21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 835/2006 (2) je odprla stalni javni razpis za poznejšo prodajo navadne pšenice iz zalog poljske intervencijske agencije na notranjem trgu.

(2)

Ob upoštevanju trenutnega stanja na trgu je primerno povečati količine navadne pšenice za prodajo na notranjem trgu s strani poljske intervencijske agencije s povečanjem količine stalnega javnega razpisa na 250 000 ton.

(3)

Uredbo (ES) št. 835/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.

V členu 1 se besedilo „150 000 ton“ nadomesti z besedilom „250 000 ton“.

2.

V naslovu priloge se besedilo „150 000 ton“ nadomesti z besedilom „250 000 ton“.

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/4

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 836/2006 (2) je odprla stalni javni razpis za poznejšo prodajo navadne pšenice iz zalog nemške intervencijske agencije na trgu Skupnosti.

(2)

Nemčija je ob upoštevanju potreb trga in količin, ki jih ima na voljo nemška intervencijska agencija, obvestila Komisijo o nameri njene intervencijske agencije, da za 50 000 ton poveča razpisano količino. Ob upoštevanju razmer na trgu je treba ugodno odgovoriti na zahtevo Nemčije.

(3)

Zato je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 836/2006.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.

v členu 1 se količina „100 000 ton“ zamenja s količino „150 000 ton“;

2.

v naslovu Priloge se besedilo „100 000 ton“ nadomesti z besedilom „150 000 ton“.

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/5

(1)

Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih zagotavlja prosti promet z detergenti na notranjem trgu in hkrati z določitvijo pravil za končno biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi v detergentih in za označevanje sestavin detergentov predvideva visoko raven zaščite okolja in zdravja ljudi.

(2)

Nekatere od petih preskusnih metod končne biorazgradljivosti, določenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 648/2004, npr. referenčna metoda ISO 14593, se lahko uporabijo za preskusne snovi, ki so v vodi slabo topne, če jih je mogoče ustrezno dispergirati. ISO 10634 vsebuje dodatne smernice za preskuse snovi, ki so v vodi slabo topne. Vendar je treba uvesti dodatno preskusno metodo za površinsko aktivne snovi, ki so v vodi slabo topne. Predlagana dodatna preskusna metoda je standard ISO 10708:1997 „Kakovost vode – Vrednotenje popolne aerobne biološke razgradljivosti organskih snovi v vodnem okolju“. Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) je sklenil, da so preskusne metode, ki so že vključene v Prilogo III k tej uredbi, enakovredne standardu ISO 10708 in se je strinjal z njihovo uporabo.

(3)

Za zagotovitev visoke ravni zaščite zdravja je treba še olajšati dostop do informacij o sestavi detergentov splošnim uporabnikom. Na embalaži detergenta mora biti zato naveden naslov spletne strani, na kateri je mogoče najti seznam sestavin iz oddelka D Priloge VII k Uredbi (ES) št. 648/2004.

(4)

Že doslej je obstajala zahteva, da morajo biti navedene alergene dišave, ki so dodane v obliki čistih snovi. Teh dišav pa ni bilo treba navajati, če so bile dodane kot komponente kompleksnih sestavin, kot so eterična olja ali parfumi. Za zagotovitev večje preglednosti za potrošnika morajo biti alergene dišave navedene ne glede na to, kako so dodane detergentu.

(5)

Za seznam sestavin, ki je namenjen splošnim uporabnikom, iz oddelka D Priloge VII k Uredbi (ES) št. 648/2004, se zahteva uporaba specializirane znanstvene nomenklature, kar pa je splošnim uporabnikom prej v oviro kot v pomoč. Poleg tega obstaja nekaj manjših neskladij med informacijami, ki so na voljo splošnim uporabnikom, in tistimi, ki so na podlagi oddelka C k tej prilogi na voljo zdravstvenemu osebju. Informacije o sestavinah morajo biti splošnim uporabnikom lažje dostopne in bolj razumljive z uporabo nomenklature INCI, ki se že uporablja za kozmetične sestavine, oddelka C in D pa bi morala biti medsebojno primerljiva.

(6)

Opredelitev „detergenta“ v Uredbi določa, da predpisi o označevanju veljajo za vse detergente, ne glede na to, ali vsebujejo površinsko aktivne snovi ali ne. Vendar oddelek D Priloge VII k Uredbi (ES) št. 648/2004 določa drugačne predpise za detergente za industrijo ali ustanove, ki vsebujejo površinsko aktivne snovi, kot za tiste, ki teh ne vsebujejo. Razlikovanje pri zahtevah označevanja je nekoristno in ga je treba odpraviti.

(7)

Prilogi III in VII k Uredbi (ES) št. 648/2004 je treba v skladu s tem spremeniti. Zaradi jasnosti je te priloge primerno nadomestiti.

(8)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Odbora za detergente –

1.

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga VII se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/11

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2123/89 z dne 14. julija 1989 o določitvi seznama reprezentativnih trgov za prašičje meso v Skupnosti (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Uredba (EGS) št. 2759/75 na podlagi cen, zabeleženih na reprezentativnih trgih, omogoča določanje tržne cene zaklanih prašičev na trgu Skupnosti.

(3)

Da bi se omogočilo uporabo člena 4(2), je potrebno sestaviti seznam reprezentativnih trgov. Pri določanju cen prašičjih trupov se je potrebno sklicevati tako na kotacije, pridobljene neposredno s trgov ali iz klavnic, kot tudi na kotacije, pridobljene v kotacijskih centrih, in katerih celota sestavlja reprezentativni trg za vsako državo članico.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za prašičje meso –

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/14

(1)

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 138/2004 sta določili metodologijo in program prenosa podatkov za ekonomske račune za kmetijstvo v Skupnosti (ERK). Zaradi sprememb Evropskega sistema računov (ESR) glede posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) je treba za skladnost z ESR, ki je osrednji okvir nacionalnih računov, posodobiti metodologijo ERK.

(2)

Uredbo (ES) št. 138/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS (2) –

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/16

(1)

Komisija je sprejela Uredbo (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (2).

(2)

V skladu s členom 4(2) osnovne uredbe in člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (3) so nekatere države članice sporočile Komisiji identiteto dodatnih letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov na njenem ozemlju, skupaj z razlogi, zaradi katerih so bile te prepovedi sprejete in ostalimi pomembnimi podatki.

(3)

V skladu s členom 4(3) osnovne uredbe so države članice Evropski komisiji sporočile informacije, ki so pomembne za posodobitev seznama Skupnosti. Na tej podlagi se mora Komisija odločiti, ali bo posodobila seznam Skupnosti na svojo pobudo ali na zahtevo držav članic.

(4)

V skladu s členom 7 osnovne uredbe in členom 4 Uredbe (ES) št. 473/2006 je Komisija obvestila vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali, kadar to ni bilo mogoče, prek organov, odgovornih za njihov regulativni nadzor, pri čemer je navedla bistvena dejstva in premisleke, ki so podlaga za odločbo o uvedbi prepovedi njihovega opravljanja letov v Skupnosti.

(5)

V skladu s členom 7 osnovne uredbe in členom 4 Uredbe (ES) št. 473/2006 je Komisija dala možnost zadevnim letalskim prevoznikom, da imajo vpogled v dokumente, ki so jih zagotovile države članice, da predložijo pisne pripombe in da v 10 delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu (4).

(6)

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 473/2006 so se organi, odgovorni za regulativni nadzor zadevnih letalskih prevoznikov, posvetovali s Komisijo in v posebnih primerih tudi z nekaterimi državami članicami.

(7)

Buraq Air je priskrbel dokaze, da prevoz tovora ni zaustavljen, zaradi česar se ga vključi v Prilogo B Uredbe (ES) št. 474/2006.

(8)

Organi Libije, odgovorni za regulativni nadzor Buraq Aira, so zagotovili, da Buraq Air pri opravljanju dejavnosti deluje v skladu z ustreznimi varnostnimi standardi Buraq Aira.

(9)

Zato se na podlagi skupnih pravil in brez poseganja v preverjanje učinkovitosti skladnosti z ustreznimi preverjanji na ploščadi oceni, da je Buraq Airu treba dovoliti, da opravlja dejavnost v Skupnosti in ga je zato treba izključiti iz Priloge B.

(10)

Najnovejša različica kodnega registra ICAO se nanaša na letalske prevoznike, ki so jih certificirali organi Demokratične republike Kongo, Ekvatorialne Gvineje, Liberije, Sierre Leone in Svazija, odgovorni za regulativni nadzor, in na seznamu Skupnosti niso navedeni posamično.

(11)

Organi Demokratične republike Kongo, Liberije, Sierre Leone in Svazija, odgovorni za regulativni nadzor teh letalskih prevoznikov, niso priskrbeli dokazov, s katerimi bi prikazali, da so države prekinile svoje dejavnosti, ko je to zahtevala Komisija.

(12)

Organi Ekvatorialne Gvineje so obvestili Komisijo o hitrem napredku pri odvzemu spričevala letalskim prevoznikom, ki ne izpolnjujejo ustreznih varnostnih standardov. Vseeno bodo morali organi Ekvatorialne Gvineje priskrbeti dodatni tehnični material, da bo Komisija lahko izključila te letalske prevoznike iz Priloge A.

(13)

Organi Ekvatorialne Gvineje so tudi obvestili Komisijo o vzpostavitvi korekcijskega akcijskega načrta za izvajanje in uresničevanje ustreznih varnostnih standardov v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije in za izvajanje ustreznega varnostnega nadzora letalskih prevoznikov, ki jih je certificirala Ekvatorialna Gvineja. Vendar so organi Ekvatorialne Gvineje navedli, da bo za polno izvajane korekcijskega akcijskega načrta potreben dodatni čas.

(14)

Zato je treba zaradi boljše preglednosti in doslednosti vse letalske prevoznike, ki so jih certificirale Demokratična republika Kongo, Ekvatorialna Gvineja, Liberija, Sierra Leone in Svazi in ki so zabeleženi v najnovejši različici kodnega registra ICAO, vključiti v Prilogo A.

(15)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih letalskega prevoznika Airwest Co. Ltd, certificiranega v Sudanu, glede določenih dejavnosti. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, opravljenim po programu SAFA (5), ugotovila Nemčija.

(16)

Airwest Co. Ltd se ni odzval na preiskavo Uprave za civilno letalstvo Nemčije in je navedel, da je bil vzpostavljen akcijski načrt z namenom, da popravi varnostne pomanjkljivosti, ugotovljene med preverjanji na ploščadi. Vendar ni dokazov o izvajanju ustreznega akcijskega načrta za določene dejavnosti, pri katerih so bile ugotovljene varnostne pomanjkljivosti.

(17)

Organi Sudana, odgovorni za regulativni nadzor Air West Co. Ltd, niso priskrbeli zadostnih informacij o varnosti določenih dejavnosti Air West, ko sta Nemčija in Komisija izrazili pomisleke.

(18)

Nedavno preverjanje, ki ga je izvedla Nemčija glede zrakoplova IL-76 z registrsko oznako ST-EWX, ni prineslo resne ugotovitve (6).

(19)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Airwest Co. Ltd ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov, razen glede letov, ki jih se opravljajo z zrakoplovom IL-76 z registrsko oznako ST-EWX, in ga je zato treba vključiti v Prilogo A glede vseh drugih dejavnosti.

(20)

Obstajajo preverjeni dokazi o tem, da Blue Wing Airlines ne deluje v skladu z ustreznimi varnostnimi standardi iz Čikaške konvencije. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi, opravljenim po programu SAFA (7), ugotovila Francija.

(21)

Blue Wing Airlines se ni ustrezno odzval na preiskavo Uprave za civilno letalstvo Francije in Komisije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti.

(22)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Blue Wing Airlines ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(23)

Čeprav je spričevalo letalskega prevoznika Sky Gate International Aviation izdala Kirgiška republika, je dokazano, da prevoznik glavnega sedeža poslovanja nima v Kirgizistanu, kot je navedla Uprava za civilno letalstvo Kirgizije, kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(24)

Sky Gate International Aviation se ni ustrezno odzval na preiskavo Uprave za civilno letalstvo Združenega kraljestva in Komisije glede svojega glavnega sedeža poslovanja.

(25)

Organi Kirgiške republike, odgovorni za regulativni nadzor nad Sky Gate International Aviation, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki.

(26)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Sky Gate International Aviation ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(27)

Čeprav je spričevalo letalskega prevoznika Star Jet izdala Kirgiška republika, se je izkazalo, da prevoznik nima glavnega sedeža v Kirgizistanu, kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(28)

Star-Jet upravlja zrakoplov 3 Lockheed L-1011 Tristar, čigar serijska številka se ujema s serijskimi številkami treh zrakoplovov, ki jih upravlja Star Air, certificiran pri organih Sierre Leone, odgovornih za regulativni nadzor in za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti.

(29)

Star Jet se ni ustrezno odzval na preiskavo Uprave za civilno letalstvo Združenega kraljestva in Evropske komisije glede svojega glavnega sedeža.

(30)

Organi Kirgiške republike, odgovorni za regulativni nadzor Star Jetom, niso priskrbeli dokazov o svoji sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki.

(31)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Star Jet ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(32)

Organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor GST Aero Air Company, so Italiji priskrbeli seznam treh zrakoplovov, ki imajo veljavna spričevala o plovnosti skupaj s potrebno varnostno opremo. Poleg tega so obvestili Italijo, da je vzpostavljen korekcijski akcijski načrt z namenom, da popravi varnostne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Italija med preverjanji na ploščadi GST Aero Company (8).

(33)

Vendar ni dokazov o izvajanju ustreznega akcijskega načrta glede pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v operativnih postopkih GST Aero Air Company.

(34)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da GST Aero Air Company ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov in zato ostane v Prilogi A.

(35)

Kot je predvideno v uvodni izjavi 99 Uredbe (ES) št. 474/2006, bi bilo treba opraviti oceno organov Mavretanije, odgovornih za regulativni nadzor Air Mauritanie, in podjetij pod njegovo odgovornostjo pred 23. majem 2006. Skupina evropskih strokovnjakov je odpotovala v Mavretanijo 22. maja 2006, da opravi oceno. Poročilo kaže, da niso izpolnjena skupna merila iz Priloge k osnovni uredbi. Zato se Air Mauritanie ne vključi na seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v skupnosti za vse dejavnosti.

(36)

Sektor civilnega letalstva v Mavretaniji se znatno spreminja, zlasti s sprejetjem novega niza zakonodaje civilnega letalstva. Nadaljnja ocena o napredku izvajanja nove zakonodaje, zahtev in postopkov se mora opraviti v prvi polovici leta 2007.

(37)

Ne glede na njeno zahtevo Komisiji do sedaj niso bili sporočeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so drugi letalski prevozniki, vključeni na seznam, ki je bil vzpostavljen 24. marca 2006, in tudi ne organi, odgovorni za regulativni nadzor teh prevoznikov, izvajali ustrezne sanacijske ukrepe. Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za te letalske prevoznike, še naprej veljati prepoved opravljanja letov.

(38)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu –

1.

Priloga A se nadomesti s Prilogo A k tej uredbi.

2.

Priloga B se nadomesti s Prilogo B k tej uredbi.

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/28

(1)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic.

(2)

Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. junija 2006, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine.

(3)

Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. julija 2006, v okviru skupne količine 52 100 t.

(4)

Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4) –

Nemčija:

Združeno kraljestvo:

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/30

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 12. do 16. junija 2006, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP–Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/33

(1)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da naročila, ki omogočajo izvajanje ene od dejavnosti, za katere se Direktiva uporablja, niso predmet Direktive, če je dejavnost v državi članici, v kateri se izvaja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se ocenjuje na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih lastnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica za odprtje danega sektorja ali njegovega dela izvedla in uporabila zadevno zakonodajo Skupnosti. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI Direktive 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še višjo stopnjo odprtosti trgov.

(2)

V skladu s členom 62(2) Direktive 2004/17/ES se naslov III navedene direktive, ki določa pravila za natečaje, ne uporablja za natečaje, ki se v zadevni državi članici organizirajo za izvajanje dejavnosti, za katero se uporablja člen 30(1) Direktive v skladu z odločbo Komisije ali se šteje, da se uporablja v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 30(4) ali četrtim pododstavkom člena 30(5).

(3)

Zahtevek Republike Finske zadeva proizvodnjo, vključno s soproizvodnjo ter prodajo (veleprodajo in maloprodajo) električne energije. Veleprodajni trg na Finskem je v veliki meri vključen v nordijski trg energije (Danska, Norveška, Švedska in Finska). Sestavljen je iz dvostranskega trga med proizvajalci na eni strani ter dobavitelji in industrijskimi podjetji na drugi, in prostovoljne nordijske energetske borze Nordpool, ki ima promptni in terminski trg. Tako obstaja jasen razvoj proti regionalnemu veleprodajnemu trgu, čeprav ozka grla v prenosu včasih ta trg delijo na zemljepisno različna cenovna območja, med katerimi Finska predstavlja eno območje. Tako je bila Finska, po podatkih finskih organov in Nordpoola Finske, ločeno cenovno območje 9,3 % časa v letu 2005 (4). Tudi pri proizvodnji je jasen razvoj proti regionalnemu trgu, čeprav lahko ozka grla pri prenosu in omejene možnosti (5) povezav med finskimi omrežji in omrežji drugih območij Skupnosti in Rusije začasno omejijo trg na finsko ozemlje, pri čemer Ålandski otoki niso vključeni. Maloprodajni trg je skladen s finskim ozemljem, pri čemer Ålandski otoki niso vključeni, ker, kot so potrdili finski organi, trgovci z električno energijo iz ostalih nordijskih držav, ki nimajo sedeža na Finskem, še niso resnična alternativa, kar zadeva potrošnike ali male ali srednje velike stranke.

(4)

Ta in vse druge ocene iz te odločbe so opravljene izključno za namen Direktive 2004/17/ES ter ne posegajo v uporabo pravil o konkurenci.

(5)

Finska ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala popolno ločevanje lastništva za prenosna omrežja ter pravno in funkcionalno ločevanje za distribucijsko omrežje razen za najmanjša podjetja. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) je treba dostop na trg šteti za neomejenega.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba vrednotiti na podlagi različnih pokazateljev, od katerih ni nobeden sam po sebi odločilen.

(7)

V sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Poročilu o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo (6), v nadaljevanju „Poročilo iz leta 2005“ je Komisija navedla, da „mnogo nacionalnih trgov kaže visoko stopnjo koncentracije industrije, ki ovira razvoj učinkovite konkurence“ (7). Zato je menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“ (8). Glede na „Tehnično prilogo“ (9) je vsota tržnih deležev treh največjih proizvajalcev celotne proizvodnje na nordijskem trgu 40 % (10), kar je zadovoljivo nizka stopnja. Kar zadeva finsko ozemlje pa je vsota tržnega deleža treh največjih proizvajalcev seveda višja (11). Vendar so obdobja, v katerih je finski trg izoliran, omejena (12). Zato znatni del leta obstaja pritisk konkurence, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo pridobi zunaj finskega ozemlja, zlasti zato, ker med nordijskimi državami ni pristojbine za prenos. Začasni zastoji preprečujejo naložbe znotraj finskega ozemlja, ne da bi upoštevali druge proizvajalce na nordijskem trgu. Te dejavnike je zato treba šteti kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci za trg proizvodnje ne glede na to, ali je osnova nacionalni finski trg ali nastajajoči regionalni trg.

(8)

Stopnji koncentracije in likvidnosti sta tudi dober pokazatelj konkurence na veleprodajnem trgu električne energije. Tržni delež Nord Pool Spot AS – prostovoljne nordijske energetske borze, opisane v uvodni izjavi 3 – je bil leta 200442 % fizične dobave v nordijskih državah (13). Kar zadeva regionalni trg, je to zadovoljiva stopnja. Poleg tega na pogoje konkurence v veleprodajni trgovini z električno energijo močno vpliva finančno trgovanje z električno energijo na področju trga, ki je glede na obseg trgovanja prek NordPool pomenilo 1,5 količine, porabljene v nordijskih državah (14) (če vključimo še ostale transakcije, kot sta OTC in neposredna prodaja, pa je vrednost več kot štirikrat večja (15). Kakor je bilo ugotovljeno v Tehnični prilogi (16), je treba to stopnjo likvidnosti šteti za zadovoljivo, tj. stopnja je pokazatelj, da regionalni trg deluje dobro in konkurenčno. Kot je bilo predhodno navedeno, je treba konkurenčne razmere proučiti tudi samo glede finskega ozemlja. Najprej je treba ponovno poudariti, da prej omenjeni problemi ozkih grl niso stalni, ampak le začasni. Zato znatni del leta obstaja pritisk konkurence, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo pridobi zunaj finskega ozemlja, zlasti zato, ker med nordijskimi državami ni pristojbine za prenos. Poleg tega veleprodajne cene električne energije določi Nordpool. Ti dejavniki morajo zato veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci za veleprodajni trg ne glede na to, ali je osnova nacionalni finski trg ali nastajajoči regionalni trg.

(9)

Glede na velikost države je število gospodarskih subjektov na maloprodajnem trgu razmeroma veliko (več kot 60, od katerih jih znatno število ponuja storitve na državni ravni) kot tudi število podjetij s tržnim deležem več kot 5 %. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je vsota tržnih deležev treh največjih družb v smislu oskrbe malih in srednjih podjetij ter zelo majhnih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev na zadovoljivo nizki stopnji 35–40 % (17). Te dejavnike je zato treba upoštevati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(10)

Delovanje izravnalnih trgov je ravno tako treba šteti za pokazatelje, ne samo v zvezi s proizvodnjo, ampak tudi za veleprodajni in maloprodajni trg. Dejansko „je lahko kateri koli udeleženec na trgu, ki le s težavo prilagodi svoj proizvodni portfelj lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnih omrežij prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljalcem prenosnih omrežij neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot druga rešitev uporabi tržni mehanizem, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol. Glavna težava za male udeležence na trgu se pojavi, kadar obstaja nevarnost velike razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnih omrežij in prodajno ceno. To se pojavlja v mnogih državah članicah in lahko škodi razvoju konkurence. Velika razlika je lahko znak nezadostne stopnje konkurence na izravnalnem trgu, na katerem lahko prevladujeta samo eden ali dva glavna proizvajalca. Takšne težave so lahko še hujše, če uporabniki omrežij niso sposobni prilagoditi stanja realnemu času“ (18). Na nordijskem območju obstaja integriran izravnalni trg za oskrbo izravnalne energije, njegove glavne značilnosti (tržno določanje cen, možnost prilagajanja vsako uro in nizke cenovne razlike) pa so takšne, da lahko veljajo kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(11)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električna energija) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev je treba cenovni konkurenci in oblikovanju cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pripisati večji pomen. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je pokazatelj resnične cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če menja malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (19). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev… Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (20).

(12)

Na Finskem je stopnja menjav za tri skupine uporabnikov – velike in zelo velike industrijske uporabnike, male in srednje industrijske in poslovne uporabnike ter zelo majhne poslovne in gospodinjske uporabnike – nad 75 % za prvi dve skupini in 30 % za zadnjo skupino (21), medtem ko nadzora nad cenami za končne uporabnike ni (22), kar pomeni, da cene določijo gospodarski subjekti sami in jih pred njihovo uporabo ni treba odobriti nobenemu drugemu organu. Stanje na Finskem je zato zadovoljivo, kar zadeva menjave in nadzor nad cenami za končne uporabnike, in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(13)

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih pokazateljev in splošnega stanja v tem sektorju na Finskem – zlasti glede na obseg, v katerem so bila omrežja ločena od proizvodnje/oskrbe, in učinkovito ureditev dostopa do omrežja –, ki je razvidno iz informacij Republike Finske, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu, se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, glede proizvodnje in prodaje električne energije na Finskem, pri čemer Ålandski otoki niso vključeni, izpolnjen. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 5, je treba šteti, da je nadaljnji pogoj za prost dostop do dejavnosti izpolnjen. Zato se Direktiva 2004/17/ES ne sme uporabljati niti v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje proizvodnje ali prodaje električne energije na teh zemljepisnih območjih, niti kadar organizirajo natečaje za tamkajšnje izvajanje takšne dejavnosti.

(14)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju iz februarja 2006, kot je razvidno iz informacij Republike Finske, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu. Lahko se spremeni, če bi bistvene spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(15)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

21.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/37

(1)

Komisija je 17. maja 2005 prejela pritožbo o domnevnem škodljivem dampinškem uvozu silicijevega karbida s poreklom iz Romunije.

(2)

Pritožbo je v skladu s členom 4(1) in členom 5(4) osnovne uredbe vložil Evropski svet za kemično industrijo („CEFIC“) v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje silicijevega karbida v Skupnosti.

(3)

Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(4)

Komisija je z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske Unije  (2) začela s protidampinškim postopkom v zvezi z uvozom silicijevega karbida v Skupnost, trenutno uvrščenega pod oznako KN 2849 20 00, s poreklom iz Romunije.

(5)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, združenja uvoznikov ali izvoznikov, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike države izvoznice, uporabnike, organizacije potrošnikov in proizvajalce pritožnike Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku postopka, vsem zadevnim strankam pa so bili poslani tudi vprašalniki.

(6)

CEFIC je 1. marca 2006 uradno umaknil svojo pritožbo.

(7)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe, se lahko postopek ustavi, če je pritožba umaknjena, razen če takšna ustavitev ne bi bila v interesu Skupnosti.

(8)

Komisija je menila, da je sedanji postopek treba ustaviti, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da takšna ustavitev ne bi bila v interesu Skupnosti. Zainteresirane stranke so bile o tem obveščene in dobile so možnost, da dajo pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba, da ta ustavitev ni v interesu Skupnosti.

(9)

Komisija zato ugotavlja, da je treba protidampinški postopek v zvezi z uvozom silicijevega karbida s poreklom iz Romunije v Skupnost ustaviti brez uvedbe protidampinških ukrepov –