

z dne 29. junija 2006

o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 (2), odobren s Sklepom Sveta 2006/333/ES (3), zlasti določa odprtje tarifne kvote Skupnosti za uvoz največ 242 074 ton koruze letno.

(2)

Za zagotovitev urejenega in nešpekulativnega uvoza koruze, ki jo pokriva navedena tarifna kvota, je treba določiti, da je za uvoz potrebna pridobitev uvoznega dovoljenja. Navedena dovoljenja se v okviru določenih količin izdajo na zahtevo zainteresiranih, pri čemer se po potrebi določi koeficient dodelitve zahtevanih količin.

(3)	Za zagotovitev dobrega upravljanja navedene kvote je treba določiti roke za predložitev zahtevkov za dovoljenja ter podatke, ki jih morajo vsebovati zahtevki in dovoljenja.

(4)	Zaradi preverjanja dejanskih količin, ki jih zahteva en izvajalec, je treba določiti, da lahko en izvajalec v tedenskem obdobju vloži samo en zahtevek za uvozno dovoljenje ter predvideti kazen v primeru nespoštovanja navedene obveznosti.

(5)	Zaradi upoštevanja pogojev dobave je treba določiti odstopanje glede roka veljavnosti dovoljenj.

(6)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja kvote je treba določiti odstopanje od Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4) kar zadeva prenosljivost dovoljenj in toleranco glede količin, sproščenih v prosti promet.

(7)	Za zagotovitev dobrega upravljanja kvote in z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (5) mora biti varščina za uvozna dovoljenja relativno visoka.

(8)	Treba je zagotoviti hitro medsebojno komuniciranje med Komisijo in državami članicami, tudi po elektronski poti, glede zaprošenih in uvoženih količin.

(9)	Poreklo proizvodov, ki jih pokriva ta uredba, se določi v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti. Za preverjanje porekla proizvodov je treba pri uvozu zahtevati predložitev potrdila o poreklu, ki ga organi tretje države, iz katere izhaja koruza, izdajo v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(10)	Ker se Sporazum, odobren s Sklepom 2006/333/ES, začne izvajati 1. julija 2006, je treba določiti, da začne ta uredba veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Odpre se tarifna kvota 242 074 ton koruze z oznakama KN 1005 10 90 in 1005 90 00 (zaporedna številka 09.4131).

2.   Tarifna kvota se odpre vsako leto 1. januarja. Uvozna dajatev v okviru tarifne kvote je 0 %.

Člen 2

1.   Kvota je razdeljena na dve šestmesečni tranši po 121 037 ton vsaka za naslednji obdobji:

(a)	tranša št. 1: od 1. januarja do 30. junija;

(b)	tranša št. 2: od 1. julija do 31. decembra.

2.   Neuporabljene količine iz tranše št. 1 bodo avtomatično dodeljene tranši št. 2. Če je tranša št. 1 izčrpana, lahko Komisija določi predhodno odprtje naslednje tranše v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003.

Člen 3

Za vsak uvoz v okviru kvote iz člena 1(1) je treba predložiti uvozno dovoljenje, izdano v skladu z Uredbo (ES) št. 1291/2000, pri čemer se upoštevajo določbe te uredbe.

Izvajalec lahko vloži samo en zahtevek za dovoljenje na zadevno tedensko obdobje, kot je določeno v členu 4(1). Če izvajalec vloži več kot en zahtevek, se vsi njegovi zahtevki zavrnejo in varščina, ki je bila položena ob vložitvi zahtevkov, se nameni zadevni državi članici.

Člen 4

1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se pri pristojnih organih držav članic vložijo vsak teden, najpozneje v ponedeljek do 13.00 ure po bruseljskem času.

Vlagatelj vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnem organu države članice, v kateri je prijavljen kot zavezanec za DDV.

Vlagatelj položi varščino v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 v znesku, določenem v členu 9 te uredbe.

Vsak zahtevek za dovoljenje mora vsebovati količino, ki ne presega količine, ki je na voljo v zadevni tranši. V zahtevku za uvozno dovoljenje in uvoznem dovoljenju je navedena samo ena država porekla.

2.   Na zadnji dan za predložitev zahtevkov za dovoljenje pristojni organi najpozneje do 18.00 ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski poti obvestilo v skladu z vzorcem iz Priloge I ter celotno količino, ki je vsota količin, navedenih v zahtevkih za uvozna dovoljenja. Obvestilo se pošlje tudi, če v državi članici ni bil predložen noben zahtevek. Ta informacija se sporoči ločeno od informacij o drugih zahtevkih za uvozna dovoljenja za žito.

Če država članica Komisiji obvestila o zahtevkih Komisiji ne pošlje v določenem roku, ta meni, da v zadevni državi članici ni bil vložen noben zahtevek.

3.   Če vsota količin, dodeljenih od začetka obdobja, in količin iz odstavka 2 presega količino zadevne kvote ali tranše, Komisija najpozneje tretji delovni dan po zadnjemu dnevu za vložitev zahtevkov določi koeficient dodelitve, ki se uporabi za zahtevane količine.

4.   Po morebitni uporabi koeficientov dodelitve, določenih v skladu z odstavkom 3, pristojni organi držav članic četrti delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov izdajo uvozna dovoljenja, ki ustrezajo zahtevkom, ki so bili Komisiji sporočeni v skladu z odstavkom 2.

Na dan izdaje uvoznih dovoljenj pristojni organi držav članic najpozneje do 18.00 ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski poti na podlagi vzorca iz Priloge I skupno količino, ki je vsota količin, za katere so bila tisti dan izdana uvozna dovoljenja.

Člen 5

Uvozna dovoljenja veljajo petinštirideset dni od dneva izdaje dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se izračuna od dneva njegove dejanske izdaje v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

Člen 6

Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice, ki izhajajo iz uvoznega dovoljenja, niso prenosljive.

Člen 7

Z odstopanjem od člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 količina, sproščena v prosti promet, ne sme presegati količine, ki je navedena v poljih 17 in 18 uvoznega dovoljenja. Zato se v polje 19 navedenega dovoljenja vpiše številka „0“.

Člen 8

Zahtevek za uvozno dovoljenje in uvozno dovoljenje vsebujeta naslednje podatke:

(a)	v polje 8 se vpiše država porekla proizvoda; polje „da“ se označi s križcem;

(b)	v polje 20 se vpiše ena izmed navedb iz Priloge II;

(c)	v polje 24 se vpiše navedba „uvozna dajatev nič“.

Dovoljenja veljajo samo za proizvode s poreklom iz države, navedene v polju 8.

Člen 9

Z odstopanjem od člena 12(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1342/2003 je varščina za uvozna dovoljenja iz te uredbe 30 EUR na tono.

Člen 10

Za koriščenje tarifne kvote iz člena 1 je treba predložiti potrdilo o poreklu, ki ga izdajo pristojni organi tretjih držav, iz katerih koruza izhaja, v skladu z določbami člena 47 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (6). Poreklo proizvodov, ki jih pokriva ta uredba, se določi v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.

Člen 11

Za leto 2006 se skupna količina 242 074 ton odpre v eni sami tranši in sicer od 1. julija do 31. decembra.

Člen 12

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 124, 11.5.2006, str. 15.

(3)  UL L 124, 11.5.2006, str. 13.

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(5)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 830/2006 (UL L 150, 3.6.2006, str. 3).

(6)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

---

---

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/49

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 970/2006

z dne 29. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 2305/2003 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifne kvote Skupnosti za uvoz ječmena iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 (2), odobren s Sklepom Sveta 2006/333/ES (3), določa povečanje količin ječmena, ki spada v tarifno kvoto, za 6 215 ton.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 2305/2003 (4) odpira tarifno kvoto Skupnosti za ječmen. Zaradi izvajanja Sporazuma, odobrenega s Sklepom 2006/333/ES, je treba povečati količine, ki jih pokriva ta kvota.

(3)	Zaradi poenostavitve je treba zastarele določbe Uredbe (ES) št. 2305/2003, ki se nanašajo na leto 2004, izbrisati.

(4)	Zaradi jasnosti je primerno poudariti, da je treba zahtevke za uvozna dovoljenja vložiti najpozneje v ponedeljek, lahko pa tudi prej.

(5)	Zaradi posodobitve upravljanja sistema je treba določiti elektronski prenos informacij, ki jih zahteva Komisija.

(6)	Zaradi jasnosti je prav tako treba pojem koeficient znižanja nadomestiti s pojmom koeficient dodelitve.

(7)	Uredbo (ES) št. 2305/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ker Sporazum, odobren s Sklepom 2006/333/ES, določa začetek izvajanja 1. julija 2006, je treba določiti, da začne ta uredba veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2305/2003 se spremeni:

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 1.   Odpre se tarifna kvota za uvoz 306 215 ton ječmena z oznako KN 1003 00 (zaporedna številka 09.4126). 2.   Tarifna kvota se odpre vsako leto 1. januarja. Uvozne dajatve v okviru tarifne kvote se obračunavajo po stopnji 16 EUR na tono. Za uvoz proizvodov iz te uredbe nad količino, določeno v odstavku 1 tega člena, se uporablja člen 10(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003.“

2.

Člen 3 se spremeni: (a) odstavek 1 se spremeni: (i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se pri pristojnih organih držav članic vložijo vsak teden najpozneje v ponedeljek do 13.00 ure po bruseljskem času.“ (ii) tretji pododstavek se črta; (b) v prvem pododstavku odstavka 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Na zadnji dan za predložitev zahtevkov za dovoljenje pristojni organi najpozneje do 18.00 ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski poti obvestilo v skladu z vzorcem iz Priloge ter celotno količino, ki je vsota količin, navedenih v zahtevkih za uvozna dovoljenja.“ (c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Če vsota količin, odobrenih od začetka leta, in količine iz odstavka 2 presega količino zadevne kvote za zadevno leto, Komisija najpozneje tretji delovni dan po zadnjem dnevu za predložitev zahtevkov določi koeficient dodelitve za zaprošene količine.“ (d) v odstavku 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Ne glede na odstavek 3 se dovoljenja izdajo četrti delovni dan po zadnjem dnevu za predložitev zahtevkov.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 124, 11.5.2006, str. 15.

(3)  UL L 124, 11.5.2006, str. 13.

(4)  UL L 342, 30.12.2003, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/51

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 971/2006

z dne 29. junija 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 2375/2002 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 (2), odobren s Sklepom Sveta 2006/333/ES (3), določa povečanje količin navadne pšenice, ki spadajo v tarifno kvoto.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2375/2002 (4) odpira tarifno kvoto Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost. Zaradi izvajanja Sporazuma, odobrenega s Sklepom 2006/333/ES, je treba za 6 787 ton povečati količine, vključene v podkvoto III, za tretje države razen Združenih držav Amerike in Kanade.

(3)	Zaradi jasnosti je primerno poudariti, da je treba zahtevke za uvozna dovoljenja vložiti najpozneje v ponedeljek, lahko pa tudi prej.

(4)	Uredbo (ES) št. 2375/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ker Sporazum, odobren s Sklepom 2006/333/ES, določa začetek izvajanja 1. julija 2006, je treba določiti, da začne ta uredba veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2375/2002 se spremeni:

1.	Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1.   Odpre se tarifna kvota 2 988 387 ton navadne pšenice z oznako KN 1001 90 99 kakovosti, ki ni visoka kakovost.“

2.

Člen 3 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1.   Skupna uvozna tarifna kvota se razdeli v tri podkvote: — podkvota I (zaporedna številka 09.4123): 572 000 ton za Združene države Amerike; — podkvota II (zaporedna številka 09.4124): 38 000 ton za Kanado; — podkvota III (zaporedna številka 09.4125): 2 378 387 ton za ostale tretje države.“ (b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Podkvota III se razdeli v štiri trimesečne tranše za naslednja obdobja in količine: (a) tranša št. 1: od 1. januarja do 31. marca – 594 597 ton; (b) tranša št. 2: od 1. aprila do 30. junija – 594 597 ton; (c) tranša št. 3: od 1. julija do 30. septembra – 594 597 ton; (d) tranša št. 4: od 1. oktobra do 31. decembra – 594 596 ton. Za leto 2006 tranša št. 3 obsega 597 991 ton.“

3.

Člen 5 se spremeni: (a) V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Zahtevki za uvozna dovoljenja se pri pristojnih organih držav članic vložijo vsak teden najpozneje v ponedeljek do 13.00 ure po bruseljskem času.“ (b) V prvem pododstavku odstavka 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Na zadnji dan za predložitev zahtevkov za dovoljenje pristojni organi najpozneje do 18.00 ure po bruseljskem času pošljejo Komisiji po elektronski poti obvestilo v skladu z vzorcem iz Priloge ter celotno količino, ki je vsota količin, navedenih v zahtevkih za uvozna dovoljenja.“ (c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Če vsota količin, odobrenih od začetka obdobja, in količin iz odstavka 2 presega količino zadevne podkvote ali tranše, Komisija najpozneje tretji delovni dan po zadnjem dnevu za predložitev zahtevkov določi koeficient dodelitve za zaprošene količine.“ (d) V prvem pododstavku odstavka 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Po morebitni uporabi koeficientov dodelitve, določenih v skladu z odstavkom 3, pristojni organi držav članic četrti delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov izdajo uvozna dovoljenja, ki ustrezajo zahtevkom, ki so bili Komisiji sporočeni v skladu z odstavkom 2.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 124, 11.5.2006, str. 15.

(3)  UL L 124, 11.5.2006, str. 13.

(4)  UL L 358, 31.12.2002, str. 88. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 491/2006 (UL L 89, 28.3.2006, str. 3).

---

30.6.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/53

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 972/2006

z dne 29. junija 2006

o določitvi posebnih pravil za uvoz riža basmati in sistemu prehodnega preverjanja za določanje njegovega porekla

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1), ter zlasti člena 10(2) in člena 11b Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Indijo v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem h GATT 1994 (2), sprejet s Sklepom Sveta 2004/617/ES (3), določa, da je stopnja uvozne dajatve za oluščeni riž nekaterih sort riža basmati nič.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Pakistanom v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, priloženem h GATT 1994 (4), sprejet s Sklepom Sveta 2004/618/ES (5), določa, da je stopnja uvozne dajatve za oluščen riž nekaterih sort riža basmati nič.

(3)

Komisija je v skladu s členom 2(1) Sklepa 2004/617/ES in členom 2(1) Sklepa 2004/618/ES sprejela Uredbo (ES) št. 1549/2004 (6), ki do spremembe Uredbe (ES) št. 1785/2003 od nje odstopa v delu, ki se nanaša na uvozni režim za riž, in določa posebna prehodna pravila za uvoz riža basmati. Ker je bila Uredba (ES) št. 1785/2003 spremenjena v predvidenem smislu, je treba Uredbo (ES) št. 1549/2004 zaradi jasnosti nadomestiti z novo uredbo.

(4)

Sporazuma, sprejeta s sklepoma 2004/617/ES in 2004/618/ES, določata, da se na meji vzpostavi sistem nadzora Skupnosti, ki temelji na preiskavi DNK, in da se do začetka veljavnosti navedenega sistema nadzora uvede prehodni uvozni režim za riž basmati. Ker navedeni dokončni sistem nadzora še ni bil vzpostavljen, je treba določiti posebna prehodna pravila.

(5)	Da je riž basmati lahko upravičen do uvozne dajatve nič, mora spadati v sorto, določeno v sporazumih. Da se zagotovi, da riž basmati, uvožen z dajatvijo nič, dejansko ustreza navedenemu, morajo pristojni organi zanj izdati potrdilo o pristnosti.

(6)	Da bi se izognili goljufijam, je treba določiti mehanizme za preverjanje deklarirane sorte riža basmati. V ta namen je treba uporabiti določbe o vzorčenju, določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7).

(7)	Prehodni uvozni režim za riž basmati določa posvetovalni postopek z državo izvoznico v primeru motenj na trgu in morebitno uporabo polne dajatve, če se po koncu posvetovanj ne bi našla ustrezna rešitev. Treba je opredeliti, od kdaj se lahko šteje, da obstajajo motnje na trgu.

(8)

Da bi zagotovili dobro upravno poslovodenje uvoza riža basmati, je treba glede vložitve zahtevkov, izdaje dovoljenj in njihove uporabe sprejeti posebna podrobna pravila, ki dopolnjujejo ali odstopajo od določb Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (8) in od določb Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (9).

(9)

Da bi se izognili prekinitvam uvoza riža basmati, je treba določiti, da potrdila o pristnosti in uvozna dovoljenja, izdana pred 1. julijem 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 1549/2004, ostanejo veljavna v celotnem obdobju njihove veljavnosti in da se za proizvode, uvožene na podlagi teh dovoljenj in potrdil, uporablja stopnja dajatve nič.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba se uporablja za oluščen „riž basmati“, ki sodi pod eno od sort z oznakama KN 1006 20 17 in KN 1006 20 98, ki so določene v Prilogi IIIa k Uredbi (ES) št. 1785/2003.

Člen 2

1.   Zahtevek za uvozno dovoljenje za riž basmati iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 vsebuje:

(a)	v polju 8 navedbo države porekla in navedbo „da“, označeno s križcem;

(b)	v polju 20 eno od navedb iz Priloge I.

2.   Zahtevku za uvozno dovoljenje za riž basmati se priloži:

(a)	dokazilo, da je vlagatelj fizična ali pravna oseba, ki je vsaj dvanajst mesecev opravljala trgovinsko dejavnost v sektorju riža, in da je registrirana v državi članici, kjer se vlaga zahtevek;

(b)	potrdilo o pristnosti proizvoda, ki ga je izdal pristojni organ države izvoznice iz Priloge II.

Člen 3

1.   Potrdilo o pristnosti se izda na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi III.

Velikost tega obrazca je približno 210 × 297 milimetrov. Izvirnik se izda na papirju, ki razkriva vsakršno ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.

Obrazci se natisnejo in izpolnijo v angleščini.

Izvirnik in kopije se izpolnijo s pisalnim strojem ali ročno. V slednjem primeru jih je treba izpolniti s črnilom in s tiskanimi črkami.

V zgornjem desnem polju vsakega potrdila o pristnosti je serijska številka. Kopije imajo enako številko kot izvirnik.

V ostalih jezikih Skupnosti je obrazec objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   Organ izdaje uvoznega dovoljenja obdrži izvirnik potrdila o pristnosti, vlagatelju pa izroči kopijo.

Potrdilo o pristnosti je veljavno devetdeset dni po datumu izdaje.

Veljavno je le, če so polja pravilno izpolnjena in če je podpisano.

Člen 4

1.   Uvozno dovoljenje za riž basmati vsebuje:

(a)	v polju 8 navedbo države porekla in navedbo „da“, označeno s križcem;

(b)	v polju 20 eno od navedb iz Priloge IV.

Kopija potrdila o pristnosti iz člena 3(2) se priloži uvoznemu dovoljenju.

2.   Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice iz uvoznega dovoljenja za riž basmati niso prenosljive.

3.   Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 je znesek varščine v zvezi z uvoznimi dovoljenji za riž basmati 70 EUR na tono.

Člen 5

Države članice Komisiji elektronsko sporočijo naslednje podatke:

(a)	najpozneje v dveh delovnih dneh po zavrnitvi količine, za katere so bili zahtevki za uvozna dovoljenja za riž basmati zavrnjeni, z navedbo datuma in razlogov za zavrnitev, oznake KN, države porekla, organa izdaje in številke potrdila o pristnosti ter imena in naslova imetnika;

(b)	najpozneje v dveh delovnih dneh po izdaji dovoljenj količine, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja za riž basmati, z navedbo datuma, oznake KN, države porekla, organa izdaje in številke potrdila o pristnosti ter imena in naslova imetnika;

(c)	v primeru razveljavitve dovoljenja najpozneje v dveh delovnih dneh po razveljavitvi količine, za katere so bila dovoljenja razveljavljena, ter imena in naslove imetnikov razveljavljenih dovoljenj;

(d)	zadnji delovni dan vsakega meseca, ki sledi mesecu sprostitve v prosti promet, količine, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet, z navedbo oznake KN, države porekla, organa izdaje in številke potrdila o pristnosti.

Podatki iz prvega pododstavka se sporočijo ločeno od podatkov o drugih zahtevkih za izdajo uvoznih dovoljenj v sektorju riža.

Člen 6

1.   Države članice v okviru naključnih preverjanj ali preverjanj, usmerjenih na dejavnosti, kjer obstaja nevarnost goljufij, v skladu s pogoji iz člena 242 Uredbe (EGS) št. 2454/93 odvzamejo reprezentativne vzorce uvoženega riža basmati. Te pošljejo pristojnemu organu države porekla iz Priloge V za izvedbo preizkusa sorte na podlagi DNK.

Tudi države članice lahko na istem vzorcu izvedejo preizkuse sorte v laboratoriju Skupnosti.

2.   Če rezultati enega od preizkusov iz odstavka 1 pokažejo, da analizirani proizvod ne ustreza navedbam na pripadajočem potrdilu o pristnosti, se uporabi uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20 iz člena 11a Uredbe (ES) št. 1785/2003.

3.   Če preizkusi iz odstavka 1 ali druge informacije, ki so na voljo Komisiji, pokažejo, da obstaja resna in trajna težava glede postopkov nadzora, ki jih izvajajo pristojni organi držav porekla, lahko Komisija stopi v stik s pristojnimi organi oblasti zadevne države porekla. Če sodelovanje ne vodi do zadovoljive rešitve, lahko Komisija odloči, da se za uvoz, ki ga nadzoruje navedeni organ na podlagi člena 11b Uredbe (ES) št. 1785/2003 in v skladu s pogoji iz navedenega člena, uporabijo uvozne dajatve za oluščeni riž iz oznake KN 1006 20, določene v členu 11a navedene uredbe.

Člen 7

1.   Šteje se, da na trgu za riž obstajajo motnje, zlasti če se v enem od štirih trimesečij v letu v primerjavi s predhodnim trimesečjem ugotovi znatno povečanje uvoza riža basmati, ki ga ni mogoče zadovoljivo razložiti.

2.   Če se motnje na trgu za riž nadaljujejo in če na podlagi posvetovanj Komisije z organi oblasti zadevnih držav izvoznic ni mogoče najti primerne rešitve, se s sklepom Komisije lahko uporabi uvozna dajatev za oluščeni riž z oznako KN 1006 20 iz člena 11a Uredbe (ES) št. 1785/2003 tudi za uvoz riža basmati na podlagi člena 11b navedene uredbe in pod pogoji iz navedenega člena.

Člen 8

Komisija posodobi Prilogi II in V.

Člen 9

Potrdila o pristnosti in uvozna dovoljenja za riž basmati, izdana pred 1. julijem 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 1549/2004, so še naprej veljavna, proizvodi, uvoženi na podlagi teh dovoljenj in potrdil, pa so upravičeni do uvozne dajatve, ki je določena v členu 11b Uredbe (ES) št. 1785/2003.

Člen 10

Uredba (ES) št. 1549/2004 se razveljavi.

Vsako sklicevanje na člene od 2 do 8 in na priloge od II do VI Uredbe (ES) št. 1549/2004 se razume kot sklicevanje na člene od 2 do 8 in na priloge od I do V te uredbe.

Vsako sklicevanje na Prilogo I Uredbe (ES) št. 1549/2004 se razume kot sklicevanje na Prilogo IIIa Uredbe (ES) št. 1785/2003.

Člen 11

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(2)  UL L 279, 28.8.2004, str. 19.

(3)  UL L 279, 28.8.2004, str. 17. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/476/ES (UL L 170, 1.7.2005, str. 67).

(4)  UL L 279, 28.8.2004, str. 25.

(5)  UL L 279, 28.8.2004, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/476/ES.

(6)  UL L 280, 31.8.2004, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2152/2005 (UL L 342, 24.12.2005, str. 30).

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 402/2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

(8)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 410/2006 (UL L 71, 10.3.2006, str. 7).

(9)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 830/2006 (UL L 150, 3.6.2006, str. 3).

---

---

---

---

---

---