(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 3181/78 z dne 18. decembra 1978 v zvezi z Evropskim monetarnim sistemom (3) pooblašča Evropski sklad za monetarno sodelovanje (ESMS), da od držav članic prejme rezerve in izda ekuje. Naloge ESMS je prevzel Evropski monetarni inštitut (EMI) in s tem se je ESMS razpustil. Pozneje je navedene naloge prevzela Evropska centralna banka (ECB). Zato ta uredba ni več potrebna in bi jo bilo treba razveljaviti.

(2)

Uredba Sveta (EGS) št. 1736/79 z dne 3. avgusta 1979 o subvencijam obrestim za določena odobrena posojila v okviru Evropskega monetarnega sistema (4) določa, da Skupnost lahko v obdobju petih let od datuma njene uporabe odobri subvencije obrestim pri določenih vrstah posojil (posojila Evropske investicijske banke (EIB) za financiranje naložb v manj bogatih državah članicah, med drugim v infrastrukturi). To obdobje petih let, ki se ni podaljšalo, se je izteklo leta 1984. Poleg tega mora država članica v skladu s členom 1 navedene uredbe sodelovati pri mehanizmih Evropskega monetarnega sistema, da je upravičena do subvencij. Ta pogoj tudi predlaga, da se navedena uredba ne uporablja več. Ta posojila, ki jih je odobrila EIB in ki so bila upravičena do subvencij obrestim, so bila medtem vrnjena. Zato navedena uredba ni več potrebna in bi jo bilo treba razveljaviti –

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa podrobna pravila o določanju obveznosti dobave z dajatvijo nič za proizvode z oznako KN 1701 , izražene v enakovredni količini belega sladkorja, za uvoze iz držav podpisnic AKP Protokola in Sporazuma z Indijo.

(2)

Z uporabo členov 3 in 7 AKP Protokola, členov 3 in 7 Sporazuma z Indijo ter členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1159/2003 je Komisija določila obveznosti dobave za obdobje dobave 2006/2007 in za vsako državo izvoznico, upoštevajoč, na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov, razliko med količinami obveznosti dobave in količinami, ki so bile v času preteklih obdobij dostave dejansko uvožene.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 (2) določa zlasti omejitve in nekatere pogoje uporabe snovi, ki so bile odobrene z Uredbo (ES) št. 1493/1999. Omejitve uporabe zadevnih snovi so naštete v Prilogi IV k navedeni uredbi. Ker je bilo na seznam odobrenih enoloških postopkov iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1493/1999 vključeno dodajanje L–askorbinske kisline in dimetil dikarbonata, je treba tudi za ti snovi določiti omejitve in pogoje uporabe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 884/2001 (3) določa pravila o vodenju evidenc dobav in odprav ter zlasti navedbo posameznih postopkov v evidenci. Zaradi posebnih značilnosti dodajanja dimetil dikarbonata v vina je treba njegovo uporabo navesti v evidenci.

(3)

Uredbi (ES) št. 1622/2000 in (ES) št. 884/2001 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

1.

Vstavi se naslednji člen 15a:

2.

Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

3.

Besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga IXa.

„—

dodajanje dimetil dikarbonata (DMDC) v vina.“

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se lahko razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1 navedene uredbe in cenami za navedene izdelke na trgu Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za mleko in mlečne izdelke, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 31 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(3)

Drugi pododstavek člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(4)

V skladu z Memorandumom o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (2) odobrenim s Sklepom Sveta 98/486/ES (3), je lahko določena količina mlečnih izdelkov Skupnosti, izvoženih v Dominikansko republiko, upravičena do zmanjšanih carinskih dajatev. Zato je treba izvozna nadomestila, odobrena za izdelke iz te sheme, zmanjšati za določen odstotek.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 25. aprila 2006.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 25. aprila 2006.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trugu Skupnosti (3), določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

18,08 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

25,62 EUR/t za krompirjev škrob.

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES (1) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010,

(2)

po izteku mandata g. Ferdinanda EBERLETA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Po odstopu g. Dietra DOMBROWSKEGA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Po izteku mandatov članov g. BAUERJA, g. MARČOKA in g. TARČÁKA so se sprostila tri mesta članov Odbora regij. Po izteku mandatov nadomestnih članov g. ŠTEFANECA, g. TOMEČKA in ge. DEMETROVE so se sprostila tri mesta nadomestnih članov Odbora regij –

(a)

kot člani:

(b)

kot nadomestni člani:

(1)

Direktiva 2002/95/ES določa, da mora Komisija ovrednotiti nekatere nevarne snovi, prepovedane v skladu s členom 4(1) navedene direktive.

(2)

Nekatere materiale in komponente, ki vsebujejo svinec, je treba izvzeti iz prepovedi, ker je uporaba teh nevarnih snovi v navedenih določenih materialih in komponentah še vedno nujna.

(3)

Nekatere materiale in komponente, ki vsebujejo svinec, je treba izvzeti iz prepovedi, ker negativni vplivi na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, prevladajo nad morebitnimi prednostmi za okolje, zdravje in/ali varnostjo potrošnika.

(4)

Posamezne izjeme od prepovedi za določene materiale ali komponente morajo imeti omejeno področje delovanja, da bi postopno odpravili nevarne snovi v električni in elektronski opremi, pod pogojem da je možno uporabo teh snovi nadomestiti.

(5)

V skladu s členom 5(1)(c) Direktive 2002/95/ES mora biti vsaka izjema, navedena v Prilogi, pregledana vsaj vsaka štiri leta ali štiri leta za tem, ko se postavka doda na seznam, da se črtajo materiali in komponente električne in elektronske opreme, če je tehnično ali znanstveno izvedljivo, da se jih odstrani ali nadomesti s spremembo konstrukcije ali z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo materialov ali snovi iz člena 4(1), pod pogojem da negativni vplivi na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, ne prevladajo nad morebitnimi prednostmi za okolje, zdravje in/ali varnostjo potrošnika.

(6)

Direktivo 2002/95/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

V skladu s členom 5(2) Direktive 2002/95/ES se je Komisija posvetovala s proizvajalci električne in elektronske opreme, podjetji za reciklažo, obdelavo, okoljskimi organizacijami in združenji delavcev ter potrošnikov.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18 Direktive Sveta 75/442/EGS (2) –

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 prepoveduje uvoz in prevoz stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov v Skupnost, razen v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Odločba Komisije 2004/407/ES z dne 26. aprila 2004 o prehodnih zdravstvenih in certifikacijskih pravilih v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede uvoza iz nekaterih tretjih držav želatine za fotografske namene (2) določa, da morajo Francija, Nizozemska in Združeno kraljestvo z odstopanjem od navedene prepovedi v Uredbi (ES) št. 1774/2002 dovoliti uvoz nekatere želatine, izključno namenjene fotografski industriji (želatina za fotografske namene).

(3)

Odločba 2004/407/ES določa, da je uvoz želatine za fotografske namene dovoljen le iz tretjih držav, ki so naštete v navedeni odločbi, to je iz Japonske in Združenih držav Amerike.

(4)

Luksemburg je potrdil potrebo po uporabi želatine za fotografske namene iz Združenih držav Amerike za namene fotografske industrije v Luksemburgu. Zato je Luksemburgu treba dovoliti, da odobri uvoz želatine za fotografske namene, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v Odločbi 2004/407/ES. Vendar je uvoz dovoljen v Belgiji.

(5)

Da bi olajšali prevoz uvožene želatine za fotografske namene iz Belgije v Luksemburg, je treba pogoje iz prilog I in III k Odločbi 2004/407/ES nekoliko spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

3.

Prilogi I in III se spremenita skladno s prilogo k tej odločbi.