14.6.2006

Uradni list Evropske unije

L 162/1

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. januarja 2006

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede upravičenosti izdatkov v okviru dejavnosti, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce in se izvajajo v državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/1)

(Verodostojno je samo angleško, češko, estonsko, finsko, francosko, grško, italijansko, latvijsko, litovsko, madžarsko, nemško, nizozemsko, poljsko, portugalsko, slovaško, slovensko špansko in švedsko besedilo)

(2006/399/EC)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 (1) in zlasti člena 21(3) Odločbe,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 11(3) Odločbe 2004/904/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotovitev učinkovitega izvajanja Evropskega sklada za begunce v državah članicah v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja je treba sprejeti vrsto splošnih pravil glede upravičenosti izdatkov Sklada.

(2)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in posledično tudi pri tej odločbi.

(3)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Irska sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in posledično tudi pri tej odločbi.

(4)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in zato ta zanjo ni zavezujoča, posledično pa je ne zavezuje niti ta odločba –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ta odločba se uporablja za sofinanciranje dejavnosti iz členov 5, 6 in 7 Odločbe 2004/904/ES, ki jih upravljajo države članice.

Člen 2

V tej odločbi:

1.	„Projekt“ pomeni specifična, praktična sredstva, ki jih upravičenci do sredstev uporabljajo za izvajanje celotne dejavnosti ali njenega dela. Vsak projekt ima dobro opredeljen opis, trajanje, proračun, cilje, dodeljeno osebje in ga izvaja imenovana pravna oseba ali skupina pravnih oseb.

2.	„Upravičenci“ so pravne osebe (na primer NVO, zvezni, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, druge nepridobitne organizacije, zasebna ali javna podjetja, mednarodne organizacije), odgovorne za izvajanje projektov.

Člen 3

1. Pravila iz Priloge k tej odločbi se uporabljajo za opredelitev upravičenosti izdatkov za dejavnosti, ki se jih financira v skladu z letnimi programi, navedenimi v členu 16 Odločbe 2004/904/ES.

2. Države članice lahko uporabljajo nacionalna pravila o upravičenosti, ki so strožja od pravil, predpisanih v tej odločbi.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 20. januarja 2006.

a Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik Komisije

(1) UL L 381, 28.12.2004, str. 52

PRILOGA

UPRAVIČENOST IZDATKOV V OKVIRU EVROPSKEGA SKLADA ZA BEGUNCE (2005–2010)

1. SPLOŠNA PRAVILA

Pravilo št. 1

Stroški morajo biti neposredno povezani s cilji iz člena 1 Odločbe Sveta 2004/904/ES.

Pravilo št. 2

Stroški morajo biti povezani s projekti na področjih, opisanih v členih 4 do 7 Odločbe Sveta 2004/904/ES.

Pravilo št. 3

Stroški morajo biti povezani s projekti, izvedenimi v korist ciljnih skupin, opredeljenih v členu 3 Odločbe Sveta 2004/904/ES.

Pravilo št. 4

Stroški morajo biti potrebni za izvajanje projektov, ki jih zajemajo večletni in letni programi, kot je odobrila Komisija.

Pravilo št. 5

Stroški morajo biti razumni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; zlasti glede cenovne primernosti in stroškovne učinkovitosti (npr. stroški za zaposlene, povezani z upravljanjem in izvajanjem projektov, morajo biti sorazmerni z velikostjo projekta itd). Stroški veljajo za upravičene izdatke v celoti ali delno glede na to, ali so nastali v celoti ali delno zaradi projekta.

Pravilo št. 6

Stroški morajo dejansko nastati, ustrezati plačilom upravičenca, biti zabeleženi v računovodski evidenci ali davčni dokumentaciji upravičenca ter biti določljivi in nadzorovani.

Plačila upravičencev se praviloma potrdijo s prejetimi računi. Kjer to ni mogoče, se plačila potrdijo z računovodskimi listinami ali ustreznimi dokazili z enakovredno dokazno vrednostjo.

1.	Izdatki, povezani s projekti iz členov 5 in 6 Odločbe Sveta 2004/904/ES, morajo nastati na ozemlju države članice. Izdatki, povezani s projekti iz člena 7 Odločbe Sveta 2004/904/ES, lahko nastanejo na ozemlju države članice in državi ali regiji izvora ali predhodnega stalnega prebivališča.

Za vsak projekt mora upravičenec ustrezna dokazila (prejete račune, potrdila, druga dokazila o plačilu ali računovodske listine z enakovredno dokazno vrednostjo) zabeležiti, oštevilčiti in hraniti, če je mogoče na enem določenem mestu, in glede na splošno pravilo na sedežu upravičenca, pet let po zaključku projekta za primer, da bi jih bilo treba preveriti. Komisija si pridržuje pravico v namen preverjanja kadar koli zahtevati katere koli račune ali ustrezna dokazila za izdatke, povezane s projekti. Kadar upravičenec takih računov in ustreznih dokazil ne bo mogel predložiti, se izdatki, povezani z njimi, ne bodo sofinancirali.

Upravičenci morajo imeti ločen računovodski sistem za projekt ali primerno računovodsko kodo za vse transakcije, povezane s projektom.

Pravilo št. 7

Projekti, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih pokriva proračun Skupnosti. Dohodke projekta sestavljajo finančni prispevki, ki jih projektu odobri Sklad, javni ali zasebni viri, vključno z lastnimi prispevki upravičenca, kot tudi vsi prejemki, ki nastanejo zaradi projekta.

„Prejemki“ v tem pravilu zajemajo prihodke, ki jih projekt prejme v obdobju sofinanciranja s strani Sklada od prodaje, najemnin, storitev, vpisnin ali drugih enakovrednih prejemkov, vključno z obrestmi, nastalimi s predfinanciranjem projekta s finančnimi sredstvi Skupnosti.

Projekti, ki jih podpira Sklad, morajo biti nepridobitni. Če na koncu projekta viri prihodkov, vključno s prejemki, presežejo znesek izdatkov, se udeležba Evropskega sklada za begunce pri projektu ustrezno zmanjša.

Vsi viri prihodkov za projekt morajo biti zabeleženi v računovodski evidenci ali davčni dokumentaciji upravičenca ter biti določljivi in nadzorovani.

2. KATEGORIJE UPRAVIČENIH STROŠKOV (NA RAVNI PROJEKTA)

2.1. Upravičeni neposredni stroški

Upravičeni neposredni stroški za projekt so tisti stroški, ki so po splošnih pogojih upravičenosti, določenih v delu I zgoraj, določljivi kot specifični stroški, neposredno povezani z izvajanjem projekta, in se lahko zato neposredno knjižijo. Upravičeni so zlasti naslednji neposredni stroški:

Pravilo št. 8

Stroški osebja

Stroški za zaposlene, dodeljene projektu, ki ustrezajo dejanskim plačam s stroški za socialno varnost in drugimi stroški, povezanimi z nadomestili, so upravičeni. Stroški za zaposlene ne smejo presegati plač in drugih stroškov zaposlovanja, ki jih navadno prevzame upravičenec, niti ne smejo presegati najgospodarnejših stopenj na trgu. Vendar dajatve, davki ali stroški (zlasti neposredni davki in prispevki za socialno varnost iz plač), ki izhajajo iz projektov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za begunce, predstavljajo upravičene stroške le, če jih dejansko in dokončno nosi upravičenec do subvencije.

Za javne uslužbence so stroški za zaposlene upravičeni le za dejavnosti, ki niso del njihovega običajnega dela, in za naloge, ki so izključno povezane z izvajanjem projekta, pod naslednjimi pogoji:

(a)	državni uradniki ali drugi javni uslužbenci, začasno premeščeni s primerno dokumentirano odločbo pristojnega organa, ki so pooblaščeni za izvajanje projekta;

(b)	drugo osebje, zaposleno izključno za namen izvajanja projekta.

Pravilo št. 9

Potni stroški in dnevnice

Potni stroški so upravičeni na podlagi dejansko nastalih stroškov.

Stopnje povračila naj temeljijo na najcenejši obliki javnega prevoza in letalski prevozi se praviloma dovolijo samo za potovanja, daljša od 800 km (povratno potovanje), ali ko geografska oddaljenost namembnega kraja upravičuje potovanje z letalom. V primeru prevoza z lastnim vozilom se stroški običajno povrnejo na podlagi cen uporabe javnega prevoza ali na podlagi kilometrine v skladu z objavljenimi uradnimi pravili v zadevni državi članici.

Stroški bivanja so upravičeni na podlagi dejansko nastalih stroškov ali dnevnic. Če ima organizacija za dnevne stroške bivanja lastne dnevne stopnje (dnevnice), ti stroški naj ne bi presegali zgornjih meja zneskov, ki jih država članica določi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Za dnevnice običajno velja, da pokrivajo stroške za lokalni prevoz (vključno s taksiji), nastanitev, prehrano, lokalne telefonske pogovore in druge manjše izdatke.

Pravilo št. 10

Nakup zemljišča

Stroški nakupa nezazidanega zemljišča se lahko sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje tri pogoje, brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov:

(a)	obstaja neposredna povezava med nakupom zemljišča in cilji sofinanciranega projekta;

(b)	nakup zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10 % skupnih upravičenih izdatkov projekta, razen če Komisija v odločbi o sofinanciranju določi višji odstotek pomoči;

(c)	pridobi se certifikat neodvisnega pooblaščenega cenilca ali pravilno pooblaščenega uradnega organa, ki potrdi, da nakupna cena ne presega tržne vrednosti.

Pravilo št. 11

Nakup, zgraditev, prenova ali najem nepremičnin

Nakup nepremičnin, tj. že zgrajenih stavb in zemljišča, na katerem so zgrajene, ali zgraditev ali prenova nepremičnin so upravičeni do sofinanciranja, če obstaja jasna povezava med nakupom in cilji zadevnega projekta pod spodaj navedenimi pogoji in brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov:

(a)

pridobi se certifikat neodvisnega pooblaščenega cenilca ali pravilno pooblaščenega uradnega organa, ki ugotovi, da nakupna cena ne presega tržne vrednosti, in bodisi potrdi, da je nepremičnina v skladu z nacionalnimi predpisi, bodisi natančno navede točke, ki niso skladne, če je v okviru dejavnosti predvideno, da jih bo končni upravičenec odpravil;

(b)	v preteklih 10 letih niso bile za nepremičnino dodeljene državne dotacije ali dotacije Skupnosti, ki bi v primeru sofinanciranja nakupa s strani Evropskega sklada za begunce povzročile podvojitev pomoči;

(c)	nepremičnina se mora uporabljati za namen, naveden v projektu, za obdobje najmanj petih let po datumu zaključka projekta, razen če Komisija izrecno ne določi drugače;

(d)	nepremičnina se ne sme uporabljati za kateri koli drug namen kot za izvajanje projekta.

V primeru prenove se uporabljata samo pogoja, navedena pod (c) in (d) zgoraj.

Najem nepremičnin je upravičen do sofinanciranja, če obstaja jasna povezava med najemom in cilji zadevnega projekta, pod spodaj navedenimi pogoji in brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov:

(a)	za nakup nepremičnine v preteklih 10 letih niso bile dodeljene državne dotacije ali dotacije Skupnosti, ki bi v primeru sofinanciranja najema s strani Evropskega sklada za begunce povzročile podvojitev pomoči;

(b)	nepremičnina se ne sme uporabljati za kateri koli drug namen kot za izvajanje projekta.

Tako v primeru nakupa, zgraditve, prenove kot tudi najema ima nepremičnina tehnične značilnosti, ki jih zahteva projekt, in je skladna z veljavnimi merili in standardi.

Najem pisarniških prostorov za običajne dejavnosti upravičenca se štejejo za posredne stroške (glej pravilo št. 22).

Pravilo št. 12

Nakup opreme

Praviloma je najbolj smiselno, da se oprema (npr. osebni računalniki, pohištvo, avtomobili itd.) pridobi z lizingom ali najemom (glej pravilo št. 13).

Če lizing ali najem nista možna zaradi kratkotrajnosti projekta ali hitre amortizacije opreme, so lahko stroški nakupa upravičeni.

Oprema ima tehnične značilnosti, ki jih zahteva projekt, in je skladna z veljavnimi merili in standardi.

Stroški nakupa opreme so upravičeni, če ustrezajo običajnim tržnim cenam in je vrednost zadevnih predmetov odpisana v skladu z davčnimi in računovodskimi pravili, ki veljajo za upravičenca. Upošteva se lahko samo delež amortizacije predmeta, ki ustreza trajanju projekta.

Nakup rabljene opreme se lahko brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov šteje kot upravičeni izdatek, če je v skladu z naslednjima dvema pogojema:

(a)	prodajalec opreme predloži izjavo, ki navaja njen izvor in potrdi, da v zadnjih sedmih letih ni bila kupljena s pomočjo državne dotacije ali dotacije Skupnosti;

(b)	cena opreme ne presega njene tržne vrednosti in znaša manj kakor cena podobne nove opreme.

Pravilo št. 13

Lizing

Izdatki, ki nastanejo v povezavi s posli lizinga, so upravičeni do sofinanciranja v okviru Evropskega sklada za begunce ob upoštevanju pravil iz točk A in B.

A. POMOČ PREKO DAJALCA LIZINGA

A.1. Dajalec lizinga je posredni prejemnik sofinanciranja Skupnosti, ki se uporablja za zniževanje zakupnine, ki jih plačuje jemalec lizinga za sredstva, ki so zajeta v pogodbi o lizingu.

A.2. Pogodbe o lizingu, za katere se izplača pomoč Skupnosti, vključujejo možnost nakupa ali zagotovijo minimalno zakupno obdobje, ki je enako življenjski dobi sredstva, na katerega se pogodba nanaša.

A.3. Če se pogodba o lizingu prekine pred iztekom minimalnega zakupnega obdobja brez predhodne odobritve pristojnih organov, dajalec lizinga vrne zadevnim državnim organom (za knjiženje v dobro Evropskemu skladu za begunce) stroške tistega dela pomoči Skupnosti, ki ustreza preostanku zakupnega obdobja.

A.4. Nakup sredstva s strani dajalca lizinga, potrjen s prejetim računom ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti, pomeni izdatke, upravičene do sofinanciranja. Maksimalni znesek, upravičen do sofinanciranja Skupnosti, ne presega tržne vrednosti sredstva, danega v lizing.

A.5. Stroški, povezani s pogodbo o lizingu (predvsem davek, marža dajalca lizinga, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja), ki niso izdatki iz točke A.4, niso upravičeni izdatki.

A.6. Pomoč Skupnosti, ki se izplača dajalcu lizinga, se v celoti porabi v korist jemalca lizinga z enotnim znižanjem vseh obrokov od začetka do konca zakupnega obdobja.

A.7. Dajalec lizinga dokaže, da se bodo sredstva pomoči Skupnosti v celoti prenesla na jemalca lizinga z določitvijo razčlenitve obrokov ali s pomočjo primerljive metode, ki zagotavlja enakovredno jamstvo.

A.8. Stroški iz točke A.5, uporaba vseh davčnih olajšav, ki izhajajo iz posla, in drugi pogodbeni pogoji so enakovredni tistim, ki se uporabljajo v odsotnosti katere koli finančne intervencije Skupnosti.

B. POMOČ JEMALCU LIZINGA

B.1. Jemalec lizinga je neposredni prejemnik sredstev sofinanciranja Skupnosti.

B.2. Obroki, ki jih jemalec lizinga plača dajalcu lizinga in jih potrjuje prejeti račun ali računovodske listine enakovredne dokazne vrednosti, predstavljajo izdatke, upravičene do sofinanciranja.

B.3. Pri pogodbah o lizingu, ki vključujejo možnost nakupa ali zagotavljajo minimalno zakupno obdobje, ki je enako življenjski dobi sredstva, na katerega se pogodba nanaša, maksimalni znesek, upravičen do sofinanciranja Skupnosti, ne presega tržne vrednosti sredstva, danega v lizing. Drugi stroški, povezani s pogodbo o lizingu (davek, marža dajalca lizinga, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja itn.), niso upravičeni izdatki.

B.4. Pomoč Skupnosti v zvezi s pogodbami o lizingu iz točke B.3 se izplačajo jemalcu lizinga v eni ali več tranšah, glede na dejansko plačane obroke. Če se pogodba o lizingu izteče po končnem datumu projekta, ki ga sofinancira Skupnost, se štejejo za upravičene le izdatki v zvezi z obroki, ki zapadejo in jih jemalec lizinga plača najpozneje do končnega datuma projekta, ki ga sofinancira Skupnost.

B.5. Pri pogodbah o lizingu, ki ne vsebujejo možnosti nakupa in trajajo manj kakor obdobje življenjske dobe sredstva, na katerega se pogodba o lizingu nanaša, so do sofinanciranja Skupnosti upravičeni obroki v sorazmerju s trajanjem upravičenega projekta. Vendar mora biti jemalec lizinga sposoben dokazati, da je bil lizing najbolj gospodarna metoda za omogočanje uporabe opreme. Če bi bili stroški pri uporabi druge metode (na primer pri najemu opreme) nižji, se od upravičenih izdatkov odštejejo dodatni stroški.

Pravilo št. 14

Stroški za potrošni material in zaloge

Stroški za potrošni material in zaloge so upravičeni, če so določljivi in neposredno dodeljeni projektu. Vključujejo vsakršen material ali pomoč, zagotovljeno osebam iz ciljnih skupin, določenih v členu 3 Odločbe Sveta 2004/904/ES, na primer: hrano, oblačila, zdravstveno pomoč, gradbeni material za prezidavo ali prenovo nepremičnine itd. Zaloge vključujejo zaloge hrane za osebe iz ciljnih skupin, določenih v členu 3 Odločbe Sveta 2004/904/ES.

Vendar se stroški, na primer za pisarniški material in potrebščine (pisala, papir, mape, kasete s črnilom, diskete), dobava elektrike za pisarne, telefon in poštne storitve, poraba interneta, računalniška programska oprema itd., štejejo za posredne stroške, kadar se jih zagotavlja ekipi, ki projekt izvaja (glej pravilo št. 22).

Pravilo št. 15

Stroški podizvajanja

Na splošno morajo biti upravičenci sposobni sami izvesti delo. Oddajanje del podizvajalcem je odstopanje od tega splošnega pravila in je omejeno na določene primere.

Podpogodbe se lahko nanašajo le na omejen del projekta. Zato na splošno velja, da za temeljne elemente projekta ni mogoče skleniti podpogodb.

Za vse podizvajalce velja, da morajo zagotoviti upravljalnim in nadzornim organom vse potrebne podatke o dejavnostih, ki jih prevzamejo s podpogodbami.

Kjer je potrebno, odda upravičenec projekta dele podizvajalcem v delo v skladu s pravili o javnih naročilih.

Upravičenci dodelijo pogodbo ponudniku, ki da ekonomsko najugodnejšo ponudbo, kar pomeni, da ponudnik ponuja najboljše razmerje med ceno in kvaliteto, v skladu z načeli transparentnosti in enakega obravnavanja morebitnih izvajalcev in v skrbi za preprečevanje navzkrižja interesov.

Brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov izdatki v zvezi z naslednjimi pogodbami, sklenjenimi s podizvajalci, niso upravičeni do sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce:

(a)	oddajanje del podizvajalcem, ki povečujejo stroške izvrševanja projekta, ne da bi se povečala njegova sorazmerna vrednost;

(b)	podpogodbe, sklenjene s posredniki ali svetovalci, v katerih je plačilo določeno kot odstotek skupnega stroška projekta, razen če takega plačila ne utemelji končni upravičenec s sklicevanjem na dejansko vrednost opravljenega dela ali storitev.

Pravilo št. 16

Stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev, povezanih s sofinanciranjem EU

Stroški, povezani z oglaševanjem (razširjanje informacij, posebno ocenjevanje projekta, prevajanje, razmnoževanje itd.) projekta in sofinanciranja EU, so upravičeni.

Pravilo št. 17

Bančni stroški za vodenje računov

Če sofinanciranje iz Evropskega sklada za begunce zahteva odprtje ločenega računa ali računov za izvajanje projekta, so bančni stroški za odprtje in vodenje računov upravičeni.

Pravilo št. 18

Stroški za strokovnjake

Stroški, povezani s pravnim svetovanjem, notarskimi stroški, stroški tehnične ali finančne strokovne pomoči ali neodvisnim ocenjevanjem, ter računovodski ali revizijski stroški so upravičeni, če so neposredno povezani s projektom in so potrebni za njegovo pripravo ali izvedbo ter če se nanašajo na zahteve odgovornih organov.

Pravilo št. 19

Stroški jamstev, ki jih zagotovi banka ali druga finančna ustanova

Ti stroški so upravičeni, če jamstva zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti ali odločba Komisije o odobritvi sofinanciranja.

Pravilo št. 20

DDV in drugi davki ter stroški

DDV ne predstavlja upravičenega izdatka, razen če ga resnično in dokončno nosi končni upravičenec ali posamezni prejemnik v okviru programov pomoči po členu 87 Pogodbe in v primeru pomoči, ki jo dodelijo organi, ki jih določijo države članice. DDV, ki je na kakršenkoli način vračljiv, se ne šteje za upravičeni strošek, tudi če končnemu upravičencu ali posameznemu prejemniku dejansko ni povrnjen.

Če se za končnega upravičenca ali posameznega prejemnika uporablja pavšalni sistem po naslovu XIV Šesti direktivi Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav èlanic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (1), se plačani DDV šteje za vračljivega za namene točke (a).

Pravilo št. 21

Izdatki javne uprave, povezani z izvajanjem projektov

Naslednji izdatki javne uprave so upravičeni do sofinanciranja zunaj tehnične pomoči, če se nanašajo na izvajanje projekta, pod pogojem, da izdatki ne izhajajo iz zakonsko predpisanih odgovornosti javnega organa ali njegovih tekočih nalog upravljanja, spremljanja in nadzora:

(a)

stroški strokovnih storitev, ki jih opravlja javna služba pri izvajanju aktivnosti. Stroški se zaračunajo bodisi končnemu upravičencu (javnemu ali zasebnemu) ali potrdijo na podlagi listin enakovredne dokazne vrednosti, ki omogočajo ugotovitev realnih stroškov, ki jih je zadevna javna služba plačala v zvezi z navedenim projektom;

(b)

stroški izvajanja projekta, vključno z izdatki, povezanimi z zagotavljanjem storitev, ki bremenijo javni organ, ki je sam končni upravičenec in ki izvaja projekt za svoj račun brez najemanja zunanjih inženirjev ali drugih podjetij. Zadevni izdatki se morajo nanašati na dejansko in neposredno plačane izdatke za sofinanciran projekt, in morajo biti potrjeni na podlagi listin, ki omogočajo ugotovitev realnih stroškov, ki jih je zadevna javna služba plačala v zvezi z navedenim projektom.

2.2. Upravičeni posredni stroški

Pravilo št. 22

Posredni stroški

Fiksni odstotek režijskih stroškov, ki znaša do 7 % skupnega zneska upravičenih neposrednih stroškov, velja za upravičene posredne stroške, če je ta številka vključena v finančnem načrtu projekta. Posredni stroški so upravičeni, če ne vključujejo stroškov, dodeljenih v drugi postavki proračuna za projekt, če se ne morejo neposredno zaračunati in če se ne financirajo iz drugih virov. Posredni stroški niso upravičeni, če dogovor o odobritvi ali enakovredna oblika pravnega instrumenta, sklenjena z upravičencem, zadeva financiranje projekta, ki ga izvaja subjekt, ki že prejema dotacijo za poslovanje od Komisije in/ali državnega organa.

3. NEUPRAVIČENI IZDATKI

Pravilo št. 23

Neupravičeni stroški

Naslednji stroški se ne štejejo za upravičene: donos kapitala, dolgovi in stroški servisiranja dolga, negativne obresti, devizne provizije in izgube, rezervacije za izgube ali morebitne bodoče obveznosti, plačilo dolgovanih obresti, DDV (razen če je krit s pogoji, določenimi v pravilu št. 20), dvomljivi dolgovi, globe, denarne kazni, stroški sodnih postopkov in prekomerni ali nepotrebni izdatki.

2.	Stroški za reprezentanco izključno za projektno osebje niso upravičeni. Razumni stroški za gostoljubje na družabnih dogodkih, ki jih upravičuje projekt, kot je srečanje ob koncu projekta ali srečanja vodstva projekta, so dovoljeni.

3.	Stroški, ki jih je upravičenec prijavil in so nastali v okviru drugega projekta ali delovnega programa, ki prejema finančno pomoč Skupnosti, niso upravičeni.

Pravilo št. 24

Prispevki v naravi

Prispevki v naravi se običajno ne štejejo za upravičene stroške.

V primeru prispevkov v naravi se prispevki ovrednotijo s finančno vrednostjo in se isti znesek šteje v stroških projekta kot neupravičeni stroški ter pri prejemkih iz dejavnosti.

Vendar pa se lahko v primerno utemeljenih izjemnih primerih sofinanciranje projekta izvede delno s prispevki v naravi tretjih strank. Taki prispevki ne presegajo 30 % upravičenih stroškov projekta ali 20 % za države članice, ki jih pokriva Kohezijski sklad.

V tem primeru veljajo naslednja pravila:

—	prispevki v naravi lahko vključujejo le zagotavljanje opreme ali materialov, raziskovalne ali strokovne dejavnosti ali neplačanega prostovoljnega dela; pod nobenim pogojem se kot prispevek v naravi ne morejo šteti stroški zemljišča ali nepremičnine;

—

vrednost prispevkov v naravi se neodvisno oceni in revidira ter ne sme preseči dejansko kritih stroškov, utemeljenih z računovodskimi listinami tretjih strank, ki so izvedle te prispevke upravičencu brezplačno, vendar nosijo s tem povezane stroške, niti ne sme preseči stroškov, ki so splošno priznani na zadevnem trgu za zadevno vrsto prispevkov, če stroški niso kriti; v primeru neplačanega prostovoljnega dela se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa in običajne urne in dnevne postavke za opravljeno delo.

4. KATEGORIJE UPRAVLJANJA, IZVAJANJA, SPREMLJANJA IN NADZORA IZDATKOV, UPRAVIČENIH DO FINANCIRANJA V SKLADU S „TEHNIČNO IN UPRAVNO POMOČJO“

Naslednji stroški so upravičeni za financiranje v skladu s tehnično pomočjo v skladu s členom 18 Odločbe Sveta 2004/904/ES:

(a)

stroški, povezani s pripravo, izbiro, ocenjevanjem in spremljanjem dejavnosti, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za begunce. To lahko vključuje študije, seminarje, informativne akcije, ocenjevanje ter pridobitev in lizing ali nakup računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(b)	stroški, povezani z revizijami in pregledi na kraju samem ter preverjanji projektov;

(c)	stroški, povezani s preglednostjo sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce;

(d)	izdatki za seje odborov o izvajanju večletnih in letnih programov. Ti izdatki lahko vključujejo stroške strokovnjakov in drugih udeležencev teh odborov, kadar predsedujoči na teh odborih meni, da je njihova navzočnost bistvena za učinkovito izvajanje sofinanciranja Sklada.

Izdatki, povezani z osebnimi prejemki, vključno s prispevki za socialno varnost, so upravičeni le v naslednjih primerih:

—	redno zaposleni uradniki, začasno premeščeni z uradno odločbo zadevnega javnega organa, ki jih pooblasti za opravljanje nalog iz točk (a) in (b) zgoraj;

—	začasni zastopniki ali osebje iz zasebnega sektorja, zaposleni izključno za namen opravljanja nalog iz točk (a), (b) in (d) zgoraj.

Obdobje začasne premestitve ali zaposlitve ne more presegati končnega datuma za upravičenost izdatkov, določenega v odločbi o sofinanciranju, ki jo sprejme Komisija.

Izdatki za plače državnih uradnikov ali drugih javnih uslužbencev pri izvajanju teh dejavnosti niso upravičeni, če te dejavnosti izhajajo iz zakonsko predpisanih odgovornosti javnega organa ali njegovih tekočih nalog upravljanja, spremljanja in nadzora.

(1) UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/92/ES (UL L 345, 28.12.2005, str. 19).

14.6.2006

Uradni list Evropske unije

L 162/11

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. januarja 2006

o podrobnih pravilih za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede postopkov za izvajanje finančnih popravkov v okviru dejavnosti, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/2)

(Verodostojna so samo angleško, češko, estonsko, finsko, francosko, grško, italijansko, latvijsko, litovsko, madžarsko, nemško, nizozemsko, poljsko, portugalsko, slovaško, slovensko špansko in švedsko besedilo)

(2006/400/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 (1) in zlasti člena 25(3) in 26(5) Odločbe,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 11(1) Odločbe 2004/904/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi omogočili vrnitev neupravičeno plačanih zneskov na podlagi člena 24(1) Odločbe 2004/904/ES, morajo države članice obvestiti Komisijo o odkritih primerih nepravilnosti in o napredku upravnih ali sodnih postopkov.

(2)

Člen 25(2) Odločbe 2004/904/ES določa, da morajo države članice izvesti finančne popravke, ki so potrebni v povezavi s posamezno ali sistematsko nepravilnostjo, tako, da prekličejo celotni ali delni prispevek Skupnosti. Da bi zagotovili enotno uporabo te določbe v vsej Skupnosti, je treba določiti pravila za določanje potrebnih popravkov in predvideti obveščanje Komisije.

(3)

Če država članica ne izpolni obveznosti po členu 25 Odločbe 2004/904/ES, lahko Komisija na podlagi člena 26 Odločbe 2004/904/ES sama izvede finančne popravke. Da bi zagotovili transparentno uporabo te določbe s strani Komisije, je treba določiti pravila za določanje potrebnih popravkov, ki jih naredi Komisija, in državam članicam zagotoviti pravico do predložitve pripomb.

(4)

Ta pravila morajo biti v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu „pravila za izvajanje finančne uredbe“).

(5)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo sodeluje pri Odločbe Sveta 2004/904/ES in posledično pri tej odločbi.

(6)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Irska sodeluje pri Odločbe Sveta 2004/904/ES in posledično pri tej odločbi.

(7)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri Odločbe Sveta 2004/904/ES in zato ta zanjo ni zavezujoča, kot tudi ne ta odločba –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Preiskave sistemskih nepravilnosti na podlagi člena 26(1) Odločbe 2004/904/ES zajemajo vse projekte, ki bi bili lahko prizadeti.

2. Pri preklicu celotnega ali delnega prispevka Skupnosti države članice upoštevajo vrsto in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo za sklad.

3. Države članice obvestijo Komisijo s seznamom, priloženim k poročilu iz člena 28(2) Odločbe 2004/904/ES, o vseh postopkih za preklic pomoči, ki so jih začele v predhodnem letu.

Člen 2

1. Kadar je treba po preklicu prispevka Skupnosti na podlagi člena 25(1) Odločbe 2004/904/ES zneske vrniti, odgovorna služba ali organizacija začne postopek za izterjavo in obvesti odgovorni organ. Informacija o vrnitvi se posreduje Komisiji in se knjiži v skladu s členom 3 te odločbe.

2. Države članice v poročilu iz člena 28(2) Odločbe 2004/904/ES obvestijo Komisijo o svoji odločitvi ali pa predlagajo ponovno uporabo preklicanih sredstev.

Člen 3

1. Katero koli funkcionalno telo države članice ali nacionalno javno telo, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 13(1) Odločbe 2004/904/ES (v nadaljnjem besedilu „odgovorni organ“), vodi evidenco o izterljivih zneskih že izvedenih plačil pomoči Skupnosti in zagotovi, da se zneski takoj vrnejo. Po vrnitvi odgovorni organ zmanjša svoje naslednje poročilo Komisiji o izdatkih za znesek, enak vrnjenim vsotam, ali ga, če ta znesek ne zadošča, povrne Skupnosti. Zneski, ki jih je treba vrniti, se od datuma zapadlosti obrestujejo po meri, določeni v skladu s členom 86 pravil za izvajanje finančne uredbe.

2. Ob predložitvi poročila iz člena 28(2) Odločbe 2004/904/ES države članice pošljejo Komisiji seznam odkritih nepravilnosti z navedbo zneskov, ki so vrnjeni ali čakajo na izterjavo, in, če je primerno, kakršnih koli upravnih ali sodnih postopkov, sproženih z namenom vrnitve neupravičeno plačanih zneskov.

Člen 4

1. Znesek finančnih popravkov, ki jih izvede Komisija po členu 26(3)(b) Odločbe 2004/904/ES zaradi posameznih ali sistemskih nepravilnosti, se vedno, ko je to mogoče ali izvedljivo, ob upoštevanju načela sorazmernosti oceni na podlagi posameznih dokumentov in je enak znesku izdatka, ki je bil napačno zaračunan skladu.

2. Kadar ni mogoče ali izvedljivo, da bi natančno določili znesek nepravilnega izdatka ali kadar bi bil preklic celotnega izdatka nesorazmeren, se Komisija pri finančnih popravkih opira na:

(a)	ekstrapolacijo z uporabo reprezentativnega vzorca transakcij, ki so homogene narave; ali

(b)	pavšalno stopnjo in v tem primeru oceni resnost kršitve pravil in obseg ter finančne posledice ugotovljene nepravilnosti.

3. Kadar Komisija opre svoje stališče na dejstva, ki jih ugotovijo revizorji zunaj njenih služb, sprejme sklepne ugotovitve o finančnih posledicah po proučitvi ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica na podlagi člena 25(2) Odločbe 2004/904/ES.

4. Rok, v katerem se lahko zadevna država članica odzove na zahtevo v skladu s členom 26(3) Odločbe 2004/904/ES, je dva meseca. V ustrezno utemeljenih primerih se je mogoče s Komisijo dogovoriti za daljši rok.

5. Kadar Komisija predlaga, da se finančni popravki določijo z ekstrapolacijo ali pavšalno, je državi članici dana možnost, da dokaže na podlagi proučitve zadevnih dokumentov, da je bil dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocene Komisije. V dogovoru s Komisijo lahko država članica omeji obseg te proučitve na ustrezen del ali vzorec zadevnih dokumentov. Razen v upravičenih primerih rok za to preverjanje ni daljši od dveh mesecev, ki sledita obdobju dveh mesecev iz odstavka 4. Komisija upošteva vse dokaze, ki jih država članica predloži v teh rokih.

6. Kadar Komisija zadrži plačila na podlagi člena 26(1) Odločbe 2004/904/ES ali kadar po izteku roka iz odstavka 4 razlogi za ustavitev ostanejo ali zadevna država članica ne obvesti Komisije o ukrepih, sprejetih za odpravo nepravilnosti, se uporablja člen 26(3).

7. Smernice o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki naj jih uporabljajo službe Komisije pri določanju pavšalnih popravkov, so določene v Prilogi k tej odločbi.

Člen 5

1. Katero koli plačilo Komisiji na podlagi člena 26(3) Odločbe 2004/904/ES se opravi v roku, določenem v nalogu za izterjavo, sestavljenem v skladu s členom 81 pravil za izvajanje finančne uredbe.

2. Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunajo od datuma iz odstavka 1 do datuma dejanskega vračila. Uporablja se obrestna mera, navedena v členu 3(1) te odločbe.

3. Finančni popravek na podlagi člena 26(2) Odločbe 2004/904/ES ne posega v obveznost države članice, da si prizadeva za vračila na podlagi člena 25(2) Odločbe 2004/904/ES in člena 2(1) te odločbe ter da izterja državno pomoč po členu 14 Uredbe (ES) št. 659/1999.

Člen 6

Države članice lahko uporabljajo nacionalne predpise o finančnih popravkih, ki so strožji od tukaj predpisanih.

Člen 7

V Bruslju, 20. januarja 2006.

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik Komisije

(1) UL L 381, 28.12.2004, str. 52

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 1, Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

PRILOGA

SMERNICE O NAČELIH, MERILIH IN OKVIRNIH LESTVICAH, KI NAJ JIH UPORABLJAJO SLUŽBE KOMISIJE PRI POLOČANJU FINANčNIH POPRAVKOV NA PODLAGI ČLENOV 25 IN 26 ODLOČBE SVETA 2004/904/ES

1. NAČELA

Namen finančnih popravkov je ponovna vzpostavitev stanja, ko je 100 % izdatkov, navedenih za sofinanciranje iz sklada, usklajenih z veljavnimi pravili in predpisi države in Skupnosti. To omogoča vzpostavitev številnih ključnih načel, ki jih službe Komisije uporabljajo pri določanju finančnih popravkov:

(a)	Nepravilnost je opredeljena v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2988/95 (1). Nepravilnosti so lahko enkratne ali sistemske.

(b)

Sistemska nepravilnost je ponavljajoča napaka zaradi resnih pomanjkljivosti v sistemih za upravljanje in nadzor, namenjenih za zagotavljanje pravilnega računovodstva in skladnosti z veljavnimi pravili in predpisi.

—	Če se spoštujejo vsa veljavna pravila in predpisi in se sprejmejo vsi razumni ukrepi, da bi preprečili, odkrili in odpravili goljufije in nepravilnosti, niso potrebni nobeni finančni popravki.

—	Če se veljavna pravila in predpisi spoštujejo, vendar je treba izboljšati sisteme za upravljanje in nadzor, je treba državi članici dati ustrezna priporočila, vendar ni treba predvideti nobenih finančnih popravkov.

—	Kadar so ugotovljene zgolj napake, ki se nanašajo na vsote, manjše od 4 000 EUR, se državo članico opomni, naj odpravi napake brez uvedbe postopka finančnih popravkov na podlagi člena 25(2) Odločbe Sveta 2004/904/ES.

—	Če imajo sistemi za upravljanje ali nadzor resne pomanjkljivosti, ki bi lahko vodile v sistemske nepravilnosti, zlasti pomanjkljivosti v zvezi z veljavnimi pravili in predpisi, se vedno naredijo finančni popravki.

(c)

Znesek finančnega popravka se oceni, vedno kadar je to mogoče, na podlagi posameznih dokumentov in je enak znesku izdatka, ki je bil v zadevnih primerih napačno zaračunan skladu. Določitev natančnega obsega popravkov za vsak posamezen projekt ni vedno mogoča ali izvedljiva, ali pa bi bil preklic celotnega zadevnega izdatka nesorazmeren. V takih primerih mora Komisija določiti popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšalnih stopenj.

(d)

Kadar obstaja dokaz, da se posamezne količinsko določljive nepravilnosti iste vrste pojavljajo pri večjem številu drugih dejavnosti ali skozi ves ukrep ali program, vendar ne bi bilo stroškovno učinkovito, da bi določali nepravilen izdatek za vsak projekt posamično, lahko finančni popravek temelji na ekstrapolaciji.

—

Ekstrapolacija se lahko uporabi le, kadar je mogoče določiti homogeno populacijo ali podskupino projektov podobnih značilnosti in prikazati, da je nanjo vplivala pomanjkljivost. V tem primeru se rezultati temeljite preiskave značilnega vzorca posameznih naključno izbranih zadevnih dokumentov ekstrapolirajo na vse dokumente, ki tvorijo ugotovljeno populacijo, v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi standardi.

(e)

V primeru posameznih kršitev ali sistemskih nepravilnosti, katerih finančni vpliv ni natančno določljiv, ker nanj vpliva preveč spremenljivk ali se njegovi učinki razpršijo, tako kakor tisti, ki so posledica nezmožnosti učinkovite izvedbe pregledov, ki naj bi preprečili ali odkrili nepravilnost ali izpolnili pogoj pomoči ali pravila Skupnosti, vendar bi bilo nesorazmerno zavrniti celotno zadevno pomoč, se uporabijo pavšalne stopnje.

—

Pavšalni popravki se določijo v skladu z resnostjo pomanjkljivosti sistema za upravljanje in nadzor ali posamezne kršitve in finančnimi posledicami nepravilnosti. Seznam elementov sistema, ki jih Komisija šteje za ključne in pomožne za namen ocenjevanja resnosti pomanjkljivosti, je podan v oddelku 2.2, okvirna lestvica pavšalnih stopenj za popravke pa v oddelku 2.3. Pavšalni popravki se uporabljajo za vse izdatke na podlagi zadevnega ukrepa ali ukrepov, razen če so pomanjkljivosti omejene na nekatera področja izdatkov (posamezni projekti ali vrste projektov) in v tem primeru se uporabljajo le za tista področja izdatkov. Za isti izdatek se navadno ne uporabi več kakor en popravek.

(f)	Na področjih, kjer obstaja meja za previdnost pri ocenjevanju teže kršitve, kakor v primerih neupoštevanja okoljskih pogojev, se pri popravkih upoštevajo naslednji pogoji: znatna opustitev spoštovanja pravil in jasno prepoznavna povezava z aktivnostjo, ki prejema sredstva Skupnosti.

(g)	Ne glede na vrsto popravkov, ki jih predlaga Komisija, ima država članica vedno možnost dokazati, da so bili dejanska izguba ali tveganje za sklad in obseg ali teža nepravilnosti manjši, kakor so jih ocenile službe Komisije. Postopek in roki so določeni v členih 13(4) do (6) te odločbe.

(h)	V nasprotju s popravki, ki jih naredi država članica na podlagi člena 25(2) Odločbe 2004/904/ES, finančni popravki, ki jih določi Komisija na podlagi člena 26(3), vedno vključujejo čisto zmanjšanje financiranja Skupnosti, prevzetega za zadevni program.

(i)

Kadar revizijski sistem države članice – Računsko sodišče, notranji ali zunanji revizorji – odkrijejo nepravilnosti in država članica v razumnem roku sprejme ustrezne korektivne ukrepe na podlagi člena 25(2) Odločbe 2004/904/ES, Komisija ne more naložiti nobenih finančnih popravkov na podlagi člena 26(2) Odločbe 2004/904/ES in lahko država članica sredstva ponovno uporabi. V drugih primerih lahko Komisija naredi popravke na podlagi ugotovitev nacionalnih revizijskih organov, ko revizijski organ EU ugotovi nepravilnost. Kadar Komisija opre svoje stališče na dejstva, ki jih ugotovijo in popolno dokumentirajo drugi revizijski organi EU, oblikuje svoje sklepe glede na finančne posledice po proučitvi morebitnih odgovorov države članice.

2. MERILA IN LESTVICE ZA PAVŠALNE POPRAVKE

2.1 Merila

Kot je bilo omenjeno v odstavku 1(c) zgoraj, se lahko pavšalni popravki predvidijo, kadar informacije, ki izhajajo iz poizvedovanja, ne omogočajo, da bi natančno ocenili finančni vpliv posameznega primera ali več primerov nepravilnosti s statističnimi sredstvi ali s sklicevanjem na druge preverljive podatke, temveč vodijo v ugotovitev, da država članica ni izvedla ustreznega preverjanja upravičenosti plačanih zahtevkov.

Pavšalni popravki pridejo v poštev, kadar Komisija ne more ustrezno uveljaviti nadzora, ki se izrecno zahteva s predpisi ali je implicitno potreben zaradi spoštovanja izrecnega pravila (na primer omejitev pomoči na določeno vrsto projekta), njegova odsotnost pa bi lahko povzročila sistemsko nepravilnost. O pavšalnih popravkih je treba razmisliti tudi, kadar Komisija ugotovi resne pomanjkljivosti v sistemih za upravljanje in nadzor, ki so posledica obsežnih kršitev veljavnih pravil in predpisov ali kadar odkrije posamezne kršitve. Pavšalni popravki so lahko primerni tudi, kadar države članice z lastnimi nadzornimi službami odkrijejo take nepravilnosti, vendar država članica ne uspe v razumnem času sprejeti ustreznega korektivnega ukrepa.

Pri odločanju, ali naj sledi pavšalni finančni popravek in če, po kakšni stopnji, se navadno upošteva ocena stopnje tveganja izgube, ki so ji skladi Skupnosti izpostavljeni zaradi pomanjkljivega nadzora. Tako naj bi bil popravek v skladu z načelom sorazmernosti. Posebne sestavine, ki jih je treba upoštevati, so:

1.	ali se nepravilnost nanaša na posamezen primer, večkratne primere ali vse primere;

ali se pomanjkljivost nanaša na učinkovitost sistema za upravljanje in nadzor na splošno ali na učinkovitost določene sestavine sistema, to je na delovanje določenih funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti in upravičenosti izdatkov, navedenih za sofinanciranje iz sklada po veljavnih pravilih države in Skupnosti (glej oddelek 2.2 spodaj);

3.	pomembnost pomanjkljivosti v celotnem predvidenem upravnem, fizičnem in drugem nadzoru;

4.	ranljivost za goljufanje ukrepov, zlasti ob upoštevanju gospodarske spodbude.

2.2 Razvrščanje sestavin sistemov za upravljanje in nadzor za namen uporabe pavšalnih stopenj finančnih popravkov za sistemske pomanjkljivosti ali posamezne kršitve

Sistemi za upravljanje in nadzor sklada so sestavljeni iz različnih sestavin ali funkcij večje ali manjše pomembnosti za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti in upravičenosti izdatkov, navedenih za sofinanciranje. Za namen ocenjevanja pavšalne stopnje popravkov pomanjkljivosti v takih sistemih ali posameznih primerih nepravilnosti je uporabno razvrstiti funkcije sistemov za upravljanje in nadzor v ključne in pomožne sestavine.

Ključne sestavine so tiste, ki so namenjene in bistvene za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti in so resnično bistvo projektov, ki jih podpira sklad, pomožne sestavine pa tiste, ki prispevajo h kakovosti sistema za upravljanje in nadzor ter pomagajo zagotavljati, da sistem deluje dobro glede na svoje ključne funkcije.

Spodnji seznam vsebuje glavnino sestavin dobrih sistemov za upravljanje in nadzor ter dobre revizijske prakse. Resnost pomanjkljivosti in posameznih kršitev se znatno razlikuje in zato bo Komisija primere ocenjevala predvsem ob upoštevanju oddelka 2.4 spodaj.

2.2.1 Ključne sestavine za zagotavljanje upravičenosti do sofinanciranja

Zagotavljanje in uporaba postopkov za vloge za nepovratna sredstva, ocena vlog, izbira projektov za financiranje in izbira pogodbenikov/dobaviteljev, ustrezna objava razpisov za vloge za nepovratna sredstva v skladu s postopki za zadevni program:

(a)	skladnost, kadar je primerno, s pravili o obveščanju javnosti, o enakih možnostih in javnih naročilih ter s pravili Pogodbe in načeli enakosti obravnave in nediskriminacije, kadar se ne uporabljajo direktive ES o javnih naročilih;

(b)	ocena vlog za nepovratna sredstva v skladu s programskimi merili in postopki, vključno s skladnostjo s pravili o presoji vpliva na okolje, zakonodajo in politiko enakih možnosti;

(c)

izbira projektov za financiranje:

—	izbrani projekti ustrezajo ciljem in objavljenim merilom programa;

—	razlogi za sprejetje ali zavrnitev vlog so jasno določeni;

—	upoštevanje pravil državne pomoči;

—	upoštevanje pravil upravičenosti;

—	vključitev pogojev financiranja v sklep o odobritvi.

Ustrezno preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter upravičenosti izdatkov, zaračunanih programu s strani odgovornega organa, imenovanega na podlagi člena 13 Odločbe 2004/904/ES, in posredniških organizacij med prejemnikom nepovratnih sredstev in odgovornim organom:

(a)	preverjanje resničnosti „predmeta dobave“ (storitev, del, zalog itd.) glede na načrte, račune, prevzemne listine, strokovna poročila ipd. in po potrebi na kraju samem;

(b)	preverjanje upoštevanja pogojev za odobritev nepovratnih sredstev;

(c)	preverjanje upravičenosti izdatkov, za katere je bil dan zahtevek;

(d)	ustrezno spremljanje vseh nerešenih vprašanj pred sprejetjem zahtevka;

(e)	vzdrževanje ustreznega in zanesljivega računovodskega sistema;

(f)	vzdrževanje revizijske sledi na vseh ravneh od prejemnika nepovratnih sredstev navzgor po sistemu;

(g)

sprejemanje razumnih ukrepov za pridobitev zagotovila, da so poročila o izdatkih, ki jih odgovorni organ potrdi Komisiji, pravilna, če:

—	so izdatki nastali v upravičenem obdobju pri projektih, izbranih za sofinanciranje v skladu z normalnimi postopki in vsemi veljavnimi pogoji,

—	so sofinancirani projekti dejansko izvedeni.

Zadostna količina in kakovost vzorčnih pregledov projektov in ustrezno spremljanje:

(a)	izvajanje vzorčnih pregledov pri najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov v skladu s členom 4 te odločbe, podprtih s poročilom o delu, ki ga je opravil revizor;

(b)	vzorec je reprezentativen in analiza tveganja ustrezna;

(c)	ustrezna delitev funkcij glede na hierarhično organizacijo, ki zagotavlja neodvisnost;

(d)

nadaljnje spremljanje pregledov, ki zagotavlja:

—	ustrezno oceno rezultatov in finančnih popravkov, kjer je primerno,

—	ukrep na splošni ravni za odpravljanje sistemskih nepravilnosti.

2.2.2 Pomožne sestavine

(a)

zadovoljiv upravni nadzor v obliki standardnih kontrolnih seznamov ali enakovrednega sredstva in pravilno dokumentiranje rezultatov, ki na primer zagotavlja:

—	da zahtevki pred tem še niso bili plačani in so transakcije (pogodbe, prejemi, računi, plačila) ločeno prepoznavne;

—	usklajevanje znotraj računovodskega sistema poročil in zabeleženih izdatkov;

(b)	pravilen nadzor obdelave zahtevkov in postopkov odobritve;

(c)	zadovoljivi postopki za zagotavljanje pravilnega razširjanja informacij o predpisih Skupnosti;

(d)	zagotavljanje pravočasnih izplačil sredstev Skupnosti upravičencem.

2.3 Okvirne lestvice pavšalnih popravkov

100 % popravek

Stopnja popravka se lahko fiksno določi na 100 %, kadar so pomanjkljivosti v sistemu države članice za upravljanje in nadzor ali so posamezne kršitve tako resne, da predstavljajo popolno nezmožnost izpolnjevanja pravil Skupnosti, tako da so vsa plačila neregularna.

25 % popravek

Kadar je uporaba sistema države članice za upravljanje in nadzor hudo pomanjkljiva in obstaja dokaz o obsežnih nepravilnostih in malomarnosti pri odpravljanju nepravilnosti ali sleparski praksi, je utemeljen 25 % popravek, ker se lahko upravičeno predpostavlja, da bodo proste možnosti za nekaznovano predložitev nepravilnih zahtevkov povzročile izjemno velike izgube za sklad. Popravek te stopnje je ustrezen tudi za nepravilnosti v posameznem primeru, ki so resne, vendar ne razveljavijo celotnega projekta.

10 % popravek

Kadar ena ali več ključnih sestavin sistema ne deluje ali delujejo tako slabo ali neredno, da so povsem neučinkovite za določanje upravičenosti zahtevka ali preprečevanje nepravilnosti, je utemeljen 10 % popravek, ker je razumno sklepati, da obstaja veliko tveganje obsežne izgube za sklad. Ta stopnja popravka je ustrezna tudi za posamezne nepravilnosti zmerne resnosti glede na ključne sestavine sistema.

5 % popravek

Kadar vse ključne sestavine sistema delujejo, vendar ne tako dosledno, pogosto ali poglobljeno, kakor zahtevajo predpisi, je utemeljen 5 % popravek, ker je razumno sklepati, da ne zagotavljajo zadostne ravni pravilnosti zahtevkov in obstaja znatno tveganje za sklad. 5 % popravek je lahko ustrezen tudi za manj resne nepravilnosti v posameznih projektih glede na ključne sestavine.

Dejstvo, da je mogoče način, kako sistem deluje, izpopolniti, samo po sebi ni zadosten razlog za finančni popravek. Obstajati mora resna pomanjkljivost skladnosti z izrecnimi pravili Skupnosti ali standardi dobre prakse in pomanjkljivost mora predstavljati za sklad resno tveganje izgube ali nepravilnost.

2 % popravek

Kadar je izvajanje ustrezno glede na ključne sestavine sistema, vendar povsem odpove pri delovanju ene ali več pomožnih sestavin, je utemeljen 2 % popravek glede na manjše tveganje izgube za sklad in manjšo resnost kršitve.

2 % popravek se poveča na 5 %, če se po datumu uvedbe prvega popravka ugotovi ista pomanjkljivost v zvezi z izdatki in država članica po prvem popravku ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov za del sistema z napako.

2 % popravek je utemeljen tudi, kadar Komisija obvesti državo članico, ne da bi uvedla kak popravek, da je treba izboljšati pomožne sestavine sistema, ki so uvedene, vendar ne delujejo zadovoljivo, država članica pa ne sprejme potrebnih ukrepov.

Popravki se naložijo samo za pomanjkljivosti v pomožnih sestavinah sistemov za upravljanje in nadzor, kadar niso ugotovljene pomanjkljivosti pri ključnih sestavinah. Če obstajajo pomanjkljivosti v zvezi s pomožnimi, pa tudi ključnimi sestavinami, se popravki naredijo samo po stopnji, ki se uporablja za ključne sestavine.

2.4 Mejni primeri

Kadar popravek, ki izhaja iz dosledne uporabe teh smernic, ne bi bil jasno sorazmeren, se lahko predlaga nižja stopnja popravka.

Na primer, kadar pomanjkljivosti izhajajo iz težav pri razlagi pravil ali zahtev Skupnosti (razen v primerih, ko se upravičeno pričakuje, da bo država članica povzročala Komisiji take težave) in nacionalni organi sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje pomanjkljivosti, takoj ko so te odkrite, se lahko upošteva ta olajševalni dejavnik in predlaga popravek na nižji stopnji ali da ni popravka. Podobno je treba posvetiti ustrezno pozornost pravni varnosti zahtevkov, kadar pomanjkljivosti po predhodnih revizijah s stani služb Komisije niso zabeležene.

Na splošno pa dejstvo, da so sistemi za upravljanje ali nadzor izboljšani takoj potem, ko so pomanjkljivosti sporočene državi članici, ne šteje za olajševalni dejavnik pri ocenjevanju finančnega vpliva sistemske nepravilnosti, preden je bilo narejeno izboljšanje.

2.5 Osnova za oceno

Vedno kadar je znano stanje v drugih državah članicah, mora Komisija narediti medsebojno primerjavo (ali mora obstajati), da zagotovi enako obravnavo pri oceni stopenj popravka.

Stopnja popravka naj se uporabi za tisti del izdatkov, ki so ogroženi. Kadar je pomanjkljivost posledica tega, da država članica ni sprejela ustreznega sistema nadzora, se popravek uporabi za celotne izdatke, za katere je bil potreben ta sistem. Kadar obstaja razlog za domnevo, da je pomanjkljivost omejena na pomanjkljivost uporabe nadzornega sistema, ki ga je sprejela država članica, s strani določenega organa ali regije, naj se popravek omeji na izdatke, ki jih nadzira ta organ ali regija. Kadar se pomanjkljivost nanaša na primer na preverjanje meril za upravičenost do višje stopnje pomoči, naj popravek temelji na razliki med višjo in nižjo stopnji pomoči.

Popravek se navadno nanaša na izdatke ukrepa v proučevanem obdobju, na primer v enem finančnem letu. Kadar pa je nepravilnost posledica sistemskih pomanjkljivosti, ki so očitno dolgotrajne in so več let vplivale na izdatke, naj se popravek nanaša na vse izdatke, ki jih je navedla država članica od nastanka sistemske pomanjkljivosti do meseca, v katerem je odpravljena.

Kadar je ugotovljenih več pomanjkljivosti v istem sistemu, se pavšalne stopnje popravka ne seštevajo, najresnejša pomanjkljivost se jemlje kot prikaz tveganj, ki jih predstavlja sistem nadzora kot celota (2). Uporabljajo se za izdatke, ki ostanejo po odbitku zavrnjenih zneskov za posamezne dokumente. V primeru, da država članica ne uporabi kazni, predpisanih z zakonodajo Skupnosti, je finančni popravek znesek neuporabljenih kazni, skupaj z 2 % preostalih zahtevkov, ker neuporaba kazni povečuje tveganje, da bodo predloženi nepravilni zahtevki.

3. UPORABA IN UČINEK ČISTIH FINANČNIH POPRAVKOV

Kadar država članica naredi finančni popravek, predlagan v postopku na podlagi člena 26(2) Odločbe 2004/904/ES, Komisija ne naloži čistega znižanja financiranja, ampak lahko dovoli državi članici, da ponovno dodeli sproščene vsote. Vendar finančni popravki, ki jih naloži Komisija na podlagi člena 26(2) Odločbe 2004/904/ES po dokončanju postopka iz členov 26(3) in (4) iste odločbe, v vseh primerih vključujejo čisto znižanje okvirne dodelitve pomoči iz sklada.

Čisti popravek se naredi avtomatsko, če Komisija meni, da država članica ni zadovoljivo upoštevala sklepnih odločitev o nepravilnostih, ki so jih odkrili organi Skupnosti ali države in/ali če se nepravilnost nanaša na resno pomanjkljivost v sistemu upravljanja ali nadzora države članice, organov upravljanja ali plačilnih organov.

Katera koli vsota, ki je dolgovana Komisiji zaradi čistih popravkov, se plača skupaj z obrestmi na podlagi člena 26(4) Odločbe 2004/904/ES in v skladu s členom 3(1) te odločbe.

(1) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(2) Glej tudi poglavje 2.3 (2 % popravek).

14.6.2006

Uradni list Evropske unije

L 162/20

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. januarja 2006

o podrobnih pravilih za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede sistemov držav članic za upravljanje in nadzor ter pravil upravnega in finančnega upravljanja projektov, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/3)

(2006/401/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 (1) in zlasti člena 13(5) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje pomoči, odobrene iz Evropskega sklada za begunce (v nadaljnjem besedilu „sklad“), je treba sprejeti splošne smernice za organizacijo nalog organov, odgovornih za izvajanje sofinanciranih dejavnosti.

(2)	Da bi zagotovili, da se sredstva iz skladov Skupnosti izkoriščajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, je treba uvesti sisteme za upravljanje in nadzor, ki zagotavljajo zadostno revizijsko sled, in nuditi Komisiji pomoč, ki jo ta potrebuje za izvajanje pregledov, zlasti vzorčnih.

(3)	Da bi zagotovili, da se sredstva iz skladov Skupnosti uporabljajo učinkovito in ustrezno, je treba določiti enotna merila za preglede, ki jih izvajajo države članice na podlagi člena 25 Odločbe 2004/904/ES.

(4)	Da bi zagotovili enotno obravnavo izjav o izdatkih, za katere se zahteva pomoč sklada na podlagi člena 24 Odločbe 2004/904/ES, je treba pripraviti vzorec izjave o izdatkih.

(5)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in posledično pri tej odločbi.

(6)	V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Irska sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in posledično pri tej odločbi.

(7)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri Odločbi 2004/904/ES in zato ta zanjo ni zavezujoča, niti je ne zavezuje ta odločba.

(8)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 11 Odločbe 2004/904/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

OBSEG UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Ta odločba določa podrobna pravila za izvajanje Odločbe 2004/904/ES glede sistemov za upravljanje in nadzor ter pravil upravnega in finančnega upravljanja sredstev, odobrenih iz Evropskega sklada za begunce (v nadaljevanju „Sklad“), ki jih upravljajo države članice.

Člen 2

Za namene te odločbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„Odgovorni organ“: vsako funkcionalno telo države članice ali nacionalno javno telo, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 13(1) Odločbe 2004/904/ES.

2.	„Delegiran organ“: vsako telo javne uprave ali telo zasebnega prava, za katerega velja pravo države članice in ki opravlja javno funkcijo, na katerega odgovorni organ prenese nekatere ali vse svoje naloge izvajanja po členu 13(1) Odločbe 2004/904/ES.

3.	„Organ za potrjevanje“: vsak posameznik ali oddelek, ki deluje neodvisno od službe za odobravanje odgovornega organa in vsakega delegiranega organa, imenovanega s strani države članice za namene potrjevanja izjav o izdatkih v skladu s členom 24(2) Odločbe 2004/904/ES.

4.	„Nadzorni organ“: vsak posameznik ali oddelek, ki deluje neodvisno od službe za odobravanje odgovornega organa in vsakega delegiranega organa, imenovanega s strani države članice za preglede in revizije dejavnosti v skladu s členom 25(1)(a) Odločbe 2004/904/ES.

POGLAVJE II

SISTEMI ZA UPRAVLJANJE IN NADZOR

Člen 3

Splošna načela

Sistemi za upravljanje in nadzor, ki so jih vzpostavile države članice, zagotavljajo:

1.	jasno opredelitev nalog zadevnih teles in/ali posameznikov pri upravljanju in nadzoru ter jasno dodelitev nalog znotraj vsakega telesa;

2.	jasno ločevanje nalog med zadevnimi telesi, oddelki in/ali posamezniki pri upravljanju, nadzoru in potrjevanju izdatkov;

3.	ustrezne vire za vsako telo ali oddelek za izvajanje nalog, ki so mu bile dodeljene za obdobje izvajanja dejavnosti, ki jih financira Sklad;

4.	dogovore za učinkovit notranji nadzor v odgovornem organu in vsakem delegiranem organu;

5.	zanesljiv računovodski sistem, sistem spremljanja in sistem poročanja o finančnem položaju, ki so v elektronski obliki;

6.	učinkovit sistem poročanja in spremljanja, kadar je izvedba nalog prenesena;

7.	obstoj podrobnih priročnikov o postopkih v zvezi s nalogami, ki jih je treba izvajati;

8.	učinkovite dogovore za revizijo delovanja sistema;

9.	sisteme in postopke za zagotavljanje zadostne revizijske sledi;

10.	postopke za poročanje in spremljanje nepravilnosti ter izterjave neupravičeno plačanih zneskov.

Člen 4

Imenovanje organov

1. Država članica imenuje:

—	odgovorni organ,

—	organ za potrjevanje,

—	nadzorni organ.

2. Država članica določi brez poseganja v določbe te odločbe vse podrobnosti, ki urejajo odnose med navedenimi organi, ki delujejo popolnoma v skladu z instituticionalnim, pravnim in finančnim sistemom zadevne države članice.

3. Brez poseganja v določbe člena 3(2) lahko nekatere ali vse upravne naloge, naloge potrjevanja ali nadzorne naloge izvaja en organ.

Člen 5

Odgovorni organ

1. Odgovorni organ je odgovoren za upravljanje in izvajanje večletnih in letnih programov, ki jih podpira Sklad, na smotrn, učinkovit in pravilen način ter zlasti za:

(a)	predložitev večletnega programa Komisiji v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi 1;

(b)	predložitev letnega programa Komisiji v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi 2;

(c)

zagotavljanje, da so projekti izbrani za financiranje v skladu s pogoji in merili, določenimi v členih 14 in 20 Odločbe 2004/904/ES, in v skladu z ustaljenimi postopki, določenimi v členu 10 te odločbe brez poseganja v dodatna merila, kot je opredeljeno v veljavnih pravilih Skupnosti in nacionalnih pravilih;

(d)	zagotavljanje učinkovitega upravnega, pogodbenega in finančnega upravljanja dejavnosti skladno z ustaljenimi postopki, določenimi v členu 11 te odločbe;

(e)	zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti transakcij.

2. Odgovorni organ določi postopke za zagotavljanje, da so vsi dokumenti glede izdatkov in pregledov, zahtevani za zadostno revizijsko sled, v skladu z zahtevami člena 9.

3. Odgovorni organ zagotovi, da nadzorni organ v namen izvajanja pregledov, določenih v členu 25(1)(a) Odločbe 2004/904/ES, prejme vse potrebne podatke o opravljenih postopkih upravljanja in projektih, ki jih sofinancira Sklad.

4. Odgovorni organ zagotovi, da organ za potrjevanje v namen izvajanja svojih nalog prejme vse potrebne podatke o opravljenih postopkih upravljanja, projektih, ki jih sofinancira Sklad, in rezultatih preverjanj, ki jih opravi nadzorni organ.

5. Odgovorni organ prejme plačila, ki jih opravi Komisija, in je odgovoren za izplačila upravičencem. Komisiji predloži zahtevke za plačila, sestavljene v skladu s Prilogo 5, kjer je potrebno, skupaj s poročilom o napredku ali končnim poročilom po vzorcih iz Prilog 3 in 4 in izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s Prilogo 6 ter ustrezno potrjeno s strani organa za potrjevanje.

6. Odgovorni organ zagotovi, da se poročila o izvajanju in ovrednotenju dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad, sestavijo v skladu s časovnim razporedom, določenim v členu 28 Odločbe 2004/904/ES.

Člen 6

Prenos nalog s strani odgovornega organa

Kadar odgovorni organ prenese vse ali nekatere naloge na delegiran organ, odgovorni organ natančno opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji, določenimi v členu 3.

Ti postopki vključujejo redno informiranje odgovornega organa o učinkovitosti izvedbe prenesenih nalog in posredovanje opisa uporabljenih sredstev.

Odgovorni organ sporoči prenesene naloge delegiranemu organu, ki jih potrdi.

Člen 7

Nadzorni organ

1. Nadzorni organ je odgovoren za zagotavljanje organizacije pregledov, določenih v členu 25(1)(a) Odločbe 2004/904/ES v skladu z mednarodnimi standardi.

2. Pregledi, navedeni v odstavku 1, zajemajo vzorec sofinanciranih projektov, izbranih na podlagi analize tveganja, ki predstavljajo za vsak letni program najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov. Metoda vzorčenja upošteva naslednje zahteve:

(a)	vključuje ustrezno mešanico vrst in velikosti projektov;

(b)	upošteva vse dejavnike tveganja, ki so bili ugotovljeni pri nadzoru države ali Skupnosti, in vidike stroškov in koristi, ob upoštevanju predhodno opravljenih preverjanj;

(c)	zagotavlja, da metoda vzorčenja, uporabljena za preglede, določene v členu 25, izbira projekte, ki v vsakem letnem programu predstavljajo osnovno populacijo.

3. Nadzorni organ pri izvajanju pregledov preveri:

(a)	učinkovito uporabo sistemov za upravljanje in nadzor ter morebitne pomanjkljivosti in njihovo resnost;

(b)	navzočnost zadostne revizijske sledi;

(c)	pri ustreznem številu računovodskih zapisov ustreznost teh zapisov glede na dokazne listine, ki jih hrani odgovorni organ ali kateri koli delegiran organ, upravičence do nepovratnih sredstev in, kjer je primerno, druge organizacije ali podjetja, ki so vključeni v izvajanje projekta;

(d)	ustreznost postavk izdatkov z zahtevami za upravičenost, določenimi v Odločbi Komisije K(2006)51 končni/1, z zahtevami, ki so določene med nacionalnim izbirnim postopkom, s pogoji sporazuma o nepovratnih sredstvih ali drugega pravnega instrumenta o odobritvi subvencije in dejansko izvedenimi deli;

(e)	če je uporaba ali nameravana uporaba projekta v skladu s cilji, določenimi v členih 4 do 7 Odločbe 2004/904/ES, in koristi ciljnemu prebivalstvu, določenemu v členu 3 Odločbe 2004/904/ES;

(f)	če so finančni prispevki Skupnosti skladni s pogoji, določenimi v členu 20 Odločbe 2004/904/ES ali vseh drugih veljavnih določbah Skupnosti, in so plačani upravičencem brez kakršnih koli znižanj ali zamud;

(g)	če je bilo ustrezno sofinanciranje dejansko dano na razpolago.

4. Končno poročilo o izvajanju letnega programa, določeno v členu 28(2) Odločbe 2004/904/ES, vključuje rezultate vseh pregledov, ki jih je izvedel nadzorni organ, in opis ukrepov, ki jih je odgovorni organ izvedel glede ugotovljenih odstopanj ali nepravilnosti.

Člen 8

Organ za potrjevanje

Organ za potrjevanje je odgovoren za potrjevanje izjav o izdatkih, ki jih sestavi odgovorni organ v skladu s členom 24 Odločbe 2004/904/ES po vzorcu iz Priloge 6.

Potrjevanje zagotavlja, da:

1.	je izjava o izdatkih točna in izhaja iz zanesljivih računovodskih sistemov ter temelji na preverljivih dokaznih listinah,

2.	so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti ter so nastali v povezavi s projekti, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za letni program in so v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti;

3.	organ za potrjevanje za namene potrjevanja od odgovornega organa prejme ustrezne podatke o opravljenih postopkih upravljanja, o projektih, ki jih sofinancira Sklad, ter o preverjanjih, opravljenih v zvezi z izdatki, vključenimi v izjave o izdatkih;

4.	so ustrezno upoštevani rezultati vseh revizij, ki jih je izvedel nadzorni organ;

5.	se izterjava vseh zneskov iz sredstev Skupnosti, za katere se izkaže, da so bili izplačani neupravičeno kot posledica odkritih nepravilnosti, skupaj z obrestmi, kjer je ustrezno, upravičeno odvede od izjave o izdatkih.

Člen 9

Revizijska sled

1. Sistemi držav članic za upravljanje in nadzor zagotavljajo zadostno revizijsko sled.

2. Revizijska sled šteje za zadostno, kadar omogoča:

(a)	usklajevanje potrjenih izjav o izdatkih, predloženih Komisiji, s posameznimi zapisi o izdatkih in dokaznimi listinami, ki se vodijo na različnih upravnih ravneh odgovornega organa in katerega koli delegiranega organa ter pri končnih upravičencih; in

(b)	preverjanje dodelitve in prenosov sredstev Skupnosti, odobrenih iz sklada, in tudi virov sofinanciranja projekta.

3. Odgovorni organ uvede postopke, ki zagotavljajo, da se vodi evidenca o lokaciji vseh dokumentov, ki se nanašajo na določena plačila, izvedena v okviru Evropskega sklada za begunce, in da se lahko dokumenti predložijo za inšpekcijski pregled, če to zahteva:

(a)	nadzorni organ;

(b)	organ za potrjevanje;

(c)	uradniki in pooblaščeni predstavniki Komisije, vključno s predstavniki Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

4. Za obdobje petih let, ki sledi končnemu plačilu Komisije za vsak letni projekt, odgovorni organ hrani na razpolago Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču vse dokazne listine, to je izvirnike ali potrjene različice, ki se ujemajo z izvirniki, na splošno sprejetih nosilcih podatkov glede izdatkov in pregledov zadevnih projektov. To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnih postopkov bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

POGLAVJE III

PRAVILA ZA UPRAVNO IN FINANČNO UPRAVLJANJE PROJEKTOV S STRANI ODGOVORNEGA ORGANA

Člen 10

Postopki izbora in oddaje

Odgovorni organ določi podrobne postopke izbora dejavnosti za sofinanciranje iz Sklada, ki med drugim zajemajo:

(a)	organiziranje postopkov izbora in oddaje v skladu z načeli transparentnosti in enakega obravnavanja in, kjer je ustrezno, veljavnimi pravili o javnih naročilih, z upoštevanjem vseh potrebnih ukrepov za preprečitev možnih navzkrižnih interesov;

(b)	oglaševanje razpisov za zbiranje ponudb in javnih razpisov po ustreznih poteh na nacionalni in regionalni ravni;

(c)	prejem vlog, potrdila o prejemu, evidentiranje in izpolnjevanje vlog za sofinanciranje;

(d)	formalno, kvalitativno in proračunsko analizo ter oceno vlog, ob uporabi meril, opredeljenih v razpisih za zbiranje ponudb ali javnih razpisih;

(e)	organizacijo sestankov in povezav z izbirnim ali ocenjevalnim svetom;

(f)	posvetovanja s pristojnimi organi glede dopolnjevanja predlaganih dejavnosti z drugimi regionalnimi, nacionalnimi finančnimi instrumenti in finančnimi instrumenti Skupnosti;

(g)	sprejetje odločitve glede izbora projektov, ki jo odgovorni organ sprejme na ustrezni ravni;

(h)	objavo rezultatov postopkov izbora in oddaje javnih naročil;

(i)	pisno informacijo vsakemu vlagatelju o rezultatih izbirnega postopka, ki vsebuje razlago glede odločitev izbora.

Člen 11

Postopki za upravno, pogodbeno in finančno upravljanje dejavnosti

1. Odgovorni organ določi podrobne postopke za upravljanje dejavnosti, ki med drugim zajemajo:

(a)	podpis pogodb, sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ali katere koli enakovredne oblike pravnega instrumenta z izbranimi upravičenci;

(b)	spremljanje sporazumov in vseh njihovih sprememb z vzpostavitvijo sistema za upravno spremljanje projektov (izmenjava korespondence, izdajanje in spremljanje sprememb in opomnikov, prejem in obdelava poročil itd.);

(c)	analize poročil o dejavnostih in finančnih poročil o projektih, preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev, vključno s preverjanji na kraju samem, kjer je ustrezno;

(d)	preverjanje resničnosti prijavljenih izdatkov za projekte in upravičenosti takih izdatkov s pogoji, določenimi v Odločbi K(2006)51 končni/1 in v nacionalnih pravilih;

(e)	pogoje za sprejemanje, preverjanje in potrjevanje zahtev za plačilo in odobritev ter plačilo izdatkov in njihovo knjiženje;

(f)	izterjava neporabljenih sredstev ali sredstev, ki so jih upravičenci porabili za neupravičene izdatke.

2. Pogodbe ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, navedeni v členu 1(a), med drugim določijo:

(a)	znesek nepovratnih sredstev in najvišji odstotek glede na upravičene in skupne stroške projekta;

(b)	podroben opis in časovni razpored projekta, ki ga podpira Sklad;

(c)	odobreni predhodni proračun in finančni načrt projekta;

(d)	časovni razpored in določbe za izvajanje sporazuma (obveznosti poročanja, spremembe, zaključek, …);

(e)	opredelitev upravičenih stroškov;

(f)	pogoje glede izplačila nepovratnih sredstev in knjigovodske zahteve.

3. Odgovorni organ vzpostavi sistem za evidentiranje in shranjevanje podrobnih računovodskih evidenc v elektronski obliki za vsak projekt v okviru letnega programa in zagotovi ustrezno zbiranje podatkov o izvajanju projektov za namen finančnega upravljanja, spremljanja, preverjanja in ocenjevanja.

POGLAVJE IV

NADZOR

Člen 12

Odgovornosti držav članic

1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti, ki jih financira Sklad, ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih s financiranjem. Države članice zagotavljajo odgovornim organom, vsem delegiranim organom, organom za potrjevanje, nadzornim organom in vsem drugim zadevnim organom ustrezne napotke glede določb o sistemih za upravljanje in nadzor, ki zagotavljajo, da se sredstva Skupnosti uporabljajo učinkovito in pravilno.

2. Države članice zagotavljajo, da so sistemi za upravljanje in nadzor vzpostavljeni v skladu z zahtevami iz členov 3 do 11. Odgovorne so za zagotavljanje, da sistemi delujejo učinkovito v vsem obdobju izvajanja dejavnosti, ki jih financira Sklad.

3. Pri predstavitvi predloga za program za leto 2005 države članice Komisiji predložijo opis sistemov, ki zajema organizacijo in postopke odgovornega organa in vsakega delegiranega organa, pa tudi organa za potrjevanje in nadzornega organa v skladu z zahtevami iz členov 3 do 11.

4. Države članice zagotovijo posodobljen opis sistemov za upravljanje in nadzor, vedno ko pride do bistvenih sprememb v sistemih ali postopkih.

Člen 13

Odgovornosti Komisije

1. Komisija v 12 mesecih od prejema opisa, določenega v členu 12(3), analizira dokumentacijo o sistemih za upravljanje in nadzor, ki so jih vzpostavile države članice, in na kraju samem izvede pregled postopkov izvajanja, nadzornih sistemov, računovodskih postopkov in postopkov naročil in porazdelitev sredstev, ki jih uporabljajo odgovorni organ in vsak delegiran organ. Komisija državo članico obvesti o ugotovljenih primanjkljajih ali pomanjkljivostih v sistemih ter o zahtevanih korektivnih ukrepih.

2. Komisija brez poseganja v določbe člena 26 Odločbe Sveta 2004/904/ES pregleda postopke ali sisteme, ki jih vzpostavijo države članice, vedno ko pride do bistvenih sprememb.

Člen 14

Sodelovanje z nadzornimi organi držav članic

1. Komisija sodeluje z nadzornimi organi, ki jih imenujejo države članice za koordiniranje njihovih načrtov preverjanja in revizijskih metod, in nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih za upravljanje in nadzor, da bi kar najbolje uporabili nadzorne vire in preprečili neutemeljeno podvajanje dela.

2. Komisija in nadzorni organi se redno srečujejo, najmanj enkrat letno, in skupaj proučijo rezultate preverjanj, vključene v letna poročila, predstavljena na podlagi člena 28(2) Odločbe 2004/904/ES, in izmenjajo mnenja o drugih vprašanjih o izboljšanju sistemov za upravljanje in nadzor.

POGLAVJE V

DOGOVORI O UPORABI EURA

Člen 15

Večletni in letni programi

1. Osnutki večletnih in letnih programov, navedenih v členu 16 Odločbe 2004/904/ES, se Komisiji predložijo v eurih.

2. Države članice, ki na dan predložitve osnutkov večletnih ali letnih programov ne uporabljajo eura kot svoje valute, prikažejo finančne podatke iz Prilog 1 in 2 k tej odločbi v eurih in v nacionalni valuti. Menjalni tečaj, ki se uporabi za pretvorbo iz nacionalne valute v eure, je dnevni tečaj, objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije na zadnji delovni dan meseca, predhodnega tistemu, v katerem se osnutek večletnega ali letnega programa predloži Komisiji.

Člen 16

Poročila, izjave o izdatkih in zahteve za plačila

1. Poročila o napredku, končna poročila o izvajanju, izjave o izdatkih in zahteve za plačilo, navedene v Odločbi 2004/904/ES, se Komisiji predložijo v eurih.

2. Države članice, ki na dan predložitve poročil ne uporabljajo eura kot svoje valute, lahko predložijo finančne podatke iz Prilog 3, 4 in 6 v nacionalni valuti in v eurih. V tem primeru je menjalni tečaj, ki se uporabi za pretvorbo iz nacionalne valute v eure za izdatke, nastale v nacionalni valuti, dnevni tečaj, objavljen v Uradnem listu Evropske unije na zadnji delovni dan meseca, predhodnega tistemu, v katerem so izdatki knjiženi na računih odgovornega organa.

3. Ko euro postane valuta države članice, ki je izvedla postopek pretvorbe, določen v prejšnjem odstavku, se ta postopek pretvorbe še naprej uporablja za vse izdatke, ki so bili knjiženi na računih odgovornega organa pred datumom začetka veljavnosti fiksnega menjalnega tečaja med nacionalno valuto in eurom.

POGLAVJE VI

POTRDITEV OBRAČUNA

Člen 17

Potrditev obračuna

1. Odgovorni organ v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost stroškov, opredeljenih v letni odločbi o sofinanciranju iz Sklada, predloži Komisiji naslednje dokumente:

(a)	končno poročilo o izvajanju letnega programa, sestavljeno v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi 4;

(b)	končno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi 6, ki jo potrdi organ za potrjevanje;

(c)	poročilo, ki ga sestavi nadzorni organ o izvedenih pregledih;

(d)	zahtevo za plačilo ali izjavo o dolgovanem povračilu, sestavljeno v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi 5.

2. Devetmesečno obdobje, navedeno v odstavku 1, se prekine, če Komisija sprejme sklep o ustavitvi izplačil za sofinanciranje zadevnega letnega programa v skladu z določbami iz člena 26(2) Odločbe 2004/904/ES. Obdobje začne ponovno teči od datuma, kadar se o sklepu Komisije, navedenem v členu 26(3) Odločbe 2004/904/ES, obvesti državo članico.

3. Brez poseganja v določbe člena 26 Odločbe 2004/904/ES Komisija v 6 mesecih od prejema dokumentov, navedenih v odstavku 1, obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se prizna kot upravičen, da bremeni Sklad, in o kakršnih koli finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi izdatki in izdatki, ki se priznajo kot upravičeni, da bremenijo proračun. Država članica ima na voljo tri mesece, da predloži pripombe.

4. Komisija v treh mesecih od prejema pripomb s strani države članice odloči o znesku izdatkov, ki se prizna kot upravičen, da bremeni Sklad, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnim priznanim izdatkom in zneski, ki so bili državam članicam že izplačani.

5. Kolikor odgovorni organ ne zagotovi dokumentov, zahtevanih v odstavku 1, do določenega datuma in v sprejemljivi obliki, Komisija avtomatsko prekine sofinanciranje iz Sklada za obdobje, zajeto v odločbi o sofinanciranju, in izda nalog za izterjavo vseh zneskov, ki so bili že izplačani v obliki predplačila v skladu z odločbo o sofinanciranju, ter razveljavi odobritev za vse povezane neporavnane zneske.

6. Avtomatski postopek odpovedi, opredeljen v odstavku 5, se za zneske zadevnih projektov prekine, kadar v času predložitve dokumentov, določenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v delnem končnem poročilu navede podrobne informacije o takih projektih in vsakih 6 mesecev pošlje poročila o doseženem napredku za te projekte. Država članica v 3 mesecih od zaključka sodnih postopkov ali postopka upravne pritožbe za zadevne projekte pošlje dokumente, zahtevane v odstavku 1.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Končne določbe

Države članice lahko uporabljajo nacionalne predpise o nadzoru, ki so strožji od predpisanih v tej odločbi.

Člen 19

V Bruslju, 20. januarja 2006.

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik Komisije

(1) UL L 381, 28.12.2004, str. 52

PRILOGA 1

EVROPSKI SKLAD ZA BEGUNCE

OSNUTEK VEČLETNEGA PROGRAMA (2005–2007)

1. DRŽAVA ČLANICA

…

2. ODGOVORNI ORGAN PO ČLENU 13 ODLOČBE O ERF (FUNKCIONALNO TELO DRŽAVE ČLANICE ALI NACIONALNO JAVNO TELO)

Odgovorni organ v smislu člena 13 Odločbe 2004/904/ES

Naziv: …

Naslov: …

Ime odgovorne osebe: …

Kontaktna oseba: …

Položaj kontaktne osebe: …

Telefon: …

Telefaks: …

E-naslov: …

Delegiran organ v smislu člena 13(1) Odločbe 2004/904/ES (kjer je ustrezno)

(priložite uradni dokument, s katerim odgovorni organ prenese odgovornosti za izvajanje dejavnosti ERF na delegiran organ)

Naziv: …

Naslov: …

Ime odgovorne osebe: …

Kontaktna oseba: …

Položaj kontaktne osebe: …

Telefon: …

Telefaks: …

E-naslov: …

3. STANJE V DRŽAVI ČLANICI

Zagotovite opis trenutnega stanja v vaši državi glede dogovorov o sprejemu, azilnih postopkih, vključevanju in prostovoljnem vračanju ciljnih skupin iz člena 3 Odločbe 2004/904/ES. Opis naj vključuje:

1.	pregled trendov glede na ciljno skupino iz člena 3 z začetkom leta 2003 vključno z jedrnatim opisom socialnih pogojev za prosilce za azil, begunce in razseljene osebe (ponovna nastanitev, kadar se uporablja);

2.	navedbo dejansko porabljenih javnih sredstev za sprejem, azilne postopke, vključevanje in prostovoljno vračanje oseb od začetka leta 2003;

3.	glavne rezultate dejavnosti/projektov, financiranih iz nacionalnih sredstev (zunaj ERF) od leta 2003 glede sprejema, azilnih postopkov, vključevanja in prostovoljnega vračanja. Prosimo, predložite globalno oceno vplivov teh dejavnosti/projektov;

4.	glavne rezultate dejavnosti/projektov, ki jih je Evropski sklad za begunce sofinanciral v vaši državi v preteklem(-ih) letu(-ih) glede sprejema, azilnih postopkov, vključevanja in prostovoljnega vračanja. Prosimo, predložite globalno oceno vplivov teh projektov;

5.	analizo pomanjkljivosti v vaši državi glede sprejema, azilnih postopkov, vključevanja in prostovoljnega vračanja.

…

4. ANALIZA ZAHTEV V DRŽAVI ČLANICI

Predložite analizo zahtev v vaši državi glede sprejema, azilnih postopkov, vključevanja in prostovoljnega vračanja ter navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da ustrezajo tem zahtevam v obdobju, za katerega velja program (2005–2007), ob upoštevanju smernic Komisije o prednostnih nalogah za večletno načrtovanje, kot je opisano spodaj:

Prednostna naloga 1

Izvajanje glavnih dejavnosti, vključno s tistimi, povezanimi z vključevanjem, določenimi v:

(a)	Uredbi Sveta (ES) 343/2003 (1) z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države,

(b)	Uredbi Sveta (ES) št. 2725/2000 (2) z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije,

(c)	Uredbi Sveta (ES) št. 407/2002 (3) z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije,

(d)	Direktivi Sveta 2001/55/ES (4) z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb,

(e)	Direktivi Sveta 2003/9/ES (5) z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil,

(f)	Direktivi Sveta 2003/86/ES (6) z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, kar zadeva določbe, povezane z begunci,

(g)	Direktivi Sveta 2004/83/ES (7) z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite.

…

Prednostna naloga 2

Priprava izvajanja načel in ukrepov, predvidenih v Direktivi Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje in odvzem statusa begunca v državah članicah, ki bo sprejeta v letu 2005.

…

Prednostna naloga 3

izvajanje dejavnosti, namenjenih izboljšanju kakovosti postopkov za proučitev zahtevkov za mednarodno zaščito v državah članicah, na primer:

—	z uvedbo enega samega postopka za oceno zahtevkov za mednarodno zaščito;

—	z okrepitvijo zbiranja, ovrednotenja in učinkovite uporabe podatkov o matičnih državah ali regijah;

—	s strategijami za izvajanje določenega pritiska na azilne sisteme in zmogljivosti sprejema držav članic, ki izhaja, med drugim, iz njihovega geografskega položaja;

—	z neodvisnimi, kakovostnimi pregledi azilnih sistemov v državah članicah, ki se opravijo v sodelovanju z azilnimi organi;

—	z okrepitvijo kakovosti sprejemanja odločitev na prvi stopnji, da se pospeši postopek od sprejetja do vročitve in zagotovi trdne končne odločitve;

—	z dejavnostmi za okrepitev integritete azilnih sistemov držav članic, zlasti s prostovoljnim vračanjem upravičenih oseb;

—	s strategijami za identificiranje in obravnavo vseh primerov, v katerih je primeren poenostavljen ali pospešen postopek ali posebna ureditev za sprejem.

…

Prednostna naloga 4

Izvajanje ukrepov, povezanih s prosilci za azil, begunci ali upravičenci do začasne ali subsidiarne zaščite, mladoletniki, v smislu načela največje koristi za otroka.

…

Prednostna naloga 5 (neobvezno)

Za države članice, ki so uvedle ali hotele uvesti programe ponovnega naseljevanja, dejavnosti, ki še posebej obravnavajo sprejem in usmeritev oseb, sprejetih v države članice v okviru teh programov in upravljanja takih programov.

…

5. STRATEGIJA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV

(a)

Predstavite primerne strategije za doseganje zgoraj navedenih ciljev (4) in njihovega prednostnega obravnavanja. Prosimo, na kratko opišite vrste dejavnosti, načrtovane za izvajanje teh prednostnih nalog; Kako te zahteve obravnavajo zgoraj opredeljene prednostne naloge.

…

(b)	Opišite postopek posvetovanja z ustreznimi partnerji, predviden v členu 13(3)(a) Odločbe 2004/904/ES. … … … … … …

6. ZDRUŽLJIVOST Z DRUGIMI INSTRUMENTI

Prosimo, navedite, ali in na kak način je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti.

…

7. OKVIRNI FINANČNI NAČRT

Prosimo, pripravite okvirni finančni načrt, ki za vsako leto in vsako dejavnost določa predlagani finančni prispevek Sklada in tudi celotni znesek sofinanciranja iz javnih in/ali zasebnih sredstev.

Okvirni finančni načrt (večletno obdobje načrtovanja za 3 leta)

		Javna sredstva				Zasebna	Skupaj
		Skupnost (ERF)	Država	Regije	Lokalni organi	Zasebna	Skupaj
Sprejem in azilni postopki	Skupaj	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2005						0,00
	2006						0,00
	2007						0,00
Vključevanje	Skupaj	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2005						0,00
	2006						0,00
	2007						0,00
Prostovoljno vračanje	Skupaj	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2005						0,00
	2006						0,00
	2007						0,00
Tehnična pomoč	Skupaj	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2005						0,00
	2006						0,00
	2007						0,00
Skupaj		0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2005	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2006	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	2007	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00

Glej člen 15 te odločbe.

8. PREPOZNAVNOST SOFINANCIRANJA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA BEGUNCE

Financiranje iz ERF mora biti dobro prepoznavno za vsakršno dejavnost, povezano z dejavnostmi, ki se financirajo iz programa. Načini za zagotavljanje prepoznavnosti vključujejo:

—	namestitev logotipa EU in navedba sofinanciranja iz ERF na vsa gradiva, ki jih je sestavil nacionalni odgovorni organ za izvajanje nacionalnega programa (razpisi za zbiranje projektnih predlogov, smernice, obrazci za vloge, dopisi vlagateljem itd.),

—	obveščanje vseh upravičencev projektov o sofinanciranju iz ERF,

—	namestitev logotipa EU na vso opremo, kupljeno za projekt,

—	namestitev logotipa EU in navedba sofinanciranja iz ERF na vsa ustrezna gradiva za oglaševanje, letake, pisemske glave, delo na področju odnosov z javnostmi itd.,

—	namestitev logotipa EU in navedba sofinanciranja iz ERF v prostorih prejemnika nepovratnih sredstev (npr. na zidove v pisarnah, vhode itd.),

—	obveščanje občinstva o sofinanciranju iz ERF, kadar se projekti omenjajo na seminarjih ali konferencah.

Za sofinanciranje iz ERF je treba uporabljati naslednje potrdilo: „projekt, ki ga sofinancira Evropski sklad za begunce“.

Logotip EU se lahko posname iz spletne strani: http://europa.eu.int/abc/symbols/emblem/index_en.htm.

Vsaka publikacija, ki potrjuje sofinanciranje iz ERF, mora navesti, da publikacija navaja mnenje avtorja in da Komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij.

(1) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(2) UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(3) UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

(4) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

(5) UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

(6) UL L 251, 3.10.2003, str. 12.

(7) UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

Priloga (i)

k osnutku letnega programa 2005

Opis sistema za upravljanje in nadzor, ki ga država članica uporablja za izvajanje ERF II

Zaradi odgovornosti države članice za upravljanje projektov, ki jih podpira ERF v skladu s členom 12(2)(c) Odločbe 2004/904/ES, prosimo, da opišete uporabljen sistem za izvajanje za: (a) zagotovitev koordinacije in doslednosti dejavnosti, (b) izbiranje projektov in zagotavljanje, da je izbirni postopek transparenten in (c) upravljanje, spremljanje, preverjanje, ocenjevanje in revizijo projektov.

Sistem za izvajanje spoštuje izvedbena pravila, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 13(5) Odločbe 2004/904/ES.

Za vaš opis sistema za izvajanje, prosimo, uporabite vprašalnik iz Priloge (i). Prosimo, da predložite ta vprašalnik skupaj s predlogom letnega programa za leto 2005.

Prosimo, upoštevajte, da je treba Komisiji predložiti posodobljen opis sistema za upravljanje in nadzor, vedno ko pride do bistvenih sprememb v sistemih ali postopkih.

Datum:

1. OKVIR DEJAVNOSTI

1.1 Pravni okvir

(Navedite zakonodajo in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za postopke upravljanja in nadzora za dejavnosti ERF)

Nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za upravljanje ERF:

…

Posebna nacionalna pravila, sprejeta za upravljanje ERF:

…

1.2 Odgovorni organ in delegiran organ

Odgovorni organ v smislu člena 13 Odločbe 2004/904/ES

(priložite uradni dokument, s katerim se zadevni javni organ imenuje za „odgovorni organ“ za upravljanje ERF)

Naziv: …

Naslov: …

Ime odgovorne osebe: …

Kontaktna oseba: …

Funkcija kontaktne osebe: …

Telefon: …

Telefaks: …

E-naslov: …

Delegiran organ v smislu člena 13 Odločbe 2004/904/ES (kjer je ustrezno)

(priložite uradni dokument, s katerim odgovorni organ prenese odgovornosti za izvajanje dejavnosti ERF na posrednika)

Naziv: …

Naslov: …

Ime odgovorne osebe: …

Kontaktna oseba: …

Funkcija kontaktne osebe: …

Telefon: …

Telefaks: …

E-naslov: …

2. SESTAVA IN VIRI ODGOVORNEGA ORGANA/DELEGIRANEGA ORGANA

Priložite podroben organigram s kratkim opisom funkcij. Če je bilo izvajanje ERF preneseno, priložite organigram in kratek opis funkcij za delegiran organ.

2.1 Položaj odgovornega/delegiranega organa

Kakšen pravni položaj ima odgovorni organ?



Javni organ



Javnopravna ustanova ali agencija

Kakšen pravni položaj ima delegiran organ?

	Javni organ		Javnopravna ustanova ali agencija
	Zasebni organ		Drugo (prosimo, navedite) …

2.2 Seznam osebja

Odgovorni organ (ključni člani osebja, ki so vključeni v upravljanje sredstev ERF)

Funkcija	Ime	Položaj

Delegiran organ (kjer je ustrezno)

Funkcija	Ime	Položaj

2.3 Uporaba zunanjih organov

(prosimo, navedite, ali odgovorni organ/posrednik uporablja zunanje organe za izvajanje ene ali več nalog, ki so mu bile podeljene, in kadar je primerno navedite v ta namen sklenjene dogovore)

…

3. OPIS OBVEZNOSTI, KI SO POVEZANE S SISTEMI ZA UPRAVLJANJE IN NADZOR

3.1 Razdelitev nalog

Naloge	Enote/oddelki/odgovorne osebe
Priprava nacionalnih večletnih in letnih programov
Objavljanje razpisov za zbiranje predlogov (nepovratna sredstva)
Prejem in evidentiranje predlogov
Upravna analiza predlogov (upravičenost)
Finančna analiza predlogov
Ocenjevanje predlogov
Tehnična analiza predlogov
Izbor predlogov (odločitev)
Uradno obvestilo vlagateljem za nepovratna sredstva o odločitvi
Priprava povezanih sporazumov o nepovratnih sredstvih
Podpisovanje sporazumov o nepovratnih sredstvih
Spremljanje izvajanja projekta
Prejem vlog za plačila/računov
Analiza vlog za plačilo/računov prejemnika
Odobritev izplačil
Preverjanje projekta (1)
Plačilna funkcija
Priprava in objava javnih razpisov
Prejem in evidentiranje ponudb
Upravna analiza ponudb
Finančna analiza ponudb
Tehnična analiza ponudb
Postopek oddaje javnega naročila
Podpisovanje pogodb
Priprava osnutka letnega poročila o izvedbi
Priprava osnutkov izjav o izdatkih s strani držav članic, ki se jih pošlje Evropski komisiji
Priprava osnutkov vlog za plačilo s strani držav članic, ki se jih pošlje Evropski komisiji
Pošiljanje vlog za plačilo, ki jih države članice pošljejo Evropski komisiji
Revizija sistemov za upravljanje (2)
Ocenjevanje (1)

3.2 Ločevanje nalog

(če naloge upravljanja, izplačevanja in nadzora izvaja ista enota (oddelek), navedite, kako so te naloge jasno ločene).

…

Evidentiranje prihodkov in izdatkov ERF v računovodskih izkazih

3.2.1 Računovodske ureditve

Katere računovodske instrumente uporabljate za evidentiranje odobrenih sredstev ERF?

	Posebno proračunsko vrstico v nacionalnem proračunu		Neproračunsko postavko
	Posebni bančni račun		Drugo (prosimo, navedite) …

3.2.2 Opis poti, po kateri se sredstva dajo na razpolago in prenesejo iz računov držav članic, na katere so bila vplačana, na posebne račune končnega prejemnika

Ravni	Naziv računa	Odgovorna oseba

Priliv sredstev, ki jih vplača ES







Končni prejemnik

Ali je pot odobritve izplačil iz ERF podobna tisti za izplačila v okviru nacionalnega proračuna?



Če ni, opišite razlike in navedite razloge

…

3.2.3 Opis pravil (če se uporabljajo) za prenašanje odobrenih sredstev ERF in odobrenih sredstev nacionalnega sofinanciranja, če gre za javna sredstva

…

4. ANALIZA PROCESA UPRAVLJANJA – OPIS POTI IN POSTOPKOV

4.1 Priprava večletnega in letnega programa

Kdo pripravlja večletni in letni program, ki se predloži Komisiji?

…

Kako so zlasti finančni načrti vključeni v te programe?

…

Ali te priprave predvidevajo stike z ustreznimi partnerji za vzpostavitev večletnega delovnega programa ali z možnimi prejemniki pred vzpostavitvijo letnega programa (razpis za zbiranje prijav, razpis za zbiranje predlogov, razpisni postopki)?

…

4.2 Razpis za zbiranje predlogov in izbor predlogov/razpisni postopki

Ali je odgovorni organ/delegiran organ sprejel dokumente (priročnike, okrožnice, postopkovna navodila), ki določajo spodaj opisane postopke?



4.2.1 Oblikovanje razpisov za zbiranje predlogov/javnega razpisa

—

Priprava in ocenjevanje razpisa za zbiranje predlogov/javnega razpisa

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Dokumenti, ki jih je treba priložiti

Razpis za zbiranje predlogov 2005 (vključno z obrazci za vloge); javni razpis

—

S kom se posvetujete, preden dokončate razpis za zbiranje predlogov/javni razpis?

Z drugimi oddelki	
Z drugimi nacionalnimi organi	
Z Evropsko komisijo	
Drugo	 (prosimo, navedite) …

4.2.2 Objavljanje razpisa za zbiranje predlogov/javnega razpisa

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

—	Ureditev objavljanja:
	—	nacionalni uradni list in Uradni list Evropske unije (v okviru postopka naročil, če se zahteva)	
	—	posebne internetne strani	
	—	splošni mediji	
	—	strokovni mediji	
	—	brošure in prospekti	
—	drugo		 (prosimo, navedite) …

4.2.3 Pomoč vlagateljem pri pripravi predlogov/ponudb (tj. dokumenti ali storitve, ki razlagajo razpise za zbiranje predlogov/javne razpise, npr. navodila za vlagatelje itd.)

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Dokumenti, ki jih je treba priložiti

Obstoječi dokumenti ali osnutki

4.2.4 Prejem in evidentiranje predlogov/razpisne dokumentacije

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

—

Prejem predloga/razpisa se potrdi:

—	s potrdilom o prejemu	
—	z dopisom/telefaksom/e-pošto	
—	drugo	 (prosimo, navedite) …
—	se ne potrdi	

—

Preverjanje skladnosti z datumi pošiljanja/prejema in ali so predlogi/razpisna dokumentacija popolni:

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.2.5 Analiza predlogov/razpisne dokumentacije

(a)

Upravna analiza

(podatki o vlagateljih, preverjanje meril o upravičenosti itd.)

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

(b)

Tehnična analiza

(analiza glede na merila izbora in oddaje, kot je določeno v specifikaciji razpisa za zbiranje predlogov/javnega razpisa)

Ali je zagotovljena?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali so bila določena natančna merila izbora in oddaje?



Če da, ali so določena v obliki dokumenta (analitični kontrolni seznam itd.)?



(c)

Finančna analiza

Ali je zagotovljena?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali so bila določena natančna merila (referenčne vrednosti/zgornje meje za vsako vrsto izdatka)?



Če da, ali so določena v obliki dokumenta (kontrolni seznam itd.)?



4.2.6 Razmerje z drugimi pobudami ali programi Skupnosti

Ali se izvajajo pregledi glede možnega prekrivanja z dejavnostmi/projekti, ki se v vaši državi članici financirajo v okviru drugih pobud ali programov Skupnosti, kot je na primer EQUAL?

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.2.7 Ocena in izbor predlogov/Postopki oddaje javnega naročila

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

(Opišite udeležene stranke (notranje ocenjevanje, zunanji ocenjevalci, ocenjevalni odbori) pri ocenjevanju predloženih predlogov/razpisnih ponudb)

…

4.2.8 Odločitev za izbor/zavrnitev predlogov/ponudb

Kdo je uradno odgovoren za odločitev, ali se predlogi sprejmejo ali zavrnejo?

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.2.9 Uradno obvestilo o odločitvi o zavrnitvi predlogov/ponudb

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali se vlagatelju/ponudniku pošlje dopis z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev?



Ali se v dopisu navede razloge za zavrnitev?



4.2.10 Sprejetje projekta/odločba o financiranju/dodelitev naročila.

Računovodske ureditve za izbrane projekte

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Kdo podpiše sporazum o financiranju/odločitev o dodelitvi naročila v imenu odgovornega organa/delegiranega organa?

(priložite izvod vzorčnega sporazuma in vzorec poročil, poslanih prejemnikom)

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Dokumenti, ki jih je treba priložiti

Vzorec sporazuma(-ov) o financiranju

4.3 Upravljanje in izplačevanje nepovratnih sredstev

4.3.1 Ureditve izplačil, kot so določene v sporazumu(-ih) o financiranju s prejemnikom

Izplačilo	Znesek (% od skupno)	Plačilni pogoj (poročila, ki jih predstavijo prejemniki)	Predvideni datum (glede na dokončanje projekta)
Prvo predplačilo
Drugo predplačilo
Saldo

Ali so bili za prejemnike sestavljeni vzorci poročil o napredku in končnih poročil o oceni? (priložite vzorec poročil o napredku in poročil o oceni)



Ali so bili za prejemnike sestavljeni vzorci finančnih poročil/vlog za izplačilo? (priložite vzorec finančnih poročil/vlog za izplačilo)



4.3.2 Spremljanje izvajanja projekta

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali to spremljanje vključuje inšpekcijske preglede projekta na kraju samem?



Če da, kateri dogovori veljajo (pogostost, pregledi dejavnosti projekta/finančnih vidikov itd.)?

…

4.3.3 Prejem in analiza vlog za izplačilo, predloženih po projektih

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali analiza vlog za izplačila vključuje naslednje preglede:

	Prvo predplačilo (Da/Ne)	Drugo predplačilo (Da/Ne)	Končno (Da/Ne)
Ali se znesek, ki se uporablja, ujema z zneskom, določenim v sporazumu
Ali je vlagatelj prava oseba in ali je bančni račun, kamor se izplačajo sredstva, pravi
Ali je bil projekt zaključen v skladu z določbami sporazuma o financiranju
Izčrpen, podroben seznam izdatkov za projekt
Preverjanje izračunov prejemnikove izjave o izdatkih
Ali se prijavljeni izdatki ujemajo s proračunsko napovedjo
Dokazila za prijavljene izdatke
Odstotek prijavljenih izdatkov, preverjenih glede na dokazila: … %
Potrditev izdatkov s strani zunanjega organa (računovodja, revizor itd.)
Ali so prijavljeni izdatki v skladu s pravili, določenimi v Odločbi Komisije …

4.3.4 Začetek izplačevanja/izterjave od upravičencev

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.3.5 Nalog za izplačilo/izterjavo

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.3.6 Izvajanje izplačil/izterjav

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Ali izvajanje izplačil/izterjav vključuje naslednja preverjanja:

	Prvo predplačilo Predujem (Da/Ne)	Drugo predplačilo Vmesno izplačilo (Da/Ne)	Končno (Da/Ne)
Obstoj veljavne pravne obveznosti za projekt (sporazum o financiranju)
Veljavna odobritev naloga za izplačilo/izterjavo (kontrolni seznam)
Pravilno podpisan nalog za izplačilo/izterjavo s strani pooblaščenega podpisnika
Točen pravni položaj prejemnika in njegovi bančni podatki
Točen računovodski vnos za zahtevo za izplačilo/izterjavo

4.3.7 Načini izplačila

Kako so prejemniki izplačani?

Bančno nakazilo



Ček



Drugo



4.3.8 Spremljanje izterjave

(Kakšni dogovori so sklenjeni za spremljanje in zagotavljanje povračila nalogov za izterjavo, izdanih v zvezi s projekti?)

…

4.3.9 Postopki za ponovno dodelitev povrnjenih sredstev v okviru ERF (kjer je primerno)

…

4.4 Izjave o izdatkih in vloge za izplačila s strani držav članic

4.4.1 Izjava o izdatkih

Kateri oddelek/subjekt sestavi izjave o izdatkih, ki se jih pošlje Evropski komisiji

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

Kateri organ potrdi izjave o izdatkih, ki se jih pošlje Evropski komisiji

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni posameznik/subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

4.4.2 Zahteva za izplačilo

Kateri oddelek sestavi zahtevo za izplačilo, ki se jo pošlje Evropski komisiji (člen …)

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

5. PREGLEDI, NADZOR IN REVIZIJA

5.1 Odgovorni oddelki za preglede projektov (kot je določeno v členu 25(a))

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek (3)

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

5.2 Značilnosti pregledov projektov

Kazalci

Struktura pregledov:

—	centralizirana

—	decentralizirana

—

zunanja

Število oseb, ki izvaja preglede

Vrsta pregledov:

Pregledi na podlagi analize tveganja?

—

predhodno

—	med izvajanjem projekta

—

naknadno

Letni program je sestavljen ob upoštevanju metod vzorčenja, opredeljenih v členu 7

Ali dejavnosti pregleda vključujejo:

	Da	Ne
Zagotavljanje, da se upoštevajo postopki izbire projektov
Preverjanje, ali se cilji projekta ujemajo s cilji, določenimi v nacionalnem izvedbenem programu ERF
Preverjanje, ali se izdatki, ki jih prejemniki sredstev prenesejo, ujemajo z dokaznimi listinami
Preverjanje, ali se izdatki ujemajo z zahtevami Skupnosti, zahtevami, ki so določene med nacionalnim izbirnim postopkom, pogoji pogodbe ali instrumenta o odobritvi nepovratnih sredstev in dejansko izvedenimi deli
Preverjanje, ali je nacionalno sofinanciranje dejansko zagotovljeno
Preverjanje skladnosti s postopki in potmi, ki jih določi odgovorni organ/posrednik glede analize, odobritve in izvajanja izplačil prejemnikom
Preverjanje, ali znesek sredstev upošteva omejitve, določene v členu 23 Odločbe 2004/904/ES
Preverjanje, ali so bila sredstva dejansko izplačana prejemnikom
Preverjanje revizijske sledi
Preverjanje, ali se sprejeti izdatki in prihodki projekta ujemajo z zneski izdatkov in prihodkov, ki jih je odgovorni organ prijavil v izjavah o izdatkih, predloženih Evropski komisiji

5.3 Nadaljnje spremljanje pregledov

(a)

Komu se pošljejo poročila?

	Prejemnikom pregledanih projektov

	Upravnemu odboru odgovornega organa

	Oddelku za notranjo revizijo odgovornega organa

	Nacionalnim revizijskim organom

	Drugo (prosimo, navedite) …

(b)

Kakšno nadaljnje spremljanje je predvideno za ta poročila:

—	glede zadevnih projektov (finančni popravki, pregledi drugih projektov, ki jih izvajajo isti prejemniki itd.) … … …

—	glede odgovornega organa/posrednika (spremembe in popravki postopkov/priročnikov o postopkih, kontrolnih seznamov itd.) … … … … …

5.4 Revizija odgovornega organa/posrednika

Ali je odgovorni organ/posrednik predmet revizije?



Kateri oddelki ali organi imajo zmogljivosti za izvedbo te revizije?

	Oddelek za notranjo revizijo odgovornega organa/posrednika

	Oddelek za revizijo drugega organa

	Nacionalni revizijski organ (računsko sodišče)

Ali se je revizija te vrste že izvedla od začetka veljavnosti Odločbe Sveta 2004/904/ES?



Če je odgovor pritrdilen:

Kdaj (datum)? …

Kateri organ jo je izvedel? …

Ali je/so na voljo poročilo(-a)? …

Kateri ukrepi so bili sprejeti na podlagi tega poročila?

…

6. REVIZIJSKA SLED

Kje so shranjeni naslednji dokumenti?

Dokumenti	Odgovorna enota/oddelek	Trajanje shranjevanja
Nacionalni večletni in letni program
Odločba Evropske komisije glede večletnih in letnih programov
Razpis za zbiranje predlogov/javni razpis
Spisi vlagateljev/Pogodbeni spisi
Upravne, tehnične in finančne analize prejetih predlogov (razpredelnice ocenjevanja) in poročila odbora za ocenjevanje
Odločba o financiranju ali zavrnitev financiranja
Sporazum o financiranju projekta
Odločbe o finančnih obveznostih, ki ustrezajo projektom
Poročila o napredku in končna poročila, ki jih predložijo prejemniki sredstev
Finančna poročila in vloge za izplačila, ki se jih predloži za financirane projekte
Dokazne listine za izdatke in prihodke financiranih projektov
Odobritve izplačil/izterjav sredstev (kontrolni seznami)
Nalogi za izplačila/izterjave sredstev
Dokazilo o izplačilu/izterjavi sredstev
Poročila o pregledih projektov
Poročila o pregledih sistemov za upravljanje in nadzor, izvedenih na nacionalni ravni
Izjave o izdatkih, poslane Evropski komisiji
Zahteve za izplačilo, poslane Evropski komisiji
Končna poročila o izvajanju, poslana Evropski komisiji
Dokazilo o izplačilu, prejeto od Evropske komisije

7. OCENJEVANJE

7.1 Oddelki, odgovorni za ocenjevanje

Ali je zagotovljeno?

Da/Ne/NA

Odgovorni subjekt/oddelek (4)

Oblika postopka (priročnik, okrožnica, postopkovna navodila, kontrolni seznami itd.)

7.2 Razpored ocenjevanja

Kako pogosto se morajo ocenjevati dejavnosti ERF?



Vmesno ocenjevanje



Končno ocenjevanje

7.3 Kazalci

Ali so bili kazalci uvedeni z namenom spremljanja in ocenjevanja projektov in nacionalnih programov ter ali se zbirajo v fazi upravljanja?



Ali so bili uvedeni podrobni kazalci za vsako vrsto dejavnosti, navedenih v členih 4, 5, 6 in 7 Odločbe 2004/904/ES?

Kazalci virov in dokončanja projekta

(označite z „X“, če Da)

Kazalci dokončanja dejavnosti

(označite z „X“, če Da)

Kazalci rezultata dejavnosti

(označite z „X“, če Da)

Kazalci učinkov dejavnosti (posledice)

(označite z „X“, če Da)

1.	Pogoji sprejema in azilni postopki

—	pomoč posameznikom

—	strukturna pomoč

2.	Vključevanje

—	pomoč posameznikom

—	strukturna pomoč

3.	Prostovoljno vračanje

—	pomoč posameznikom

—	strukturna pomoč

(1) Navedite zunanje svetovalce, kjer je primerno.

(2) NB Preverjanja, ki jih mora opraviti odgovorni organ ali ki se opravijo v okviru njegove odgovornosti (zunanji revizorji, javni organi) v namene nadzora (člen 25(a), tj. tista, ki niso neposredno povezana s spremljanjem vsakodnevnega upravljanja projekta (analize in odločitve, vloge za plačila) itd.

(3) Navedite tudi primere, kadar je preglede ponavadi izvajal zunanji organ.

(4) Navedite tudi zunanje svetovalce, kjer je primerno.

PRILOGA 2

EVROPSKI SKLAD ZA BEGUNCE

OSNUTEK LETNEGA PROGRAMA 2005

1. DRŽAVA ČLANICA

…

2. SPLOŠNA PRAVILA ZA IZBOR PROJEKTOV ZA FINANCIRANJE V OKVIRU LETNEGA PROGRAMA

Ali so splošna pravila za izbor projektov, ki naj se financirajo iz letnega programa, v skladu s tistimi, določenimi v večletnem programu? Če ne, spodaj navedite podrobnosti o vseh spremembah:

…

3. DEJAVNOSTI

3.1 Dejavnost A.: Pogoji za sprejem in azilni postopki

(i)	Zahteve, ki upravičujejo izvajanje dejavnosti … …

(ii)	Namen dejavnosti … …

(iii)

Finančni načrt (1)

Dodeljena sredstva Evropskega sklada za begunce	A	0,00 EUR	0,00 %
Državna dodeljena sredstva	B	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva iz regij	C	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva od lokalnih organov	D	0,00 EUR	0,00 %
Nacionalna dodeljena sredstva	E = B+C+D	0,00 EUR	0,00 %
Skupna javna dodeljena sredstva	F = A+E	0,00 EUR	0,00 %
Zasebna dodeljena sredstva	G	0,00 EUR	0,00 %
Skupni stroški	H = F+G	0,00 EUR	0,00 %

(iv)

Časovni razpored

(Datumi začetkov projektov morajo biti v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom programskega leta. Izjemoma so lahko datumi začetkov za projekte v okviru programov v letu 2005 v obdobju med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2006. Za projekte v okviru letnega programa v letu 2005 so izdatki lahko upravičeni od 1. januarja 2005)

Datum začetka: …

Datum zaključka: …

(v)	Dejavnosti, ki jih je treba izvesti (operativna shema) Sklic na dejavnosti, navedene v členu 5 Odločbe 2004/904/ES

(vi)	Ciljne skupine Osebe, opredeljene v členu 3 Odločbe o ERF 2004/904/ES (navedite pravni položaj)

(vii)

Prejemniki nepovratnih sredstev

(nevladne organizacije, zvezni, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, druge nepridobitne organizacije …)

(viii)

Udeleženi nacionalni organi

Navedite, ali je poleg odgovornega organa v skladu s členom 13 Odločbe o ERF udeležen še kak drugi organ

(ix)

Pričakovani opredeljeni rezultati

Seznam spodaj navedenih primerov je ponazoritven, ne izčrpen:

—	Izboljšanje nastanitvene infrastrukture ali nastanitvenih storitev (navedi količino)

—	Zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene ali psihološke oskrbe

—	Zagotavljanje socialne pomoči, obveščanje o ali pomoč pri upravnih formalnostih

—	Zagotavljanje podpornih storitev, kot so prevajanje in usposabljanje za pomoč pri izboljšanju pogojev sprejema ter učinkovitosti in kakovosti azilnih postopkov

—	Izboljšanje zagotavljanja informiranja lokalnih skupnosti, ki bodo v stiku z osebami, ki se sprejemajo v državi gostiteljici

—	Vrsta in količina posebne pomoči občutljivim skupinam

—	Čas stikov (pravnikov specialistov ali drugih svetovalcev) z upravičenci iz ciljnih skupin

—	Število uporabnikov proizvodov, ki so rezultati projektov (informacijski viri, prevodi dokumentov itd.)

—	Dejanska izboljšanja pri obdelavi prošenj za azil

—	Izboljšanja pri zastopanju prosilcev za azil (npr. pravna pomoč)

—	Drugo (navedite)

(x)	Prepoznavnost sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce Opišite mehanizme za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja iz ERF za vsako dejavnost, povezano s projekti, ki se financirajo v okviru tega ukrepa … …

(xi)

Dopolnjevanje s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo iz drugih instrumentov, in dodatnost k nacionalnim ukrepom

Prikažite, da so predlagane dejavnosti popolnoma integrirane in koordinirane s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Skupnosti, in tudi da dopolnjujejo in ne nadomeščajo nacionalnih dejavnosti.

…

3.2 Dejavnost B): Vključevanje oseb iz člena 3 odločbe 2004/904/ES, ki trajno in stalno bivajo v državi čLanici

(i)	Zahteve, ki upravičujejo izvajanje dejavnosti … …

(ii)	Namen dejavnosti … …

(iii)

Finančni načrt (2)

Dodeljena sredstva Evropskega sklada za begunce	A	0,00 EUR	0,00 %
Državna dodeljena sredstva	B	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva iz regij	C	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva od lokalnih organov	D	0,00 EUR	0,00 %
Nacionalna dodeljena sredstva	E = B+C+D	0,00 EUR	0,00 %
Skupna javna dodeljena sredstva	F = A+E	0,00 EUR	0,00 %
Zasebna dodeljena sredstva	G	0,00 EUR	0,00 %
Skupni stroški	H = F+G	0,00 EUR	0,00 %

(iv)

Časovni razpored

(Datumi začetkov projektov morajo biti v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom programskega leta. Izjemoma so lahko datumi začetkov za projekte v okviru programa za leto 2005 v obdobju med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2006. Za letni program za leto 2005 so izdatki lahko upravičeni od 1. januarja 2005)

Datum začetka: …

Datum zaključka: …

(v)	Dejavnosti, ki jih je treba izvesti (operativna shema) Sklic na dejavnosti, navedene v členu 6 Odločbe 2004/904/ES … … … … …

(vi)	Ciljne skupine Osebe, opredeljene v členu 3 Odločbe o ERF, ki trajno in stalno bivajo v državi članici (pozor: tu ne gre za prosilce za azil, nezakonite priseljence ali priseljence)

(vii)

Prejemniki nepovratnih sredstev

(nevladne organizacije, zvezni, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, druge nepridobitne organizacije …)

(viii)

Udeleženi nacionalni organi

Navedite, ali je poleg odgovornega organa v skladu s členom 13 Odločbe o ERF 2004/904/ES udeležen še kak drug organ.

(ix)

Pričakovani opredeljeni rezultati

Seznam spodaj navedenih primerov je ponazoritven, ne izčrpen:

—	Zagotavljanje svetovanja in pomoči na področjih, kot so bivanje, sredstva za preživetje, vključevanje na trg dela, zdravstvena, psihološka oskrba in socialno varstvo, zagotavljanje gradiv in storitev

—	Število dejavnosti, ki prejemnikom omogočajo, da se prilagodijo družbi države članice v socialnokulturnem smislu in delijo vrednote, vsebovane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

—	Zagotavljanje dejavnosti za spodbujanje trajnega in trajnostnega sodelovanja v civilnem in kulturnem življenju

—	Denarna vrednost takojšnje podpore (hrana, oblačila, nastanitev itd.)

—	Število zagotovljenih zdravstvenih storitev

—	Število zagotovljenih ur izobraževanja in usposabljanja (npr. jezikovno izobraževanje in poklicno usposabljanje)

—	Čas stikov svetovalcev na področju sociale z upravičenci iz ciljnih skupin

—	Število uporabnikov proizvodov, ki so rezultati projektov (informacijski viri, prevodi dokumentov itd.)

—	Dejanska izboljšanja pri vključevanju beguncev

—	Zagotavljanje dejavnosti za spodbujanje enakih možnosti dostopa in enakih možnosti dosežkov v zvezi v opravki teh oseb z javnimi institucijami

—	Drugo (navedite)

(x)	Prepoznavnost sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce Opišite mehanizme za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja iz ERF za vsako dejavnost, povezano s projekti, ki se financirajo v okviru tega ukrepa … … … … …

(xi)

Dopolnjevanje s podobnimi ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov, in dodatnost k nacionalnim ukrepom

Država članica mora prikazati, da so predlagani ukrepi popolnoma integrirani in koordinirani s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Skupnosti, in tudi da dopolnjujejo in ne nadomeščajo nacionalnih dejavnosti

…

3.3 Dejavnost C.: Prostovoljno vračanje oseb iz člena 3 ODLOČBE 2004/904/ES, če zadevne osebe niso pridobile novega državljanstva in niso zapustile ozemlja države članice

(i)	Zahteve, ki upravičujejo izvajanje dejavnosti … …

(ii)	Namen dejavnosti … …

(iii)

Finančni načrt (3)

Dodeljena sredstva Evropskega sklada za begunce	A	0,00 EUR	0,00 %
Državna dodeljena sredstva	B	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva iz regij	C	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva od lokalnih organov	D	0,00 EUR	0,00 %
Nacionalna dodeljena sredstva	E = B+C+D	0,00 EUR	0,00 %
Skupna javna dodeljena sredstva	F = A+E	0,00 EUR	0,00 %
Zasebna dodeljena sredstva	G	0,00 EUR	0,00 %
Skupni stroški	H = F+G	0,00 EUR	0,00 %

(iv)

Časovni razpored

(Datumi začetkov projektov morajo biti v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom programskega leta. Izjemoma so lahko datumi začetkov za projekte v okviru programa za leto 2005 v obdobju med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2006. Za projekte v okviru letnega programa za leto 2005 so izdatki lahko upravičeni od 1. januarja 2005)

Datum začetka: …

Datum zaključka: …

(v)	Dejavnosti, ki jih je treba izvesti (operativna shema) Sklic na dejavnosti, navedene v členu 7 Odločbe 2004/904/ES … … … … …

(vi)	Nadaljnje spremljanje po vrnitvi Opišite sistem za spremljanje in nadaljnje spremljanje po prostovoljni vrnitvi.

(vii)

Ciljne skupine

Osebe iz člena 3 Odločbe ERF, če zadevne osebe niso pridobile novega državljanstva (naturalizirane osebe) in niso zapustile ozemlja države članice (navedite).

(viii)

Prejemniki nepovratnih sredstev

(nevladne organizacije, zvezni, nacionalni, regionalni ali lokalni organi, druge nepridobitne organizacije …).

(ix)	Udeleženi nacionalni organi Navedite, ali je poleg odgovornega organa v skladu s členom 13 Odločbe o ERF 2004/904/ES udeležen še kak drug organ.

(x)

Pričakovani opredeljeni rezultati

Seznam spodaj navedenih primerov je ponazoritveni, ne izčrpen:

—	število uporabnikov informacij in svetovanja glede pobud ali programov za prostovoljno vračanje,

—	število posameznikov (delavcev, glav družine, družinskih članov), ki so se vrnili v matično državo,

—	število oseb, ki so ostale, vendar so prejele podporo za vrnitev,

—	dodatne gospodarske koristi za matično državo (npr. število novo ustvarjenih delovnih mest, novo ustanovljenih podjetij itd.),

—	zagotavljanje informacij o vidikih, pomembnih za vračanje, vključno z gospodarskim, upravnim in političnim stanjem v matični državi, zaposlitvenimi možnostmi, lastninskimi pravicami in drugimi pravnimi zadevami,

—	vrednost finančne pomoči za povratnike,

—	sodelovanje s podobnimi projekti v drugih državah članicah,

—	čas stikov svetovalcev z upravičenci iz ciljnih skupin,

—	število uporabnikov proizvodov, ki so rezultati projektov (informiranje o stanju v matični državi ali regiji ter v državi ali regiji prejšnjega stalnega prebivališča),

—	količinsko opredeljeni vplivi dejavnosti skupnosti iz matičnih držav s sedežem v Evropski uniji za poenostavitev prostovoljnega vračanja oseb, navedenih v Odločbi Sveta 2004/904/ES,

—	zagotavljanje dejavnosti, ki olajšujejo organizacijo in izvajanje nacionalnih pobud ali programov prostovoljnega vračanja,

—	drugo (navedite).

(xi)	Prepoznavnost sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce Opišite mehanizme za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja iz ERF za vsako dejavnost, povezano s projekti, ki se financirajo v okviru tega ukrepa … … … … …

(xii)

Dopolnjevanje s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo iz drugih instrumentov, in dodatnost k nacionalnim dejavnostim

Država članica mora prikazati, da so predlagane aktivnosti popolnoma integrirane in koordinirane s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo iz drugih nacionalnih instrumentov (vključno z regionalnimi in lokalnimi) ali instrumentov Skupnosti, in tudi da dopolnjujejo in ne nadomeščajo nacionalnih dejavnosti

4. TEHNIČNA POMOČ

(i)	Zahteve, ki upravičujejo uporabo tehnične pomoči Podroben opis razpoložljivih sredstev in dodatnih potreb, ki se zahtevajo za izvajanje programa ERF … …

(ii)	Namen tehnične pomoči (člen 18 Odločbe 2004/904/ES) … …

(iii)

Finančni načrt (4)

Dodeljena sredstva Evropskega sklada za begunce	A	0,00 EUR	0,00 %
Državna dodeljena sredstva	B	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva iz regij	C	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva od lokalnih organov	D	0,00 EUR	0,00 %
Nacionalna dodeljena sredstva	E = B+C+D	0,00 EUR	0,00 %
Skupna javna dodeljena sredstva	F = A+E	0,00 EUR	0,00 %
Zasebna dodeljena sredstva	G	0,00 EUR	0,00 %
Skupni stroški	H = F+G	0,00 EUR	0,00 %

(iv)

Časovni razpored

(Datumi začetkov ukrepov tehnične pomoči morajo biti v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom programskega leta. Izjemoma so lahko datumi začetkov za projekte v okviru programa za leto 2005 v obdobju med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2006. Izdatki za letni program za leto 2005 so lahko upravičeni od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2006)

Datum začetka: …

Datum zaključka: …

(v)

Dejavnosti, ki jih je treba izvesti (operativna shema)

Dejavnosti, ki zajemajo tehnično in upravno pomoč, povezano s pripravo, spremljanjem in ocenjevanjem dejavnosti programa, na primer:

(a)

stroški, povezani s pripravo, izbiro, ocenjevanjem in nadaljnjim spremljanjem dejavnosti, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za begunce. Tu je lahko vključen lizing ali nakup računalniških sistemov: potrebo po teh primerno utemelji odgovorni organ in je sorazmerna z obsegom programa. Z lizingom pridobljena ali nakupljena oprema se lahko uporablja le za izvajanje programa. Uporabljajo se pravila o upravičenosti v zvezi z lizingom;

(b)	dejavnosti informiranja in stroški, povezani s prepoznavnostjo sofinanciranja iz ERF;

(c)	stroški, povezani z revizijami in preverjanji na kraju samem ter pregledi projektov;

(d)	izdatki, povezani z osebnimi prejemki, vključno s prispevki za socialno varnost, so upravičeni le v naslednjih primerih;

(e)	redno zaposleni uradniki, začasno premeščeni z uradno odločbo odgovornega organa, ki jih pooblasti za opravljanje nalog, naštetih v točkah 2 do 4 zgoraj;

(f)	začasni uslužbenci ali osebje iz zasebnega sektorja, zaposleni izključno za namen opravljanja nalog, naštetih v točkah 2 do 4 zgoraj.

(vi)	Postopek naročil Javni organ, ki izvaja program ERF (in drugi organi, udeleženi pri izvajanju, če je pomembno). Navedite zlasti, v okviru katerih postopkov naročil naj se upravljajo izdatki za tehnično pomoč.

(vii)

Udeleženi nacionalni organi

Navedite, ali je poleg odgovornega organa v skladu s členom 13 Odločbe o ERF udeležen še kak drugi organ.

(viii)

Pričakovani opredeljeni rezultati

na primer:

—	Količinsko opredeljeno izboljšanje pri izvajanju ERF

—	Izboljšanja pri pripravi razpisov za zbiranje predlogov in pri pripravi programa (navedite osebo/dni):

—	Ocenjevanje predlogov za projekte (navedite število):

—	Izbor projektov (pričakovano število):

—	Nadaljnje spremljanje projektov in upravljanje programa (navedite št. oseb/dni):

—	Revizija in pregledi na kraju samem (navedite število revizij/pregledov):

—	Ocenjevalna poročila (navedite število oseb/dni):

—	Pobude za oglaševanje (navedite):

—	Z lizingom pridobljena ali nakupljena oprema (navedite):

—	Drugo (navedite):

(ix)	Prepoznavnost sofinanciranja iz Evropskega sklada za begunce Financiranje iz ERF je dobro prepoznavno za vsakršno dejavnost, povezano z projekti, ki se financirajo iz tega ukrepa.

(x)

Dopolnjevanje s podobnimi ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov, in dodatnost k nacionalnim ukrepom

Država članica mora prikazati, da so predlagani ukrepi popolnoma integrirani in koordinirani s podobnimi ukrepi, ki se financirajo iz drugih nacionalnih, mednarodnih ali instrumentov Skupnosti, in tudi da dopolnjujejo in ne nadomeščajo nacionalnih ukrepov.

5. OKVIRNI SKUPNI FINANČNI NAČRT ZA LETO (5)

Dodeljena sredstva Evropskega sklada za begunce	A	0,00 EUR	0,00 %
Državna dodeljena sredstva	B	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva iz regij	C	0,00 EUR	0,00 %
Dodeljena sredstva od lokalnih organov	D	0,00 EUR	0,00 %
Nacionalna dodeljena sredstva	E = B+C+D	0,00 EUR	0,00 %
Skupna javna dodeljena sredstva	F = A+E	0,00 EUR	0,00 %
Zasebna dodeljena sredstva	G	0,00 EUR	0,00 %
Skupni stroški	H = F+G	0,00 EUR	0,00 %

(1) Glej člen 15 te odločbe.

(2) Glej člen 15 te odločbe.

(3) Glej člen 15 te odločbe.

(4) Največ 7 % letnih dodeljenih sredstev držav članic, plus 30 000 EUR. Sofinanciranje ni obvezno. Glej člen 15 te odločbe.

(5) Glej člen 15 te odločbe.

PRILOGA 3

VZOREC POROČILA O NAPREDKU

(člen 23(3) Odločbe 2004/904/ES)

Poslati na naslov:

Evropska komisija

Generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost

Enota B/4 Evropski sklad za begunce

B-1049 Bruselj

Država članica: …Leto letnega programa: …Odgovorni organ: …(ime osebe za stike, služba ali organizacija, naslov, telefaks, telefon, e-naslov)Predvideni datum: ko se 70 % zneska začetnega izplačila plača končnemu upravičencu.

A. UPRAVLJANJE IN VODENJE PROGRAMA

1. Opis struktur upravljanja letnega programa, finančnih poti, metodologije in meril za izbor projektov, sistema spremljanja (če ste iste podatke navedli v zahtevi za sofinanciranje, se sklicujte na zahtevo za sofinanciranje):

2. Izbor projektov: izvedeni ukrepi in doseženi rezultati (npr. datum objave razpisa za zbiranje predlogov, število prosilcev, število izbranih projektov, povprečni stroški izbranih projektov). Opis dejavnosti tehnične pomoči, opravljenih pri izvajanju programa:

3. Obveščanje in oglaševanje: opravljene dejavnosti. Podroben opis o načinih zagotavljanja prepoznavnosti sofinanciranja s strani Skupnosti. Celotna projektna dokumentacija in vse publikacije morajo omeniti sofinanciranje s strani EU, „Ta projekt sofinancira Evropski sklad za begunce“:

4. Podatki o pregledih, izvedenih v skladu s členom 25(1) Odločbe 2004/904/ES:

5. Podatki o tveganjih, povezanih z dejavnostmi (tveganje pomeni možnost dogodka, ki bi vplival na dosego ciljev):

B. IZVAJANJE PROGRAMA

1. Časovni razpored

—	Datum začetka izvajanja nacionalnega letnega programa:

—	Datum zaključka nacionalnega letnega programa (končni datum za izvršitev izdatkov, kot je določeno v odločbi o sofinanciranju):

2. Finančni vidiki

Tabela finančnega poročila (navedite datum – ne prej kakor en mesec pred predložitvijo zbirnega poročila):

FINANČNO POROČILO

(Poročilo o napredku člen 23(3))

NACIONALNI PROGRAMI ERF	DRŽAVA
Stanje na dan	Leto programa

Načrtovano

(1)

Prevzete obveznosti

(2)

Izplačila

(3)

% izplačil

(4=3/2)

Skupni stroški

(a)

Financiranje ERF

(b)

Skupni stroški

(a)

Skupni upravičeni stroški

(b)

Financiranje ERF

(c)

Skupni stroški

(a)

Skupni upravičeni stroški

(b)

Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF

(c)

Izplačana sredstva iz ERF

(d)

Skupni stroški

(a)

Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF

(b)

Izplačana sredstva iz ERF

(c)

ERF za izplačilo/za izterjavo s strani odgovornega organa

(5)

Dejavnost A – Sprejem in azilni postopki

Ukrep 1

Ukrep 2

Ukrep 3

Dejavnost A skupno

0,00

Dejavnost B – Vključevanje

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost B skupno

0,00

Dejavnost C – Prostovoljno vračanje

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost C skupno

0,00

Dejavnost D – Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost D skupno

0,00

DEJAVNOSTI SKUPNO

0,00

E Tehnična pomoč skupno

VSE SKUPAJ

0,00

(1)	Načrtovano = kot načrtovano v odobrenem letnem programu (včasih na tej stopnji ni podrobnosti o projektu).

(1a)	Skupni stroški = skupni stroški ukrepov, kot je napovedano v odobrenem letnem programu.

(1b)	Financiranje ERF = znesek financiranja ERF za vsak ukrep, kot je napovedano v odobrenem letnem programu.

(2)	Prevzete obveznosti = kot je dogovorjeno v sporazumu o sofinanciranju/odločbi o financiranju med odgovornim organom in upravičeno organizacijo.

(2a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, kot dogovorjeno s sporazumom o nepovratnih sredstvih/odločbo o financiranju.

(2b)	Skupni upravičeni stroški = skupni upravičeni stroški za ukrep, kot dogovorjeno s sporazumom o nepovratnih sredstvih/odločbo o financiranju (= skupni stroški – prispevki v naravi).

(2c)	Financiranje ERF = najvišji znesek financiranja iz ERF, kot je dogovorjeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih/odločbi o financiranju med odgovornim organom in upravičencem.

(3)	Izplačano = dejansko nastalo in do sedaj izplačano.

(3a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ.

(3b)	Skupni upravičeni stroški = upravičeni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ (= skupni stroški – prispevki v naravi).

(3c)	Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF = končni znesek financiranja iz ERF, ki se izplača upravičencu v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih/odločbe o financiranju, in izdatki, ki jih odobri odgovorni organ.

(3d)	Izplačana sredstva iz ERF = znesek sredstev iz ERF, ki ga je odgovorni organ izplačal upravičencu do sedaj (vključno z vrnjenimi zneski).

(4)	Sprememba med prevzetimi obveznostmi in do sedaj izplačanimi zneski.

(4a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ (3a)/ skupni stroški za ukrep, kot dogovorjeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih ali odločbi o financiranju (2a).

(4b)	Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF = končni dolgovani znesek financiranja iz ERF (3c) / znesek financiranja iz ERF, odobreni za ukrep (2b)

(4c)	Izplačana sredstva iz ERF = znesek sredstev iz ERF, izplačanih upravičencu do sedaj v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih ali odločbe o financiranju (3d) / znesek financiranja iz ERF, odobrenim za ukrep (2b).

(5)

ERF za izplačilo/izterjavo = razlika med končnim zneskom financiranja iz ERF, ki se izplača upravičencu v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih/odločbe o financiranju in zneskom financiranja iz ERF, ki ga je odgovorni organ izplačal upravičencu do sedaj (vključno z vrnjenimi zneski) – (5) = 3(c) – 3(d).

IZJAVA O IZDATKIH ZA LETNI PROGRAM ERF

(člena 23(3) in 24 Odločbe Sveta)

Referenčna številka Komisije:

Država:

Datum:

(v EUR)

Dejavnosti:

Skupni izdatki

Upravičeni izdatki

Prispevki v naravi

Skupni izdatki

Neposredni upravičeni stroški

Posredni upravičeni stroški

Skupni Upravičeni Izdatki

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 1

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 2

Sprejem in azilni postopki –Ukrep 3

(A)	Sprejem in azilni postopki – skupno

Vključevanje – Ukrep 1

Vključevanje – Ukrep 2

(B)	Vključevanje – skupno

Prostovoljno vračanje – Ukrep 1

Prostovoljno vračanje – Ukrep 2

(C)	Prostovoljno vračanje – skupno

Kombinirani ukrep 1

Kombinirani ukrep 2

(D)	Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost – skupno

(E)	Tehnična pomoč

VSE SKUPAJ

(b) Izplačila, prejeta s strani Komisije z ustreznimi datumi:

3. Izvajanje ukrepov programa

(a) Glavni cilji izbranih projektov po dejavnosti (prosimo, uporabite ustrezne kazalce, kot je opisano v zahtevi za sofinanciranje: navedite primere izbranih projektov):

(b) Količinska opredelitev pričakovanih rezultatov (prosimo, posodobite količinsko opredelitev kazalcev z ukrepom iz zahteve za sofinanciranje):

(d) Druge pripombe glede izvajanja:

PRILOGA 4

VZOREC KONČNEGA POROČILA

(člen 23(4) Odločbe 2004/904/ES)

Poslati na naslov:

Evropska komisija

Generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost

Enota B/4 Evropski sklad za begunce

B-1049 Bruselj

Država članica: …Leto letnega programa: …Odgovorni organ: …(ime osebe za stike, služba ali organizacija, naslov, telefaks, telefon, e-naslov)Predvideni datum: ne več kot devet mesecev po upravičenem roku za letni program.

A. OPERATIVNI OKVIR

1. Opis kakršnega koli pomembnega razvoja stanja v državi članici glede na stanje, opisano v letnemu programu:

2. Posledice zgoraj omenjenega razvoja na izvajanje programa:

3. Sprejeti ukrepi za zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja z drugimi povezanimi politikami na nacionalni ali evropski ravni (vključno s politiko konkurence, javnih naročil, enakih možnosti in okoljsko politiko):

B. UPRAVLJANJE IN VODENJE PROGRAMA

1. Opis struktur upravljanja programa, finančnih poti, metodologije in meril za izbor projektov, sistema za spremljanje in nadzor (če ste iste podatke navedli v zahtevi za sofinanciranje, se sklicujte na zahtevo za sofinanciranje):

2. Podrobnosti o kakršnih koli spremembah sistemov za upravljanje in spremljanje programa:

3. Opis dejavnosti tehnične pomoči, opravljenih pri izvajanju programa: doseženi rezultati:

4. Obveščanje in oglaševanje: opravljene dejavnosti. Podroben opis o načinih zagotavljanja prepoznavnosti sofinanciranja s strani Skupnosti. Celotna projektna dokumentacija in vse publikacije omenijo sofinanciranje s strani EU. „Ta projekt sofinancira Evropski sklad za begunce“. (Priložite kopije vseh publikacij, povezanih s projektom, časopisnih člankov itd):

5. Podatki o pregledih, izvedenih v skladu s členom 24(1) Odločbe 2004/904/ES, vključno z razlago vidikov stroškov in koristi metode vzorčenja v skladu s členom 7(2) te odločbe:

6. Podatki o tveganjih, povezanih z dejavnostmi (tveganje pomeni možnost dogodka, ki bi vplival na dosego ciljev):

C. IZVAJANJE PROGRAMA

1. Časovni razpored

—	Datum začetka izvajanja nacionalnega letnega programa:

—	Datum zaključka nacionalnega letnega programa (končni datum za izvršitev izdatkov, kot je določeno v odločbi o sofinanciranju):

2. Finančni vidiki

Tabela finančnega poročila (navedite datum – ne prej kakor en mesec pred predložitvijo zbirnega poročila):

FINANČNO POROČILO

(Končno poročilo, členi 23(4), 24(3) in 28(2)

NACIONALNI PROGRAMI ERF	DRŽAVA
Stanje na dan	Leto programa

Načrtovano

(1)

Prevzete obveznosti

(2)

Izplačila

(3)

% izplačil

(4=3/2)

Skupni stroški

(a)

Financiranje ERF

(b)

Skupni stroški

(a)

Skupni upravičeni stroški

(b)

Financiranje ERF

(c)

Skupni stroški

(a)

Skupni upravičeni stroški

(b)

Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF

(c)

Izplačana sredstva iz ERF

(d)

Skupni stroški

(a)

Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF

(b)

Izplačana sredstva iz ERF

(c)

ERF za izplačilo/za izterjavo s strani odgovornega organa

(5)

Dejavnost A – Sprejem in azilni postopki

Ukrep 1

Ukrep 2

Ukrep 3

Dejavnost A skupno

0,00

Dejavnost B – Vključevanje

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost B skupno

0,00

Dejavnost C – Prostovoljno vračanje

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost C skupno

0,00

Dejavnost D – Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost

Ukrep 1

Ukrep 2

Dejavnost D skupno

0,00

DEJAVNOSTI SKUPNO

0,00

E Tehnična pomoč skupno

VSE SKUPAJ

0,00

(1)	Načrtovano = kot načrtovano v odobrenem letnem programu (včasih na tej stopnji ni podrobnosti o projektu).

(1a)	Skupni stroški = skupni stroški ukrepov, kot je napovedano v odobrenem letnem programu.

(1b)	Financiranje ERF = znesek financiranja ERF za vsak ukrep, kot je napovedano v odobrenem letnem programu.

(2)	Prevzete obveznosti = kot je dogovorjeno v sporazumu o sofinanciranju/odločbi o financiranju med odgovornim organom in upravičeno organizacijo.

(2a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, kot dogovorjeno s sporazumom o nepovratnih sredstvih/odločno o financiranju.

(2b)	Skupni upravičeni stroški = skupni upravičeni stroški za ukrep, kot dogovorjeno s sporazumom o nepovratnih sredstvih/odločbo o financiranju (= skupni stroški – prispevki v naravi).

(2c)	Financiranje ERF = najvišji znesek financiranja iz ERF, kot je dogovorjeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih/odločbi o financiranju med odgovornim organom in upravičencem.

(3)	Izplačano = dejansko nastalo in do sedaj izplačano.

(3a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ.

(3b)	Skupni upravičeni stroški = upravičeni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ (= skupni stroški – prispevki v naravi).

(3c)	Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF = končni znesek financiranja iz ERF, ki se izplača upravičencu v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih/odločbe o financiranju, in izdatki, ki jih odobri odgovorni organ.

(3d)	Izplačana sredstva iz ERF = znesek sredstev iz ERF, ki ga odgovorni organ izplača upravičencu do sedaj (vključno z vrnjenimi zneski).

(4)	Sprememba med prevzetimi obveznostmi in do sedaj izplačanimi zneski.

(4a)	Skupni stroški = skupni stroški za ukrep, ki jih je imel upravičenec in jih je odobril odgovorni organ (3a)/skupni stroški za ukrepe, kot dogovorjeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih ali odločbi o financiranju (2a).

(4b)	Končni dolgovani znesek financiranja iz ERF = končni dolgovani znesek financiranja iz ERF (3c) /znesek financiranja iz ERF, odobrenim za ukrep (2b)

(4c)	Izplačana sredstva iz ERF = znesek sredstev iz ERF, izplačanih upravičencu do sedaj v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih ali odločbe o financiranju (3d) / znesek financiranja iz ERF, odobren za ukrep (2b).

(5)

KONČNA IZJAVA O IZDATKIH ZA LETNI PROGRAM ERF

(člena 23(3) in 24(3) Odločbe Sveta)

Referenčna številka Komisije:

Država:

Datum:

(v EUR)

Dejavnosti

Skupni izdatki

Upravičeni izdatki

Prispevki v naravi

Skupni izdatki

Neposredni upravičeni stroški

Posredni upravičeni stroški

Skupni upraviČeni izdatki

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 1

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 2

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 3

(A)	Sprejem in azilni postopki – skupno

Vključevanje – Ukrep 1

Vključevanje – Ukrep 2

(B)	Vključevanje – skupno

Prostovoljno vračanje – Ukrep 1

Prostovoljno vračanje – Ukrep 2

(C)	Prostovoljno vračanje – skupno

Kombinirani ukrep 1

Kombinirani ukrep 2

(D)	Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost – skupno

(E)	Tehnična pomoč

VSE SKUPAJ

Dejavnosti

Viri prihodkov

Javni

Zasebni

Prispevki v naravi

Skupaj

Skupnost (ERF)

(Najvišji dolgovani znesek financiranja iz ERF)

Država

Regije

Lokalni organi

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 1

0,00

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 2

0,00

Sprejem in azilni postopki – Ukrep 3

0,00

(A)	Sprejem in azilni postopki – skupno

0,00

Vključevanje – Ukrep 1

0,00

Vključevanje – Ukrep 2

0,00

(B)	Vključevanje – skupno

0,00

Prostovoljno vračanje – Ukrep 1

0,00

Prostovoljno vračanje – Ukrep 2

0,00

(C)	Prostovoljno vračanje – skupno

0,00

Kombinirani ukrep 1

0,00

Kombinirani ukrep 2

0,00

(D)	Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost – skupno

0,00

(E)	Tehnična pomoč

0,00

Vse skupaj

0,00

Dodatek k Izjavi o izdatkih

Vrnjeni zneski, vključeni v to izjavo o izdatkih

Projekt Sprejem in azilni postopki – Ukrep 2
Znesek, ki ga je treba vrniti
Dolžnik
Datum izdaje dokumenta za izterjavo
Organ, ki je izdal dokument za izterjavo
Dejanski datum vrnitve
Vrnjeni znesek

Projekt Sprejem – Ukrep 3
Znesek, ki ga je treba vrniti
Dolžnik
Datum izdaje dokumentov za izterjavo
Organ, ki je izdal dokument za izterjavo
Dejanski datum vrnitve
Vrnjeni znesek

(b) Izplačila, prejeta s strani Komisije z ustreznimi datumi:

3. Izvajanje in ukrepi programa

(a) Opis sredstev, ki so bila v praksi dejansko uporabljena za izvajanje ukrepov, predvidenih v nacionalnem letnem programu:

Primer:

Ukrep

Projekt, kot je opisan v nacionalnem izvedbenem programu

Izvajanje

A – Sprejem

Projekt 1 – Vzpostavite sprejemno infrastrukturo za 1 000 oseb

—	zgraditev sprejemnega centra za 450 oseb, nameščenega …

—	povečana zmogljivost na 500 oseb obstoječih centrov, nameščenih …

(b) Doseženi rezultati in vplivi (kakovosten in kvantitativen opis z uporabo ustreznih kazalcev, določenih v zahtevi za sofinanciranje), ocena učinkovitosti (v primerjavi z napovedmi) in stroškovne učinkovitosti:

4. Če je primerno, opis kakršnih koli nadnacionalnih dejavnosti in/ali vpliva programa:

5. Podroben opis težav, nastalih pri izvajanju nacionalnega letnega programa

E. POROČILO NADZORNEGA ORGANA

1. Podrobnosti o kakršnih koli spremembah sistema nadzora:

2. Rezultati teh dejavnosti, odkrite in javljene nepravilnosti, ukrepi, ki jih je izvedel odgovorni organ:

3. Primerni ukrepi, ki jih je odgovorni organ izvedel na podlagi pripomb kontrolnih misij Evropske unije (Računsko sodišče, Evropska komisija):

4. Podrobni podatki o primerih odkritih nepravilnosti, kadar gre za sum goljufije in je treba predvideti ustrezne ukrepe:

PRILOGE H KONČNEMU POROČILU

A. Seznam odobrenih projektov po dejavnostih

B. Kratek opis posameznih projektov, za vsakega pol strani, in povzetek finančnih kazalcev, tabelarni prikaz proračunskih sredstev, dodeljenih za vsak projekt, končni izdatki za vsak projekt

C. Neodvisno vrednotenje

PRILOGA 5

EVROPSKA KOMISIJA

EVROPSKI SKLAD ZA BEGUNCE

ZAHTEVA ZA IZPLAČILO

(poslati po uradni poti Enoti B4 GD za pravosodje, svobodo in varnost, LX 46, B-1049 Bruselj)

Naziv programa: …

Odločba Komisije št … z dne …

V skladu s členom 13 Odločbe 2004/904/ES spodaj podpisani (ime in priimek z velikimi črkami, žig, funkcija in podpis pristojnega organa), ki zastopam organ, odgovoren za izvajanje Evropskega sklada za begunce, prosim za izplačilo zneska EUR kot drugega predplačila/končnega izplačila. Ta zahteva za izplačilo ustreza zahtevam o dopustnosti, ker:

Neustrezno prečrtajte

(a)	poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa dela in izjava o izdatkih, da je bilo porabljeno najmanj 70 % zneska začetnega izplačila, predvidenega v členu 23(3) Odločbe 2004/904/ES

—	je bilo predloženo

—	je priloženo

(b)	končno poročilo o izvajanju letnega programa in končna izjava o izdatkih, določena v členih 24(4) in 28(2) Odločbe 2004/904/ES

—	je bilo predloženo

—	je priloženo

(c)	odločitve odgovornega organa so v skladu s skupnim zneskom prispevka Sklada za zadevne prednostne naloge

(d)	kakršna koli priporočila za izboljšanje načinov spremljanja in upravljanja, ki jih je podala Komisija v skladu s členom 27 Odločbe 2004/904/ES

—	so bila upoštevana

—	je bila podana obrazložitev

—	ni bilo priporočil

(e)	katera koli zahteva za korektivne ukrepe, navedene v členu 26 Odločbe 2004/904/ES

—	je bila upoštevana

—	so bile dane pripombe

—	ni vsebovala izdatkov

—	ni bilo zahtev

Zneski se izplačajo:

Upravičenec:
Banka:
Račun št.:
Imetnik računa (če drug kot upravičenec):

Datum

Ime in priimek z velikimi črkami, žig, funkcija in podpis pristojnega organa)

PRILOGA 6

EVROPSKA KOMISIJA

EVROPSKI SKLAD ZA BEGUNCE

VZOREC IZJAVE O IZDATKIH (člen 25)

Evropski komisiji, Generalnemu direktoratu za pravosodje, svobodo in varnost

IZJAVA ODGOVORNEGA ORGANA

(poslati po uradni potiEnoti B4, GD za pravosodje, svobodo in varnost, LX 46, B-1049 Bruselj)

(1)	Spodaj podpisani … (navedite ime in priimek z velikimi črkami, naziv in oddelek/službo) prilagam končno izjavo o izdatkih za letni program Evropskega sklada za begunce za leto … in vlogo za Komisijo za izplačilo preostalega zneska sofinanciranja Skupnosti.

(2)

Za nacionalni letni program za leto … zagotavljam, da:

(a)	je izjava o izdatkih točna in izhaja iz zanesljivih računovodskih sistemov ter temelji na preverljivih dokaznih listinah;

(b)	so izdatki, navedeni za sofinanciranje, v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti ter so nastali v povezavi s projekti, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za letni program, in so v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti;

(c)	je organ za potrjevanje za namene potrjevanja od odgovornega organa prejel ustrezne podatke o opravljenih postopkih upravljanja, o projektih, ki jih sofinancira Sklad, ter o pregledih, opravljenih v zvezi z izdatki, vključenimi v izjave o izdatkih;

(d)	so ustrezno upoštevani rezultati vseh revizij, ki jih je izvedel nadzorni organ;

(e)	je bila izterjava vseh zneskov iz sredstev Skupnosti, za katere se je izkazalo, da so bili izplačani neupravičeno kot posledica odkritih nepravilnosti, skupaj z obrestmi, kjer je ustrezno, upravičeno odvedena od izjave o izdatkih.

Datum

Ime in priimek z velikimi črkami, žig, funkcija in podpis odgovornega organa

IZDATKI PO DEJAVNOSTIH

Referenčna številka Komisije:

Naziv:

Datum:

(EUR)

Dejavnost

Izplačani skupni upravičeni izdatki (1)

Javni

Zasebni

Skupaj

Skupnost (ERF)

Država

Regije

Lokalni organi

(A)	Sprejem in azilni postopki

(B)	Vključevanje

(C)	Prostovoljno Vračanje

(D)	Projekti, ki zajemajo več kot eno dejavnost

(E)	Tehnična pomoč

Skupaj

0,00

Skupaj ERF

Dodatek k izjavi o izdatkih

Vrnjeni zneski v obdobju od prejšnje izjave o izdatkih, vključenih v to izjavo o izdatkih (v skupinah po ukrepih)

Znesek, ki ga je treba vrniti
Dolžnik
Datum izdaje dokumentov za izterjavo
Organ, ki je izdal dokument za izterjavo
Dejanski datum vrnitve
Vrnjeni znesek

Datum

Ime in priimek z velikimi črkami, žig, funkcija in podpis odgovornega organa

POTRDILO

Spodaj podpisani … (navedite ime in priimek z velikimi črkami, naziv in službo) sem proučil končno izjavo o izdatkih za Evropski sklad za begunce v … (navedite zajeto obdobje) in vlogo za Komisijo za izplačilo preostalega zneska.

OBSEG PROUČITVE

Cilj potrjevanja je zagotoviti, da:

(a)	je izjava o izdatkih točna in izhaja iz zanesljivih računovodskih sistemov ter temelji na preverljivih dokaznih listinah;

(b)	so izdatki, navedeni za sofinanciranje, v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti ter so nastali v povezavi s projekti, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za letni program, in so v skladu z veljavnimi pravili države in Skupnosti;

(c)	je organ za potrjevanje za namene potrjevanja od odgovornega organa prejel ustrezne podatke o opravljenih postopkih upravljanja, o projektih, ki jih sofinancira Sklad, ter o preverjanjih, opravljenih v zvezi z izdatki, vključenimi v izjave o izdatkih;

(d)	so ustrezno upoštevani rezultati vseh revizij, ki jih je izvedel nadzorni organ;

(e)	je bila izterjava vseh zneskov iz sredstev Skupnosti, za katere se je izkazalo, da so bili izplačani neupravičeno kot posledica odkritih nepravilnosti, skupaj z obrestmi, kjer je ustrezno, upravičeno odvedena od izjave o izdatkih.

OPOMBE

Obseg proučitve je bil omejen z naslednjim:

(a)

…

(b)

…

(c)

itd.

(Navedite vse nastale ovire pri preverjanju, na primer sistemske težave, pomanjkljivosti v upravljanju, pomanjkanje revizijske sledi, pomanjkanje dokaznih listin, zadeve v sodnih postopkih itd.; ocenite znesek izdatkov, na katerega vplivajo te ovire, in zadevni znesek sofinanciranja Skupnosti)

Proučitev, skupaj z zaključki ostalih nacionalnih pregledov ali pregledov Skupnosti, do katerih sem imel dostop, razkriva nizko/visoko (navedite ustrezno; če visoko, obrazložite) stopnjo pogostosti napak/nepravilnosti. Odgovorni organi so prijavljene napake/nepravilnosti zadovoljivo rešil in ne zdi se, da vplivajo na znesek, ki se izplača kot sofinanciranje Skupnosti, z naslednjimi izjemami:

(a)

…

(b)

…

(c)

itd.

(Navedite napake/nepravilnosti, ki niso bile zadovoljivo rešene, in za vsak primer posebej tudi možen sistemski značaj in razsežnost težave ter zneske sofinanciranja Skupnosti, na katere se zdi, da vpliva.)

SKLEP

Ali:

Če se pri proučitvi ne odkrije ovir, stopnja pogostosti napak je nizka in so bile vse težave zadovoljivo rešene:

(a)

Glede na proučitev in sklepne ugotovitve drugih pregledov s strani nacionalnih organov ali Skupnosti, do katerih imam dostop, menim, da končna izjava o izdatkih v vseh materialnih vidikih pravilno predstavlja izdatke, nastale v skladu z Odločbo 2004/904/ES, in da se zdi zahteva Komisiji za izplačilo preostalega zneska sofinanciranja Skupnosti veljavna.

Ali:

Če se pri proučitvi odkrijejo nekatere ovire, vendar stopnja pogostosti napak ni visoka ali če nekateri problemi niso bili zadovoljivo rešeni:

(b)

Razen za zadeve iz točke 1 in/li napake/nepravilnosti iz točke 2, za katere se zdi, da niso bile zadovoljivo rešene, na podlagi proučitve in sklepnih ugotovitev drugih pregledov s strani nacionalnih organov ali Skupnosti, do katerih sem imel dostop, menim, da končna izjava v vseh materialnih vidikih pravilno predstavlja izdatke, nastale v skladu z Odločbo 2004/904/ES in njenimi izvedbenimi pravili, ter da se zdi vloga za Komisijo za izplačilo preostalega zneska sofinanciranja Skupnosti veljavna.

Ali:

Če se pri proučitvi odkrijejo večje ovire ali je stopnja pogostosti odkritih napak visoka, tudi če so bile prijavljene napake/nepravilnosti zadovoljivo rešene:

(c)	Glede na zadeve iz točke 1 in/ali glede na visoko stopnjo pogostosti prijavljenih napak iz točke 2, ne morem podati mnenja o končni izjavi o izdatkih in vlogi za Komisijo za izplačilo preostalega zneska sofinanciranja Skupnosti.

Datum

Ime in priimek z velikimi črkami, žig, funkcija in podpis organa za potrjevanje

(1) Glej člen 16 te odločbe.

14.6.2006

Uradni list Evropske unije

L 162/78

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. februarja 2006

o vzpostavitvi delovnega načrta za znak Skupnosti za okolje

(Besedilo velja za EGP)

(2006/402/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1980/2000 predvideva, da mora Komisija vzpostaviti delovni načrt za znak Skupnosti za okolje.

(2)

Delovni načrt naj bi vseboval strategijo za razvoj sistema, določitev ciljev za izboljšanje stanja okolja in uveljavitev na trgu, okviren seznam skupin proizvodov, ki bodo imele prednost pri ukrepanju Skupnosti, ter načrte za usklajevanje in sodelovanje med sistemom Skupnosti in drugimi sistemi za podeljevanje znakov za okolje v državah članicah.

(3)	Nadalje je treba v delovnem načrtu predvideti ukrepe za izvajanje strategije in vključiti načrtovano financiranje sistema.

(4)	Spremenjeni delovni načrt se pripravi na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju prvega delovnega načrta za znak Skupnosti za okolje (2).

(5)	Delovni načrt je treba redno pregledovati.

(6)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega po členu 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Sprejme se spremenjeni delovni načrt za znak Skupnosti za okolje, določen v Prilogi, za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007.

Člen 2

Pregled delovnega načrta se začne pred 31. decembrom 2007.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2006.

Za Komisijo

Stravros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2) UL L 7, 11.1.2002, str. 28.

PRILOGA

DELOVNI NAČRT ZA ZNAK SKUPNOSTI ZA OKOLJE

UVOD

Znak Skupnosti za okolje je bil uveden leta 1992, da bi spodbudil podjetja k razvijanju blaga in storitev, ki imajo v celotnem življenjskem ciklusu manjši vpliv na okolje, ter zagotovil boljše obveščanje potrošnikov o teh vplivih.

Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del širše strategije, katere cilj je pospeševanje trajnostne proizvodnje in potrošnje. Kot je navedeno v šestem okoljskem akcijskem programu (6EAP), je ta cilj lahko dosežen v okviru „okvira za integrirano, v življenjski krog usmerjeno politiko do proizvodov“. Ključni cilji so zagotoviti visoko raven varstva in prekiniti povezavo med pritiski na okolje in gospodarsko rastjo ter tako delovati v okviru lizbonske strategije o gospodarski in socialni obnovitvi (2000) (1) in strategije za trajnostni razvoj (Göteborg, leta 2001) (2) Evropske unije.

Natančneje, sporočilo o integrirani politiki do proizvodov (3) (IPP) predlaga novo strategijo za utrditev in preusmerjanje okoljskih politik v zvezi s proizvodi in za razvijanje trga za okolju prijaznejše proizvode. Znak Skupnosti za okolje je eno izmed orodij, ki lahko pomagajo doseči ta cilj. V sistemu znaka Skupnosti za okolje je veliko informacij in strokovnega znanja o politiki do proizvodov, ki temelji na upoštevanju življenjskega kroga, ki ga je treba približati interesnim skupinam, sodelujočim v nadaljnjem razvijanju pristopa integrirane politike do proizvodov.

V okviru premika k trajnostni porabi in proizvodnji novih direktiv (4) o javnih naročilih, ki vključujejo okoljske vidike v javna naročila, in pred kratkim izdan Priročnik o okoljskih javnih naročilih prinašajo nove možnosti za znak Skupnosti za okolje. Medtem ko javni kupci lahko v svojih razpisih ne zahtevajo izrecno, da so proizvodi in storitve v ponudbah opremljeni z znakom Skupnosti za okolje, pa nove direktive, kadar opredeljujejo zahteve na podlagi kakovosti ali okoljske funkcionalnosti, omogočajo uporabo meril, določenih s sistemom ali ekvivalentom. To bi moralo spodbuditi javne organe, da sprejemajo politične odločitve, zaradi katerih bo njihova nabava prek sistema za znak Skupnosti za okolje in njegovih meril ali drugih ekvivalentnih sistemov, ki zagotavljajo trdno podlago za podatke o proizvodih, zelena.

Znak Skupnosti za okolje je tudi medsebojno povezan s številnimi instrumenti, katerih cilji so čistejša proizvodnja, razvoj in uporaba okoljskih tehnologij. Njegove strukture, postopki in znanje so poznani kot močno izhodišče za načrtovanje, kako izvajati ukrepe predlagane direktive o okoljskem oblikovanju proizvodov, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo. Prednostno področje dejavnosti v okviru akcijskega načrta okoljskih tehnologij (ETAP), in sicer načrtovanje in izvajanje ciljnih zmogljivosti, vključuje raziskovanje odnosa med zasnovo ciljnih zmogljivosti in okoljsko uspešnostjo blaga in storitev, ki jih obravnavajo pobude EU, kot je znak Skupnosti za okolje.

Širitev maja 2004, z desetimi novimi državami članicami, je ustvarila nove razmere za razvoj znaka Skupnosti za okolje ter za prispevanje k okoljski komunikaciji in ozaveščanju. Jasen, vseevropski znak Skupnosti za okolje, npr. Flower (cvet), bi potrošnikom olajšal zeleno nakupovanje po Evropi in jim hkrati pomagal razumeti označevanje tipa I.

Dobro zasnovani sistemi okoljskega označevanja na tržni podlagi bodo ostali za potrošnike privlačni zaradi svoje neposrednosti in preprostosti in ker državljanom zagotavljajo boljše in dostopnejše informacije o okolju. Če so razviti v partnerstvu s proizvajalci in v okviru razumnih stroškov za podjetja, so prijazni tudi do podjetništva, saj povečujejo prodajno privlačnost proizvodov na prodajnem mestu.

Jasno je, da znak Skupnosti za okolje še ni zadovoljivo prodrl na trg. S čedalje širšo vrsto skupin proizvodov (vključno blago in storitve), in s stalno na novo prihajajočimi zahtevki je sedaj v boljšem položaju, kot je bil, a jasno je, da bo sistem za dosego prvotnih ciljev treba spremeniti, predvsem za njegov dejaven začetek v poslovnem svetu. Zaradi revizije sistema znaka Skupnosti za okolje se izvaja ocenjevalna študija, s katero se ocenjuje njegovo celotno učinkovitost pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Ocenjen bo prispevek sistema k trajnostni porabi in proizvodnji ter pripravljeni predlogi, kako z revizijo sistema najbolje odgovoriti na izzive pospeševanja trajnostnega razvoja v Evropi in kako ga narediti privlačnejšega za gospodarske subjekte, predvsem za mala in srednja podjetja. Ta delovni načrt naj bi popolnoma podpiral ocenjevanje sistema in njegovo revizijo, nikakor pa ne sme, potem ko je uredba spremenjena, oteževati kakršnihkoli sprememb sistema znaka za okolje.

Glavni cilj tega spremenjenega delovnega načrta je zato graditi na pridobljenem znanju in izkušnjah o delovanju sistema znaka za okolje ter določiti delovni program za naslednja tri leta z naslednjimi cilji:

—	narediti iz znaka Skupnosti za okolje uspešnejši in učinkovitejši instrument za izboljšanje okoljske kakovosti blaga in storitev;

—	osredotočiti spremenjeni delovni načrt tudi na podpiranje trenutnega ocenjevanja sistema znaka za okolje, ki je v teku, in na prihodnjo revizijo Uredbe;

—	še naprej prispevati k temu, da bo poraba postala bolj trajnostna, ter k uresničevanju političnih ciljev, določenih v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj in šestem okoljskem akcijskem programu;

—	čim učinkoviteje izkoristiti vire, ki jih sistemu dodelijo Komisija, države članice in člani Odbora Evropske unije za znak za okolje (EUEB) (5).

TRATEGIJA ZA RAZVOJ SISTEMAS

2005–2007

1. Politika in strategija k reviziji Uredbe o znaku za okolje

Znak Skupnosti za okolje se nenehno razvija ter prilagaja svojo dolgoročno politiko in strategijo. Biti mora tesno vključen v tekoče razprave ter povezan z delom za izvajanje sporočila integrirane politike do proizvodov EU in z drugimi razvijajočimi se zakonodajnimi instrumenti, kot so predlagana direktiva o okoljsko oblikovanih proizvodih, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo (EuP), okvirna direktiva 92/75/EGS o gospodinjskih aparatih in sklep Sveta Energy Star za pisarniško opremo, izvajanje ETAP, šesti okoljski akcijski program in strategija Skupnosti za trajnostni razvoj. Znak Skupnosti za okolje mora tudi intenzivno slediti širšemu razvoju okoljskega označevanja proizvodov ter etičnim, kakovostnim in zdravstvenim oznakam, zagotoviti mora ustrezno vključevanje različnih znanstvenih odborov, zato da zagotovi nadaljnjo izboljšavo znanstvene podlage okoljskih meril. Prav tako je pomemben razvoj na področju sistemov okoljskega upravljanja, zlasti glede na Sistem okoljskega ravnanja in presoje Skupnosti (EMAS).

Za učinkovitejše vodenje različnih razprav o tem in pretoka informacij, tako znotraj sistema kot v zunanjih forumih, ter za pripravo in vodenje razprave o prihodnosti sistema je bila v prvem delovnem načrtu za znak za okolje sestavljena dejavna skupina za vodenje politike. Njen prispevek k prihodnji politiki in strategiji sistema je zelo dragocen, saj obravnava vprašanja povezave z drugimi okoljskimi politikami, sinergije z drugimi informacijskimi instrumenti ter številna dolgoročna politična vprašanja. Jasno je prepoznala največje izzive, s katerimi se sistem trenutno ukvarja, ter je obogatila razpravo s številnimi zamislimi o ocenjevanju in reviziji sistema. Te zamisli morajo biti vključene v razprave o reviziji sistema, pri katerih morajo biti na prvem mestu sestanki, ki vključujejo interesne skupine.

Cilj

Prednostna naloga Odbora Evropske unije za znak za okolje (EUEB), držav članic in Komisije mora biti razviti in prilagoditi dolgoročno politiko in strategijo sistema znaka za okolje z vidika bližnje revizije Uredbe. Prispevati morajo tudi k integraciji znaka za okolje v različne politične usmeritve, ki se razvijajo v zvezi s trajnostno porabo (kot so integrirana politika do proizvodov (IPP), EuP, zelena javna naročila, širše označevanje, nižje obdavčenje zelenih proizvodov, ETAP itd.).

Ukrepi

Prednostna naloga EUEB, držav članic in Komisije mora biti vlagati v ocenjevanje in revizijo sistema znaka za okolje ter tako pomagati pri razvijanju in prilagajanju njegove dolgoročne politike in strategije. Ta vložek naj bi bil v obliki namenskih sestankov, preiskav in mobilizacije strokovnega znanja, sledile pa bi objave rezultatov študij.

2. Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg

Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg bodo določeni glede na revizijo sistema. Namenjeni so zlasti:

(a)	širjenju števila trgov, ki so lahko odprti proizvodom z znakom za okolje, tako da se postopno razširi izbor skupin proizvodov za znak za okolje in da postanejo privlačnejši za proizvajalce;

(b)	bistvenemu povečanju prepoznavnosti znaka za okolje (tj. števila proizvodov z znakom za okolje na trgu) v okviru vsakega od teh trgov/skupin proizvodov;

(c)	preučevanju splošne okoljske koristi sistema in njegovega prispevka k temu, da postaja poraba vedno bolj trajnostna;

(d)	nadgradnji potencialnih sinergij med znakom Skupnosti za okolje in sistemom EMAS.

(a) Razvoj skupine proizvodov

Trenutno so sprejeta merila za 23 skupin proizvodov: papir za higienske namene uporabe, stroji za pomivanje posode, sredstva za izboljšanje tal, vzmetnice, notranje barve in laki, obuvala, tekstilni proizvodi, osebni računalniki, detergenti za perilo, detergenti za strojno pomivanje posode, kopirni papir, žarnice, prenosni računalniki, hladilniki, pralni stroji, univerzalna čistila in čistila za sanitarne prostore, detergenti za ročno pranje posode, televizijski sprejemniki, trde obloge za tla, sesalniki, turistične nastanitvene storitve, storitve v kampu in maziva.

Da se skupina proizvodov šteje kot prednostna za znak Skupnosti za okolje, morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 1980/2000 posebej navaja nekatere ključne zahteve o ustreznosti za opremljanje z ekološko oznako. Proizvod mora biti pomemben za notranji trg in se mora prodajati za končno potrošnjo ali uporabo. Imeti mora bistvene vplive na okolje, na katere lahko pozitivno vpliva potrošnikova izbira, proizvajalci in trgovci na drobno pa morajo biti pripravljeni svoje proizvode opremiti z znakom za okolje.

Na podlagi kontrolnega seznama vprašanj, izdelanega v prvem delovnem načrtu, je bila izvedena študija za opredelitev prednosti (6), katere rezultat je seznam prednostnih skupin proizvodov, predstavljen v Dodatku I. Ob upoštevanju revizije sistema morajo EUEB in države članice na podlagi študije ter v skladu s priporočili za nadaljnje delo in izboljšavami, objavljenimi v rezultatih študije, še naprej razvijati metodologijo za opredelitev prednostnih skupin proizvodov. Podaljšati morajo tudi vrednotenje okoljskih koristi in tržnih možnosti razpoložljivih skupin proizvodov. Nadalje morajo analizirati tudi posebne zahteve za ocenjevanje stopnje prednosti za storitve.

Izboljšana metodologija mora zagotoviti objektivno določanje prednostnih skupin proizvodov za blago in storitve. Treba je upoštevati tudi, ali je določeno blago ali storitev jasno povezano z že obstoječimi skupinami proizvodov.

Treba je sestaviti začasno skupino za vodenje, ki lahko objektivno in razumljivo natančno opredeli, katere naj bodo na vrhu prednostnih skupin proizvodov.

Vendar pa opravljeno delo pri razvijanju skupin proizvodov ne sme izključiti možnosti, da se spreminjajo načini, na katere se pri reviziji sistema znaka za okolje obravnavajo skupine proizvodov.

Cilj

Ob upoštevanju revizije sistema vzpostaviti vrsto skupin proizvodov, ki sestavlja dovolj zaključen in obvladljiv izbor proizvodov, ki bi zbudil zanimanje trgovcev na drobno, proizvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter potrošniki.

Čim bolje izkoristiti vire, dodeljene za razvoj skupine proizvodov, ter pri tem osredotočiti pozornost na tiste skupine proizvodov, ki so najprimernejše za znak Skupnosti za okolje.

V petih letih je treba število vzpostavljenih skupin proizvodov povečati na 30 do 35.

Ukrepi

Seznam prednostne skupine proizvodov je treba, po posvetovanju z EUEB, redno posodabljati . Ob reviziji vsake skupine proizvodov mora njeno prednost ponovno oceniti EUEB.

Ob upoštevanju študije za opredelitev prednosti, izvedene med prejšnjim delovnim načrtom, morajo pristojni organi in EUEB nadaljevati izboljševanje metodologije določanja prednosti, predvsem si morajo prizadevati razviti ustrezno tehtanje „vprašanj o določanju prednosti“ v študiji. Med drugimi dejavniki je treba upoštevati uspeh ali neuspeh vzpostavljenih skupin proizvodov, okoljskih koristi, ki izhajajo iz morebitne skupine proizvodov, in posebne zahteve za ocenjevanje stopnje prednosti storitev, in sicer glede na rezultate in smernice tekočega ocenjevanja sistema.

Komisija, EUEB in države članice morajo poleg izvajanja potrebnih revizij vzpostaviti še dve novi skupini proizvodov letno. Merila za določanje veljavnosti skupine proizvodov morajo na splošno veljati štiri do pet let (čeprav je to obdobje treba prilagoditi za vsak posamezen primer).

Treba je ustanoviti začasno skupino EUEB za vodenje, ki se bo sestajala enkrat letno ter priporočala prednostne skupine proizvodov in seznanjala s časovnim načrtom za revizije skupin proizvodov. Skupina bo prav tako uvedla metodologijo za opredelitev najnujnejših meril revizije, ki bo temeljila na tehničnem razvoju ustreznih področij.

Vendar pa razvijanje novih skupin proizvodov ne sme vplivati na potrebo po povečanju časa in sredstev v revizijo sistema znaka za okolje.

(b) Prodor na trg, prepoznavnost in ozaveščenost potrošnika

Obstajajo štirje parametri za merjenje prepoznavnosti znaka za okolje:

—	družbe: število družb, ki jim je podeljen znak za okolje;

—	proizvodi:število proizvodov, za katere imajo družbe znak za okolje;

—	artikli: število trženih artiklov teh proizvodov z znakom za okolje;

—	vrednosti:prodajna vrednost teh artiklov franko tovarna.

Trenutno (maj 2005) več kot 250 družb uporablja znak Skupnosti za okolje (v primerjavi s 87 avgusta 2001) na nekaj sto proizvodih. Tekstil, notranje barve in laki ter turistične nastanitvene storitve so glede na število vlagateljev najuspešnejše skupine proizvodov. V Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru je porazdelitev imetnikov znaka Skupnosti za okolje in njihovih proizvodov še vedno precej neenakomerna, a v primerjavi s preteklostjo kaže na boljše in bolj uravnoteženo pokritje proizvodov.

V letu 2004 je vrednost prodanih proizvodov, opremljenih z znakom Skupnosti za okolje, ocenjena na okoli 400 milijonov (v primerjavi s 54 milijoni leta 2001), s prodajno vrednostjo franko tovarna 700 milijonov eurov v primerjavi s 114 milijoni leta 2001.

Glede dejanskega prodora na trg so proizvodi z znakom Skupnosti za okolje vseeno še vedno razmeroma nepomembni, saj trenutno še vedno predstavljajo manj kot 1 % skupnega trga za različne skupine proizvodov.

Glavni cilj sistema mora biti bistveno izboljšanje svoje privlačnosti za gospodarske udeležence ter opazno povečati število označenih proizvodov, da bo tako postal znak za okolje na trgu bolj prepoznaven in bo povečal svoj vpliv na varstvo okolja. Hkrati mora biti cilj tudi nenehno utrjevati to prepoznavnost, tako da prodor znaka za okolje na trg doseže celoten teoretični potencial, ki na splošno znaša med 5 in 25 % celotnega trga (odvisno od skupine proizvodov in selektivnosti njenih meril za znak za okolje).

Pri tem morajo pristojni organi za znak za okolje nadaljevati identificiranje ciljnih skupin proizvodov v vsaki državi članici. Integrirana tržna strategija lahko precej izboljša usmeritev potrošnikov in privlačnost trga, kar je uspešno dokazal European Flower Week (Evropski teden cvetja) oktobra 2004.

Pridobljene izkušnje kažejo, da je treba povpraševanje upoštevati bolj proaktivno, nedavne izkušnje z European Flower Week 2004 pa kažejo, da bi lahko stanje spremenili s kombinirano strategijo ponudbe in povpraševanja.

Spodbujanje prepoznavnosti EU znaka za okolje v vseh državah članicah je zelo pomembno, prav tako tudi spodbujanje družb, da se prijavijo zanj in poudarijo praktične koristi, ki jih iz tega lahko pridobijo.

Potreba po splošni metodologiji analize potrošnikov izhaja iz delovanja skupine za upravljanje trženja prek izvajanja prvega delovnega načrta. Treba je izvajati raziskave za spremljanje stopnje prepoznavnosti in sledenje razvoju potrošnikove ozaveščenosti. Pomembno bo spodbujati prepoznavnost znaka Skupnosti za okolje v vseh državah članicah ter hkrati deliti izkušnje pri uporabi znaka za okolje med „starimi“ in „novimi“ državami članicami.

Komisija pripravlja vrsto brošur z razlago o ciljih in pomenu ekološke oznake za posamezne skupine proizvodov, ki se priložijo proizvodom z znakom za okolje ob prodaji potrošniku. Prav tako so bile razvite različne brošure, katerih cilj je obveščanje proizvajalcev in trgovcev na drobno o merilih vodilne skupine proizvodov (splošno, tekstilni proizvodi, obutev, detergenti za perilo, barve in laki). Ta material je treba dodatno izboljšati, potem pa ga morajo člani EUEB sistematično porazdeliti.

Da bi optimizirale uporabo tržnih virov, morajo države članice sodelovati s proizvajalci in si prizadevati v svojih državah organizirati skupne tržne kampanje.

Cilji

Letno povišanje za vsaj 50 % vrednosti in/ali števila artiklov, opremljenih z znakom za okolje.

Pred koncem delovnega načrta doseči minimalno raven prepoznavnosti v vseh državah članicah, vključno z metodologijo o stroškovno učinkovitem načinu meritev.

Vsi pomembni proizvajalci in trgovci na drobno se morajo zavedati pomena znaka Skupnosti za okolje in dolgoročno mora več kot polovica evropskih potrošnikov prepoznati logo Skupnosti za okolje kot znak okoljske odličnosti.

Ukrepi

Pred iztekom prvega leta izvajanja tega delovnega načrta mora skupina za upravljanje trženja s pomočjo držav članic izdelati priporočila o tem, kako se lahko izmeri „prodor na trg, prepoznavnost in ozaveščenost potrošnika“ ter kakšne morajo biti ciljne ravni takega ozaveščanja, pri čemer se opirajo na izkušnje, pridobljene s kampanjo teden cvetja iz leta 2004.

EUEB mora izboljšati že obstoječe mehanizme poročanja za sestavo letne statistike za spremljanje prodora na trg različnih skupin proizvodov.

Da bi EUEB, države članice in Komisija dosegli dogovorjene cilje, morajo spodbujati znak Skupnosti za okolje. Ciljne skupine teh dejavnosti morajo biti predvsem trgovci na drobno in uradniki za javna naročila (glej spodaj). Vsaj enkrat na leto je treba o teh dejavnostih poročati (in o njih izmenjati informacije) na sestankih EUEB. Vzporedno pa je treba sistematično zbirati in upoštevati povratne informacije interesnih skupin.

V ta namen mora vsaka država članica razviti tržno strategijo, ki bo vsebovala ustrezne dejavnosti v prednostnem vrstnem redu.

Treba je, če je to primerno, vzpostaviti zveze z vsemi zainteresiranimi strankami (vključno z nevladnimi organizacijami, proizvajalci, potrošniškimi organizacijami in trgovci na drobno), zato da se zviša poznavanje sistema v teh organizacijah in spodbudi trženje znaka Flower prek njihovih kontaktnih mrež.

EUEB, države članice in Komisija morajo spodbujati izmenjavo izkušenj pri izvajanju znaka za okolje med „starimi“ in „novimi“ državami članicami, na primer z organiziranimi izobraževanji.

Glej tudi skupne promocijske dejavnosti (oddelka 4b in 5).

Celotni cilj znaka za okolje je spodbujati proizvode, ki lahko na podlagi znanstvenih dokazov in v skladu s členom 1(4) Uredbe o znaku za okolje ((ES) št. 1980/2000) v primerjavi z drugimi proizvodi v isti skupini zmanjšajo negativne vplive na okolje ter tako pripomorejo h gospodarni rabi virov in visoki ravni varstva okolja. Znak za okolje tako prispeva k bolj trajnostni porabi in političnim ciljem, določenim v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj (na primer pri podnebnih spremembah, učinkovitosti virov in ekotoksičnosti), šestem okoljskem akcijskem programu in sporočilu o integrirani politiki do proizvodov.

Prejšnje študije in poročila so pokazali, da je posebne okoljske koristi okoljskih oznak težko izračunati, ker jih je težko izolirati in meriti ločeno od okoljskih koristi, pridobljenih z drugimi okoljskimi ukrepi. Medtem ko se neposredne koristi nanašajo pretežno na okoljske prihranke, ki bi jih bilo mogoče doseči, če bi se tržni delež proizvodov z okoljsko oznako povečal, posredne koristi upoštevajo druge pozitivne učinke, ki so jih imeli znaki za okolje v preteklosti in bi jih lahko imeli v prihodnosti. Pred kratkim končana študija o neposrednih in posrednih koristih znaka Skupnosti za okolje kaže, da bi lahko ta z 20-odstotnim povečanjem sprejemljivosti trga mnogo privarčeval s svojimi posrednimi koristmi, saj bi lahko deloval kot eden stroškovno bolj učinkovitih instrumentov za zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi z vrsto drugih dejavnosti v okviru politik in programov.

Javna naročila pomenijo približno 16 % (7) celotnega BDP EU, kupce v družbah ter drugih vladnih in nevladnih organizacijah pa je treba bolj sistematično spodbuditi k uporabi meril znaka za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih. Pred kratkim objavljeni Priročnik o okoljskih javnih naročilih pomembno prispeva v tej smeri.

Ozaveščenost kupcev pa še ni dovolj razvita, da bi pomembno vplivala na trg. Zato mora biti eden posebnih ciljev, da se v naslednjih treh letih zlasti poveča javno povpraševanje kupcev po zelenih proizvodih. Treba je raziskati ukrepe za povečanje takega povpraševanja.

Cilji

Povečati trajnostno porabo in krepiti politične cilje, določene v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj, šestem okoljskem akcijskem programu in sporočilu o integrirani politiki do proizvodov.

Nemudoma je treba uradnike za javna naročila obvestiti o možnostih uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih.

Ukrepi

EUEB mora še naprej ocenjevati neposredne in posredne okoljske koristi znaka za okolje kot celote. Prav tako je treba sistematično oceniti možne koristi za vsa nova ali spremenjena merila skupin proizvodov.

EUEB, države članice in Komisija morajo uradnike za javna naročila in zasebno nabavo obvestiti o možnostih uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih.

(d) Sinergije med znakom Skupnosti za okolje ter sistemom okoljskega ravnanja in presoje (EMAS)

Dopolnjujoče in medsebojno podpirajoče vloge znaka Skupnosti za okolje in EMAS je treba z vidika revizije obeh sistemov analizirati in nadgraditi do dejanskega partnerstva. Tesno sodelovanje in jasno razumevanje tega, kako bosta ta sistema delovala skupaj, sta bistvena za zagotovitev uspeha obeh sistemov. Kot je bilo navedeno že v prejšnjem delovnem načrtu, je družba, ki ima EMAS ali ISO 14001, samoumevno taka, da je sistematično vodena z okoljskega vidika in nenehno izboljšuje svojo okoljsko uspešnost, ki je precej nad najnižjimi pravnimi zahtevami. Proizvod, opremljen z znakom Skupnosti za okolje, je nedvomno eden najboljših z okoljskega vidika. Družba z EMAS bi imela koristi, če bi merila znaka Skupnosti za okolje v svoji okoljski politiki uporabljala kot jasen in pozitiven okoljski cilj za svoje proizvode. Iz izvajanja meril znaka za okolje je mogoče izvleči jasne cilje okoljske učinkovitosti. Družba, ki ima ali želi znak za okolje za svoje proizvode, bi imela koristi od uporabe EMAS pri upravljanju in vzdrževanju svoje usklajenosti z vsemi s tem povezanimi merili, hkrati pa bi imela koristi od širših možnosti trženja. Po sistemu znaka Skupnosti za okolje so postala možna različna znižanja pristojbin, na primer za družbe s certifikati EMAS in ISO 14001, za mala in srednja podjetja ter prve v poslu.

3. Sodelovanje, koordinacija in povezave med sistemom EU in drugimi sistemi okoljskih znakov tipa I v državah članicah

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, morata koordinacija in sodelovanje med sistemom za znak Skupnosti za okolje in sistemi za druge okoljske oznake v državah članicah postopno postati bolj sistematična in obširna. To bi lahko povečalo gospodarsko učinkovitost sistema in pomagalo znižati možne negativne vplive na trgovino. V ta namen je bila ustanovljena stalna skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, ki se sestaja približno štirikrat na leto.

Ob upoštevanju izkušenj, ki jih je skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije pridobila v zadnjih treh letih, so cilji v zvezi s sodelovanjem in koordinacijo še vedno veljavni. Skupina pa še ni dosegla svojega celotnega teoretičnega potenciala.

Glavni pozitivni rezultati se osredotočajo na dve področji: veliko podatkov je bilo zbranih o tem, kako delujejo pristojni organi, in posledica tega so bili sprejeti ukrepi za uskladitev postopkov različnih pristojnih organov. To je pomemben korak naprej, saj verodostojnost sistema zahteva, da vsi pristojni organi uporabljajo enake postopke.

Vendar morata sodelovanje in koordinacija med sistemom znaka Skupnosti za okolje in drugimi sistemi okoljskih znakov v državah članicah prehoditi še dolgo pot, saj visoka stopnja sodelovanja zahteva visoko raven sprejetih obveznosti vseh strank.

Za izboljšanje razmer so bili znotraj okvira prejšnjega delovnega načrta sprejeti nekateri ukrepi, kot so dejavno vzpostavljanje stika z nacionalnimi sistemi za okoljske oznake, da bi jih spodbudili k nadaljnjemu sodelovanju z znakom Skupnosti za okolje. Pobude, ki jih je sprejela skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, zajemajo organiziranje sestankov med organom za znak Skupnosti za okolje in predsedniki ali predstavniki nacionalnih organov za okoljske oznake, pa tudi preučitev podobnosti vključenosti interesnih skupin ter overitev med znakom Skupnosti za okolje in drugimi nacionalnimi oznakami. Drugi ukrepi zajemajo preučitev usklajenosti meril za skupine proizvodov, ki so v nekaterih državah članicah dosegli spodbudne rezultate, npr. v Avstriji. Na tem področju še vedno poteka pomembno delo.

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, bo z boljšo koordinacijo razvijanja skupine proizvodov mogoče privarčevati precej virov.

Ne nazadnje je širitev z 10 novimi državami članicami prinesla nekatere nove nacionalne okoljske oznake, ki prinašajo nove priložnosti za sodelovanje, pa tudi nove izzive.

Cilj

Preučiti sinergije med znakom Skupnosti za okolje in drugimi okoljskimi oznakami v državah članicah s postopno in sistematično krepitvijo sodelovanja, koordinacije in povezav med njimi, zlasti zaradi revizije sistema znaka za okolje.

Ukrepi

Skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije mora pripraviti in izvajati strategijo, kako spodbujati nacionalne organe za okoljske oznake tipa I k nadaljnjemu sodelovanju in povezavi z organom za znak Skupnosti za okolje.

(a) Koordinacija razvijanja skupine proizvodov

Organ za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake morajo sistematično izmenjavati informacije o obstoječih skupinah proizvodov in njihovih programih za razvijanje skupine proizvodov ter, če je to primerno, usklajevati svoja prizadevanja, zbiranje virov, strokovno znanje in rezultate. To bi pripeljalo do vzajemnega varčevanja, pojasnjene bi bile posamezne vloge različnih sistemov, omogočeno pa bi bilo tudi usklajevanje (kjer imajo podobne oznake podobne cilje). Vsi vpleteni morajo razmisliti o tem, kako lahko organ za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake z vidika prihajajoče revizije Uredbe o znaku Skupnosti za okolje dolgoročno najbolje vzajemno delujejo.

V prejšnjem delovnem programu je bilo to storjeno (na primer z „Nordic Swan“ in „Stichting Milieukeur“), vendar sodelovanje ni bilo sistematično in bodo potrebna večja prizadevanja za doseganje praga usklajevanja. Prizadevanja za koordinacijo med organom za znak Skupnosti za okolje in nacionalnimi sistemi se bodo sedaj osredotočila na določanje razvijanja skupine proizvodov, konvergenco, ozaveščanje v zvezi s posebnimi potrebami in razmerami na nacionalni ravni – vse zaradi zagotavljanja vložka za revizijo Uredbe o znaku za okolje.

Da bi zagotovili jasnejšo in bolj sistematično koordinacijo, morajo države članice svoja stališča o strategiji v zvezi z zadevnimi nacionalnimi sistemi jasno podati na začetku razvoja ali revizije skupine proizvodov. Zlasti kadar merila znaka Skupnosti za okolje za skupino proizvodov že obstajajo in se država članica samostojno odloči, da bo razvila nova merila za svojo nacionalno oznako, je treba na EUEB razpravljati o argumentih za razvoj meril in o posebnih nacionalnih razmerah, ki ta merila zahtevajo.

Cilj

Postopna krepitev koordinacije razvijanja skupine proizvodov v različnih sistemih označevanja v EU, zlasti z vidika revizije sistema znaka za okolje.

Ukrepi

EUEB mora spodbujati sodelovanje z nacionalnimi organi za oznake v državah članicah z namenom izvedbe pregleda in izdelave seznama vseh skupin proizvodov, ki jih vključujejo okoljske oznake v EU, ter uvesti mehanizem za vzpostavitev in aktualiziranje centralnega registra teh skupin proizvodov in njihovih meril. To je treba uporabiti, da se preuči, kako lahko revizija Uredbe o znaku Skupnosti za okolje izboljša koordinacijo z nacionalnimi in mednarodnimi organi za oznake.

EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo postopoma uskladiti svoje delovne programe in sistematično izmenjevati informacije.

EUEB mora upoštevati pomembno delo, ki poteka prek mreže za globalno okoljsko označevanje (Global Eco-labelling Network – GEN), ponovno z vidika revizije sistema znaka za okolje.

(b) Skupni ukrepi za spodbujanje sistema znaka Skupnosti za okolje in drugih okoljskih oznak v državah članicah in njihovih proizvodov z okoljskimi oznakami, med drugim za povečanje ozaveščenosti med potrošniki ter njihovo razumevanje skupnih in komplementarnih vlog sistemov

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, je treba različnim interesnim skupinam dati informacije o okoljski vrednosti različnih okoljskih oznak v Evropi, ki predstavljajo različne sisteme, ne kot konkurenčne, temveč bolj kot komplementarne.

To zahteva veliko skupnih razprav med organom za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake v državah članicah, da bi dosegli skupno razumevanje in predstavitev sistemov ter njihovih skupnih in komplementarnih ciljev in vlog.

Skupne promocijske kampanje za skupne skupine proizvodov, skupno spletno stran/zbirko podatkov, mehanizme medsebojnega priznavanja in posebej prilagojene pristojbine za proizvajalce, ki veljajo za oba sistema, je treba še naprej preučevati.

Cilj

Študija primerov, v katerih so znak Skupnosti za okolje in druge okoljske oznake v državah članicah zelo komplementarni, in preučitev možnih skupnih ukrepov.

Ukrepi

Skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, Komisija, države članice in organi za druge oznake v državah članicah morajo skupaj izdelati seznam skupnih vlog in ciljev nacionalnih organov za oznake in organa za znak Skupnosti za okolje.

EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo preučiti možnosti za ustanovitev skupne „zelene trgovine“ s proizvodi z okoljsko oznako na internetu (in/ali povezanih dejavnosti). Če so ugodne, je treba predlagati časovni načrt in proračun za ustanovitev trgovine.

Komisija je med posvetovanjem z EUEB tako prilagodila strukturo pristojbine za znak Skupnosti za okolje, da se vlagateljem, ki želijo imeti znak Skupnosti za okolje in eno ali več drugih oznak v državah članicah, ponudi primeren popust (8) . Drugi organi za oznake v državah članicah morajo narediti isto.

4. Skupne dejavnosti za promocijo

Prostovoljni sistem je lahko uspešen in pomembno vpliva na trg samo, če zagotavlja gospodarsko spodbudo potencialnim vlagateljem ter ga podpira pomembno število tržnih in promocijskih dejavnosti. Člen 10 spremenjene Uredbe (ES) št. 1980/2000 zahteva od držav članic in Komisije, da v sodelovanju s člani EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z dejavnostmi, ki povečujejo ozaveščenost, in informacijskimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, trgovce, trgovce na drobno in splošno javnost. Zelo pomembno je vključevanje različnih interesnih skupin, zlasti takih, ki lahko delujejo kot krovne organizacije (kot je sektor maloprodaje na drobno ter potrošniške in okoljske nevladne organizacije).

EUEB mora še naprej najmanj dvakrat letno organizirati redna srečanja skupine za upravljanje trženja, ki se ukvarjajo predvsem s trženjem, promocijo in razvijanjem strategije.

Skupna uporaba obstoječih virov bi lahko omogočila pripravo bolj ambicioznih kampanj, ki se posvečajo potrošnikom, kot na primer „Flower Week (Teden cvetja)“ oktobra 2004.

Cilj

EUEB, Komisija in države članice morajo ustrezno usklajevati tržna prizadevanja ter razviti in izvajati skupne dejavnosti.

Ukrepi

Skupina za upravljanje trženja se mora sestati vsaj dvakrat letno ter razpravljati o trženju in promociji v zvezi s strateškim razvojem sistema.

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, morajo EUEB, Komisija in države članice skupaj poiskati različne ključne ciljne skupine ter opredeliti in izvesti strategijo za vsako od njih.

(a) Skupne promocijske dejavnosti za povečanje ozaveščenosti interesnih skupin

Glavni cilj je nenehno obveščanje proizvajalcev, potrošnikov in krovnih organizacij (trgovci na drobno in nevladne organizacije), pravzaprav vseh interesnih skupin, o znaku Skupnosti za okolje in njegovem razvoju. Primerna sredstva za to so med drugim tiskano gradivo (brošure in glasila, članki) in spletna stran. Vzporedno je treba sistematično zbirati povratne informacije interesnih skupin in jih upoštevati.

Komisija in različni pristojni organi so razvili celo serijo brošur, ki je sistematično na razpolago ustreznim interesnim skupinam, prav tako pa se redno posodablja in izpopolnjuje. V zadnjih treh letih so si prizadevali predvsem za učinkovitejšo uporabo omejenih virov za oblikovanje brošur, glasil in informativnega gradiva ter za njihovo bolj sistematično širjenje med ključne ciljne skupine.

Prav tako je spletna stran organa za znak Skupnosti za okolje (http://europa.eu.int/ecolabel) učinkovit vir vseh pomembnih informacij in se tudi redno posodablja. Število zadetkov se stalno povečuje in znaša trenutno okoli 75 000 na mesec. Za krepitev njene verodostojnosti in preglednosti morajo redne vnose spodbujati vse interesne skupine, vključno z industrijskimi, potrošniškimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Pomembno je to delo nadaljevati in uporabiti vse možnosti pri oblikovanju spletne strani.

Poleg zagotavljanja primernih informacijskih orodij je pomembno tudi upoštevanje dogodkov, kot so razstave in sejmi, na katerih se znak Skupnosti za okolje predstavi širši javnosti. Do sedaj ni bila narejena še nobena sistematična analiza, ki bi raziskala, katere razstave oziroma sejmi so najprimernejši za spodbujanje sistema, čeprav se je to občasno izvajalo, večinoma v času ciljnih tržnih dejavnosti. Naslednji pomemben vidik, ki je bil raziskan, je možnost uporabe proizvodov z znakom za okolje na „mega dogodkih“, kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre ali festivali itd. Rezultati so zelo spodbudni, kot na primer med olimpijskimi igrami leta 2004 v Atenah in na bližnjih zimskih olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu.

Cilji in izvedbeni ukrepi, navedeni v prejšnjem delovnem načrtu, veljajo tudi za spremenjeni delovni načrt.

Cilj

Nenehno obveščanje vseh interesnih skupin o znaku Skupnosti za okolje in njegovem razvoju. Vzporedno je treba od interesnih skupin sistematično zbirati povratne informacije in jih upoštevati.

Ukrepi

EUEB in države članice morajo tesno sodelovati s Komisijo, da:

—	posodobijo in izpopolnijo spletno stran znaka za okolje;

—	nadaljujejo razvoj in distribucijo brošur ter drugega tiskanega gradiva za povečanje ozaveščenosti;

—	interesnim skupinam zagotovijo informacije, ki pojasnjujejo postopke, čas in stroške v zvezi s predložitvijo vloge za znak za okolje;

—	sestavijo seznam dogodkov, na katerih bi bilo treba spodbujati znak za okolje.

EUEB mora raziskati brezplačna informacijska orodja (zbirke podatkov, smernice itd.), ki se zagotovijo vlagateljem.

Pristojni organi in služba za pomoč uporabnikom od vsakega imetnika dovoljenja zberejo podatke o tem, kje se prodajajo njihovi proizvodi.

(b) Skupne promocijske dejavnosti za povečanje ozaveščenosti javnega in zasebnega kupca

Kupci imajo na razpolago informacije o pravnem okviru (kako lahko kupec vključi merila znaka za okolje v svoje natečaje) in okoljskih zahtevah na podlagi sposobnosti, kot je opisano v dokumentih o merilih znaka za okolje za različne skupine proizvodov. Pri tem je pomembna vloga spletne strani znaka za okolje. Treba je oblikovati ustrezno gradivo za pospešitev uporabe meril znaka Skupnosti za okolje pri javnih odkupih, na primer poenostavljene kontrolne liste za vse skupine proizvodov. Treba je organizirati skupna srečanja EUEB in javnih kupcev, prav tako pa je treba razmisliti o nacionalnih in/ali regionalnih kampanjah.

Cilj

Kratkoročno je treba uradnike za javna naročila obvestiti o možnostih uporabe meril znaka za okolje na njihovih natečajih.

Ukrepi

EUEB, Komisija in države članice morajo v sodelovanju z uradniki, odgovornimi za zelena javna naročila v javnih upravah, oblikovati skupno strategijo in vrsto skupnih ukrepov za spodbujanje uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri javnih naročilih in zasebni nabavi.

EUEB, Komisija in države članice morajo zagotoviti čim bolj množično razdeljevanje tega priročnika javnim kupcem in oblikovati ustrezno gradivo. Prav tako morajo organizirati usposabljanje in informativne sestanke ter druge tovrstne dejavnosti v sodelovanju s sistemom Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Te informacije morajo biti objavljene na spletni strani znaka za okolje.

V zadnjih treh letih je bila udeležba malih in srednjih podjetij na splošnih sestankih, pa tudi v delovnih skupinah za razvoj meril za različne skupine proizvodov, ena ključnih prednostnih nalog znaka Skupnosti za okolje. Mala in srednja podjetja nimajo vedno primernih sredstev ali informacij za upoštevanje priložnosti, ki jih ponuja znak za okolje, in pripravo uspešne vloge. Treba jim je pomagati z mrežami, ki vključujejo druge vlagatelje, interesne skupine, pristojne organe in druge tovrstne organizacije, kot so podjetniška združenja ali regionalne oblasti.

Pomembno vlogo kot posredniki med proizvajalci in potrošniki imajo tudi prodajalci na drobno. Ti bi lahko na primer uporabili znak za okolje za izboljšanje podobe kakovosti proizvodov lastne zaščitne znamke in poskusili svojim kupcem ponuditi druge proizvode, opremljene z znakom za okolje. Zato mora biti razvijanje strateških partnerstev s trgovci na drobno prednostna naloga.

Ukrepi

EUEB mora razviti strategijo in ukrepe za vzpostavitev podpornih mrež za pridobitev znaka za okolje za mala in srednja podjetja.

Pristojni organi EUEB morajo razvijati strateška partnerstva s trgovci na drobno.

5. Načrtovano financiranje sistema

Zaradi vključenosti mnogih organizacij, vključno z javno upravo (proračun Komisije, na primer, je leten), je bilo zadnja tri leta težko pripraviti natančne proračune.

Sistem znaka Skupnosti za okolje zaznamujeta dve glavni zahtevi: viri za razvijanje skupine proizvodov ter viri za trženje in promocijo.

Viri, namenjeni sistemu leta 2003 (Komisija in države članice), se ocenjujejo na okoli 3,2 milijona eurov (brez plač). Financiranje iz pristojbin je znašalo okoli 370 000 eurov, kar predstavlja okoli 11,5 %. To pomeni, da je zmogljivost samofinanciranja sistema nekoliko nad 10 %, kar je daleč od dolgoročnega cilja samofinanciranja.

Viri, namenjeni sistemu, so bili v zadnjih treh letih enakovredni virom za razvoj in revizijo skupin proizvodov. Uporabljeni so bili zelo učinkovito. Vedno večje število skupin proizvodov in posledično povečanje ustreznega trženja bo logično vodilo do povečanja proračunskih potreb sistema. Zato je treba proračun sistema analizirati v zvezi s celotno strategijo razvoja meril za skupine proizvodov.

Cilj

Dolgoročni cilj mora biti samofinanciranje sistema, za dosego tega pa je treba določiti in spremljati izvedljive kratkoročne cilje.

Ukrepi

Pred koncem veljavnosti tega delovnega načrta mora EUEB izpeljati analizo za vzpostavitev skladne in stvarne strategije s ciljem samofinanciranja sistema. Ta strategija mora vključevati metodologijo za skupno merjenje izdatkov in prihodkov sistema za okoljske oznake vsake države članice in povezano poročanje o financiranju.

(1) COM 2000/7: http://europa.eu.int/growthandjobs/key/index_en.htm.

(2) COM(2001)264 končno: http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2001/com2001_0264en01.pdf.

(3) COM(2003)302 končno: http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2003/com2003_0302en01.pdf.

(4) UL L 134, 30.4.2004, str. 1 in str. 114.

(5) Opomba: Komisija deluje kot sekretariat za EUEB in sodeluje v vseh njegovih dejavnostih.

(6) AEAT zaupno, opredelitev novih prednostnih skupin proizvodov z znakom za okolje, poročilo za Evropsko Komisijo, GD za okolje, maj 2004.

http://europa.eu.int/comm/environment/ecolabel/product/pg_prioritisation_en.htm.

(7) Poročilo Komisije o ekonomskih učinkih javnih naročil „Poročilo o delovanju trgov javnih naročil v EU: koristi od uporabe direktiv EU in izzivi v prihodnosti“, 3.2.2004.

http://europa.eu.int/comm/internal_market/publicprocurement/docs/public-proc-market-final-report_en.pdf.

(8) Odločba Komisije 2000/728/ES z dne 10. novembra 2000 o določitvi pristojbin za vlogo in letnih pristojbin za znak Skupnosti za okolje (UL L 293, 22.11.2000, str. 18). Odločba Komisije 2003/393/ES z dne 22. maja 2003 o spremembi Odločbe 2000/728/ES o določitvi pristojbin za vlogo in letnih pristojbin za znak Skupnosti za okolje (UL L 135, 3.6.2003, str. 31).

Dodatek 1

Nepopoln seznam prednostnih skupin proizvodov (1)

Možne nove skupine proizvodov:

Storitve prevoza potnikov

Igrače in igre

Sistemi ogrevanja (soba)

Drobnoprodajne storitve

Nakupovalne vrečke

Toaletni izdelki

Vrečke za smeti

Lepila

Sistem ogrevanja vode

Gradbene sestavine, vključno z izolacijo

Pnevmatike

Manjši električni gospodinjski aparati

Sanitarni izdelki

Storitve pranja avtomobila

Izdelki iz usnja, vključno z rokavicami

Kemično čiščenje

Gradbene storitve

Kopirni stroji

Socialno odgovorni investicijski skladi

Storitve za popravilo vozil

Namizni pribor

Dostavne storitve

Klimatske naprave

(1) Treba je poudariti, da to ni dokončen seznam, kakor določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1980/2000. Komisija lahko kadar koli pooblasti EUEB, da razvije in občasno pregleda okoljska merila ter zahteve za oceno in preverjanje za skupino proizvodov, ki ni uvrščena na seznam v Dodatku 1. Tudi te sezname je mogoče posodobiti v času veljavnosti tega spremenjenega delovnega načrta (v skladu s postopkom, določenim v členu 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000) in dodati nove skupine proizvodov.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 162

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 14. junij 2006

Vsebina		II Akti, katerih objava ni obvezna	Stran
		Komisija
	*	Odločba Komisije z dne 20. januarja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede upravičenosti izdatkov v okviru dejavnosti, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce in se izvajajo v državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/1)	1
	*	Odločba Komisije z dne 20. januarja 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede postopkov za izvajanje finančnih popravkov v okviru dejavnosti, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/2)	11
	*	Odločba Komisije z dne 20. januarja 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Odločbe Sveta 2004/904/ES glede sistemov držav članic za upravljanje in nadzor ter pravil upravnega in finančnega upravljanja projektov, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 51/3)	20
	*	Odločba Komisije z dne 9. februarja 2006 o vzpostavitvi delovnega načrta za znak Skupnosti za okolje ( 1 )	78


	(1) Besedilo velja za EGP.