27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/3

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/4

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 628/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/6

(1)

V Nemčiji je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge.

(2)

Odločba Komisije 2006/274/ES z dne 6. aprila 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji in razveljavitvi Odločbe 2006/254/ES (2) je bila sprejeta, da se ohranijo in razširijo ukrepi, ki jih je sprejela Nemčija v skladu z Direktivo Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (3).

(3)

Na podlagi epidemioloških podatkov, ki jih je zagotovila Nemčija, je treba spremeniti nekatera pravila za premike prašičev iz in znotraj različnih območij Nemčije.

(4)

Odločbo 2006/274/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Z odstopanjem od odstavka 1 Nemčija lahko dovoli:

2.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Nemčija zagotovi, da:

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko pristojni organ dovoli prevoz prašičev z gospodarstva, ki je na območju iz Priloge I(A), vendar zunaj okuženega ali ogroženega območja:

3.   Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko pristojni organ dovoli neposreden prevoz prašičev z gospodarstva na ogroženem območju na posebej določeno gospodarstvo, na katerem ni prašičev in ki je na istem ogroženem območju, ‚ali je v bližini okuženo območje‘, pod pogojem:

Nemški organi evidentirajo zgoraj navedene premike in o tem takoj obvestijo Komisijo v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.“

3.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Nemčija zagotovi, da se v druge države članice in v tretje države ne odpošiljajo pošiljke s:

4.

Točki 1 in 2 člena 5 se nadomestita z naslednjim besedilom:

5.

Odstavka 1 in 2(a) člena 6 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„1.   Države članice ne pošiljajo prašičev v klavnice na območjih iz Priloge I(A).

2.   Države članice zagotovijo, da:

6.

Priloga I se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej odločbi.

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/10

(1)

Na podlagi novega regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve so nacionalni regulativni organi dolžni prispevati k razvoju notranjega trga tako da, med drugim, sodelujejo med seboj in z Nadzornim organom na pregleden način, s čimer zagotovijo razvoj dosledne regulativne prakse in dosledno uporabo direktiv, ki tvorijo novi regulativni okvir.

(2)

Da bi nacionalni regulativni organi zagotovili, da sklepi na nacionalni ravni ne bodo negativno vplivali na delovanje Sporazuma EGP ali zastavljene cilje novega regulativnega okvira, naj Nadzorni organ EFTA (v nadaljnjem besedilu Nadzorni organ) in druge nacionalne regulativne organe v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) obvestijo o osnutkih ukrepov, opredeljenih v členu 7(3) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva).

(3)

Dodatna zahteva je, da morajo nacionalni regulativni organi pridobiti pooblastilo Nadzornega organa za obveznosti iz drugega pododstavka člena 8(3) Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o dostopu), navedene v točki 5cj Priloge XI k Sporazumu EGP in kakor je bila prilagojena Sporazumu s Protokolom 1 k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu, kar predstavlja ločen postopek.

(4)

Nadzorni organ bo dal nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo priložnost za obravnavo kakršnega koli osnutka ukrepa pred njegovo uradno priglasitvijo v skladu s členom 7 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) in členom 8(3) Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu). Če Nadzorni organ v skladu s členom 7(4) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) nacionalnemu regulativnemu organu pojasni, da meni, da bi osnutek ukrepa ustvaril oviro za delovanje Sporazuma EGP, ali če resno dvomi o njegovi združljivosti z zakonodajo EGP, bo imel zadevni nacionalni regulativni organ priložnost, da pravočasno izrazi svoja stališča o vprašanjih, ki jih je sprožil Nadzorni organ.

(5)

Direktiva 2002/21/ES (okvirna direktiva) določa nekatere obvezujoče roke za proučitev priglasitev po členu 7.

(6)

Da bi olajšali in zagotovili učinkovitost sodelovanja in mehanizma posvetovanja, določenega v členu 7 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva), ter zaradi pravne varnosti, so potrebna jasna pravila za notifikacijski postopek in proučitev priglasitve, ki jo opravi Nadzorni organ, ter za izračun zgoraj navedenih zakonskih rokov.

(7)

Prav tako bi bilo koristno pojasniti postopkovne ureditve v okviru drugega pododstavka člena 8(3) Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu).

(8)

Da bi poenostavili in pospešili proučitev priglašenega osnutka ukrepa, je zaželeno, da nacionalni regulativni organi uporabijo standardno obliko za priglasitve (kratek obrazec za priglasitev).

(9)

V soglasju med državami EFTE se kot delovni jezik za vse komuniciranje med državami EFTE in Nadzornim organom uporablja angleški jezik. To ne posega v pravice zasebnikov in podjetij, da predložijo dokumente v katerem koli jeziku EGP, kot to določa Sporazum EGP.

(10)

Da bi ravnali v skladu s cilji iz člena 8 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) ter zlasti s potrebo po zagotovitvi razvoja dosledne regulativne prakse in dosledne uporabe navedene direktive, je bistveno, da se notifikacijski mehanizem iz člena 7 navedene direktive upošteva v celoti in je čim bolj učinkovit.

(11)

Da bi omogočili dosledno uporabo novega regulativnega režima v celotnem EGP in v celoti izkoristili sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi, je bistveno, da se zagotovi pretok informacij med obema stebroma EGP, to je EFTO in ES. Posebna prilagoditev členu 7(3) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) v ta namen iz Sklepa Skupnega odbora EGP št. 11/2004 določa, da „izmenjava informacij med nacionalnimi regulativnimi organi držav EFTE na eni strani in nacionalnimi regulativnimi organi držav članic ES poteka prek Nadzornega organa EFTA in Komisije“.

(12)

Odbor za komunikacije EFTA je dal svoje pozitivno mnenje v skladu s členom 22(2) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) –

1.

Izrazi, opredeljeni v Direktivi 2002/21/ES (okvirna direktiva) in posebnih direktivah, pomenijo, kadar so uporabljeni v tem priporočilu, isto. Poleg tega:

2.

Priglasitve je treba opraviti, kjer je to mogoče, z elektronskimi sredstvi.

Nadzorni organ bo upravljal elektronski sistem za sprejemanje priglasitev. V tem primeru nacionalni regulativni organi uporabljajo izključno ta sistem.

Za dokumente, poslane z elektronskimi sredstvi, se bo štelo, da jih je naslovnik prejel na dan, na katerega so bili poslani ali predloženi v elektronski sistem.

Ob upoštevanju spodnje točke 6 bodo priglasitve in dokazna dokumentacija registrirani v vrstnem redu, v katerem so prejeti.

3.

Priglasitve bodo začele veljati na dan, na katerega jih bo Nadzorni organ registriral („datum registracije“). Datum registracije bo datum, na katerega bo Nadzorni organ prejel popolno priglasitev.

Vsi nacionalni regulativni organi bodo o datumu registracije priglasitve, zadevi priglasitve in kakršni koli prejeti dokazni dokumentaciji obveščeni na spletni strani Nadzornega organa in z elektronskimi sredstvi.

4.

Osnutki nacionalnih ukrepov skupaj z razlogi, na katerih ukrep temelji, in kratki obrazec za priglasitev morajo biti v angleškem jeziku.

5.

Osnutkom ukrepov, ki jih priglasi nacionalni regulativni organ, mora biti priložena dokumentacija, ki jo potrebuje Nadzorni organ, da izpolni svoje naloge. Osnutki ukrepov morajo biti zadovoljivo utemeljeni.

6.

Priglasitve morajo, kjer je to ustrezno, vsebovati naslednje:

7.

Nacionalni regulativni organi morajo, kadar osnutek ukrepa opredeljuje za analizo trga upoštevni trg, ki se razlikuje od trgov iz Priporočila o upoštevnih trgih, zadovoljivo utemeljiti merila, na katerih temelji taka opredelitev trga.

8.

Priglasitve, opravljene v skladu z drugim pododstavkom člena 8(3) Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), morajo vsebovati tudi ustrezno utemeljitev, zakaj je treba operaterjem s pomembno tržno močjo naložiti obveznosti, drugačne od tistih, naštetih v členih 9 do 13 navedene direktive.

9.

Priglasitve, ki spadajo v področje uporabe člena 8(5) Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), morajo vsebovati tudi ustrezno utemeljitev, zakaj so nameravani ukrepi potrebni za izpolnitev mednarodnih obveznosti.

10.

Priglasitve, ki vključujejo ustrezne informacije v smislu točke 6, bodo veljale za popolne. Če bodo informacije, vključno z dokumenti, v priglasitvi nepopolne v materialnem pogledu, bo Nadzorni organ v petih delovnih dneh od prejema obvestil zadevni nacionalni regulativni organ in opredelil, v kolikšni meri šteje priglasitev za nepopolno. Priglasitev ne bo registrirana, dokler zadevni nacionalni regulativni organ ne bo priskrbel potrebnih informacij. V takih primerih bo za namene člena 7 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) priglasitev začela veljati na dan, na katerega bo Nadzorni organ prejel popolne informacije.

11.

Brez poseganja v zgornjo točko 6 lahko Nadzorni organ po registraciji priglasitve v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva dodatne informacije ali pojasnila. Nacionalni regulativni organi si morajo prizadevati zagotoviti zahtevane informacije v treh delovnih dneh, če so te takoj na voljo.

12.

Kadar Nadzorni organ izdela pripombe v skladu s členom 7(3) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva), obvesti zadevni nacionalni regulativni organ z elektronskimi sredstvi in take pripombe objavi na svoji spletni strani.

13.

Kadar nacionalni regulativni organ predloži pripombe v skladu s členom 7(3) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva), sporoči te pripombe Nadzornemu organu in drugim nacionalnim regulativnim organom z elektronskimi sredstvi.

14.

Kadar Nadzorni organ pri uporabi člena 7(4) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva), meni, da bi osnutek ukrepa ustvaril oviro za delovanje Sporazuma EGP, ali če resno dvomi o njegovi združljivosti z zakonodajo EGP in zlasti s cilji iz člena 8 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva); ali naknadno:

obvesti zadevni nacionalni regulativni organ z elektronskimi sredstvi in na svoji spletni strani objavi obvestilo.

15.

V zvezi s priglasitvami, opravljenimi v skladu z drugim pododstavkom člena 8(3) Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), Nadzorni organ ob upoštevanju člena 14(2) navedene direktive, navadno sprejme odločitev o tem, ali bo pooblastil nacionalni regulativni organ ali mu preprečil, da sprejme predlagani osnutek ukrepa, najkasneje v treh mesecih. Nadzorni organ se lahko odloči, da podaljša to obdobje za dodatna dva meseca glede na nastale težave.

16.

Nacionalni regulativni organ se lahko kadar koli odloči za umik priglašenega osnutka ukrepa, v takem primeru se priglašeni ukrep izbriše iz registra. Nadzorni organ bo v zvezi s tem na svoji spletni strani objavil ustrezno obvestilo.

17.

Kadar nacionalni regulativni organ, ki je prejel pripombe Nadzornega organa ali drugega nacionalnega regulativnega organa, predložene v skladu s členom 7(3) Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva), sprejme osnutek ukrepa, na zahtevo Nadzornega organa zagotovi Nadzornemu organu in drugim nacionalnim regulativnim organom informacije o tem, kako je dosledno upošteval pripombe.

18.

Kadar to zahteva nacionalni regulativni organ, bo Nadzorni organ neuradno obravnaval osnutek ukrepa pred njegovo priglasitvijo.

19.

Vsak rok iz Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) ali tega priporočila se izračuna na naslednji način:

Če bi se rok končal na soboto, nedeljo ali dela prost dan, se podaljša do konca prvega naslednjega delovnega dne.

Nadzorni organ vsako leto objavi seznam dela prostih dni, ki jih določijo države EFTE in Nadzorni organ, v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu EU. Države EFTE na zahtevo pošljejo seznam dela prostih dni Nadzornemu organu.

20.

Nadzorni organ bo skupaj z nacionalnimi regulativnimi organi ocenil potrebo po ponovni proučitvi teh pravil, načeloma ne prej kot 1. septembra 2005.

21.

To priporočilo je naslovljeno na države EFTE.

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/18

(1)

Direktiva 2002/21/ES (v nadaljnjem besedilu okvirna direktiva) določa nov pravni okvir za sektor elektronskih komunikacij, katerega namen je odgovoriti na trende zbliževanja, tako da v svojem področju uporabe zajema vsa elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Cilj je postopno zmanjšati predhodne posebne določbe za sektor v skladu z razvojem konkurence na trgu.

(2)

Člen 15 okvirne direktive določa, da Nadzorni organ EFTA (v nadaljnjem besedilu Nadzorni organ) po javni razpravi in posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi v državah EFTE sprejme priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev.

(3)

Evropska komisija je izdala Priporočilo 2003/311/ES o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo 2002/21/ES (3).

(4)

Da bi zagotovili enotno uporabo prava EGP na celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, Nadzorni organ, kolikor je mogoče, uskladi to priporočilo z zadevnim priporočilom Komisije.

(5)

Namen tega priporočila je opredeliti tiste trge proizvodov in storitev, za katere je lahko upravičeno predhodno urejanje. Vendar pa mora biti to prvo priporočilo skladno s prehodom z ureditvenega okvira iz leta 1998 na nov ureditveni okvir. Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (4), v nadaljnjem besedilu Direktiva o dostopu, in Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (5), v nadaljnjem besedilu Direktiva o univerzalnih storitvah, sta že opredelili posebna področja trga, ki jih morajo nacionalni regulativni organi analizirati poleg trgov, navedenih v tem priporočilu. V skladu z okvirno direktivo morajo nacionalni regulativni organi opredeliti upoštevne geografske trge na svojem ozemlju.

(6)

V skladu z ureditvenim okvirom iz leta 1998 je več področij v telekomunikacijskem sektorju predmet predhodnega urejanja. Ta področja so bila opredeljena v veljavnih direktivah, vendar ne gre vedno za „trge“ v smislu konkurenčnega prava in prakse EGP. Priloga I k okvirni direktivi vsebuje seznam takšnih področij trga, ki jih je treba vključiti v prvotno različico Priporočila.

(7)

Kot je razvidno iz naslova Priloge I k okvirni direktivi, je treba vsa področja, ki so navedena v Prilogi, vključiti v prvotno različico Priporočila, zato da lahko nacionalni regulativni organi proučijo obstoječe obveznosti, uvedene v skladu z ureditvenim okvirom iz leta 1998.

(8)

Člen 15(1) okvirne direktive zahteva, da Nadzorni organ opredeli trge v skladu z načeli konkurenčnega prava. Nadzorni organ je zato opredelil trge (ki ustrezajo področjem trga, navedenim v Prilogi I k okvirni direktivi) v skladu z načeli konkurenčnega prava EGP.

(9)

V sektorju elektronskih komunikacij je treba upoštevati vsaj dve glavni vrsti upoštevnih trgov: trgi storitev ali proizvodov, namenjenih končnim uporabnikom (maloprodajni trgi), in trgi zmogljivosti, ki jih potrebujejo ponudniki za zagotavljanje storitev in proizvodov končnim uporabnikom (trgi na debelo). V okviru teh dveh vrst trgov je mogoče nadaljnje razlikovanje trgov glede na značilnosti povpraševanja in ponudbe.

(10)

Izhodišče za opredelitev in določitev trgov je opredelitev maloprodajnih trgov v določenem časovnem okviru, ob upoštevanju zamenljivosti glede povpraševanja in ponudbe. Po opredelitvi in določitvi maloprodajnih trgov – trgov, ki vključujejo ponudbo končnim uporabnikom in povpraševanje končnih uporabnikov – je ustrezno opredeliti upoštevne trge na debelo – trge, ki vključujejo povpraševanje po proizvodih in ponudbo proizvodov tretji stranki, ki bi rada dobavljala končnim uporabnikom.

(11)

Opredelitev trgov v skladu z načeli konkurenčnega prava EGP pomeni, da nekatera področja trga v Prilogi I k okvirni direktivi vključujejo več ločenih posameznih trgov na podlagi značilnosti povpraševanja. Takšen je primer proizvodov za dostop končnih uporabnikov do javnega telefonskega omrežja na fiksni lokaciji in za telefonske storitve na fiksni lokaciji. Področje trga v Prilogi I, povezano s prodajo na debelo zakupljenih vodov, je opredeljeno kot ločena trga za prodajo na debelo zaključnih segmentov in za prodajo na debelo spojnih segmentov na podlagi značilnosti tako povpraševanja kot ponudbe.

(12)

Pri opredeljevanju trgov v skladu z načeli konkurenčnega prava EGP je treba uporabiti naslednja tri merila. Prvo merilo je prisotnost visokih in stalnih strukturnih, pravnih ali regulativnih ovir za vstop. Vendar pa je treba glede na dinamičen značaj in delovanje trgov elektronskih komunikacij pri opravljanju analize perspektiv za opredeljevanje upoštevnih trgov, ki bi lahko bili predmet predhodnega urejanja, upoštevati tudi možnosti premagovanja ovir v ustreznem časovnem okviru. Drugo merilo torej dopušča le tiste trge, katerih struktura se ne nagiba k učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem okviru. Uporaba tega merila vključuje proučitev stanja konkurenčnosti za ovirami za vstop. Tretje merilo je, da zgolj uporaba konkurenčnega prava EGP ne bi zadostovala za ustrezen odziv na zadevno tržno(-e) nepopolnost(-i).

(13)

Za to priporočilo sta pomembni zlasti dve vrsti ovir za vstop: strukturne in pravne ali regulativne ovire.

(14)

Strukturne ovire za vstop izvirajo iz prvotnih značilnosti na ravni stroškov ali povpraševanja, ki ustvarjajo nesorazmerne pogoje med prvotnimi ponudniki in novimi tekmeci ter ovirajo in preprečujejo vstop slednjih na trg. Visoke strukturne ovire se lahko na primer najdejo, kadar je za trg značilna znatna ekonomija obsega in/ali dosega ter visoki nepovratni stroški. Danes se lahko takšne ovire še vedno odkrijejo v zvezi z široko razširjeno uporabo in/ali zagotavljanjem omrežij za krajevni dostop na fiksnih lokacijah. Sorodna strukturna ovira lahko obstaja tudi, kadar je za zagotavljanje storitve potrebna komponenta omrežja, ki je tehnično ni mogoče podvojiti ali pa jo je mogoče podvojiti le po takšni ceni, da postane neekonomska za tekmece.

(15)

Pravne ali regulativne ovire ne temeljijo na gospodarskih razmerah, temveč izvirajo iz zakonodajnih, upravnih ali drugih državnih ukrepov, ki neposredno vplivajo na pogoje vstopa in/ali umestitve ponudnikov na upoštevnem trgu. Kot primer lahko služijo pravne ali regulativne ovire, ki preprečujejo vstop na trg, kadar obstaja omejitev števila podjetij z dostopom do spektra za zagotavljanje osnovnih storitev. Drugi primeri pravnih ali regulativnih ovir so cenovni nadzori ali drugi ukrepi v zvezi s cenami, uvedeni za podjetja, ki vplivajo tako na vstop kot tudi na umestitev podjetij na trgu.

(16)

Ovire za vstop lahko postanejo manj pomembne na trgih, vezanih na inovacije, za katere je značilen stalen tehnološki napredek. Konkurenčne omejitve na takšnih trgih pogosto izhajajo iz groženj, povezanih z inovacijami potencialnih tekmecev, ki jih trenutno ni na trgu. Na takšnih trgih, vezanih na inovacije, lahko pride do dinamične ali dolgoročne konkurenčnosti med podjetji, ki niso nujno tekmeci na obstoječem „statičnem“ trgu. To priporočilo ne opredeljuje trgov, pri katerih se pričakuje, da ovire za vstop ne bodo trajale dlje v predvidljivem obdobju.

(17)

Tudi kadar so za trg značilne visoke ovire za vstop, lahko drugi strukturni dejavniki na tem trgu pomenijo, da se trg nagiba proti učinkoviti konkurenčnosti v ustreznem časovnem okviru. Takšni so lahko na primer trgi z omejenim, a zadostnim številom podjetij z različnimi strukturami stroškov, ki se soočajo s tržnim povpraševanjem po prožnih cenah. Lahko pride tudi do presežne zmogljivosti na trgu, ki omogoči konkurenčnim podjetjem zelo hitro povečanje proizvodnje v odgovor na kakršen koli dvig cen. Na takšnih trgi lahko sčasoma pride do spremembe tržnih deležev in/ali do padca cen.

(18)

Odločitev, da se trg opredeli kot trg, pri katerem je upravičeno morebitno predhodno urejanje, mora biti odvisna tudi od ocene zadostnosti konkurenčnega prava EGP pri zmanjševanju ali odstranjevanju takih ovir ali pri ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence. Nadalje, novi in nastajajoči trgi, pri katerih se lahko izkaže, da je tržna moč posledica „začetniške prednosti“, se načeloma ne smejo predhodno urejati.

(19)

Pri rednih pregledih trgov, opredeljenih v tem priporočilu, je treba uporabiti ta tri merila. Ta merila je treba uporabljati kumulativno, tako da neizpolnjevanje katerega koli od njih pomeni, da trg ne sme biti opredeljen v kasnejših priporočilih. Tako bi vprašanje, ali je nek trg elektronskih komunikacij v kasnejših različicah priporočila še naprej opredeljen kot trg, pri katerem je upravičeno morebitno predhodno urejanje, bilo odvisno od dolgotrajnosti visokih ovir za vstop, od drugega merila, ki meri dinamično stanje konkurenčnosti in tretjič od zadostnosti konkurenčnega prava EGP (odsotnost predhodnega urejanja) pri odpravljanju dolgotrajnih tržnih nepopolnosti. Trg je mogoče tudi odstraniti iz priporočila, ko se pokaže, da na tem trgu znotraj Evropskega gospodarskega prostora obstaja trajnostna in učinkovita konkurenca, če odstranitev obstoječih obveznosti ne bi zmanjšala konkurence na tem trgu.

(20)

V Prilogi k temu priporočilu je prikazano, kako je vsak trg v tem priporočilu povezan s področji trga v Prilogi I k okvirni direktivi. Kadar nacionalni regulativni organi proučujejo obstoječe obveznosti, uvedene v skladu s prejšnjim ureditvenim okvirom, da bi ugotovili, ali je treba obveznosti obdržati, spremeniti ali preklicati, morajo analizo opraviti na podlagi trgov, opredeljenih v tem priporočilu, da bi izpolnili zahtevo, da mora opredelitev trga za namen predhodnega urejanja temeljiti na načelih konkurenčnega prava EGP. Do prve analize trga, ki jo nacionalni regulativni organi opravijo v skladu z novim ureditvenim okvirom, veljajo obstoječe obveznosti.

(21)

Opredelitev trgov v tem priporočilu ne vpliva na trge, ki so v posameznih primerih lahko opredeljeni v skladu s konkurenčnim pravom EGP.

(22)

Vrsta različnih topologij omrežij in tehnologij, ki se uporabljajo v Evropskem gospodarskem prostoru, pomeni, da morajo nacionalni regulativni organi v nekaterih primerih določiti točne meje med določenimi trgi ali elemente v teh trgih, opredeljenih v Priporočilu, hkrati pa se držati načel konkurenčnega prava EGP. Nacionalni regulativni organi lahko opredelijo trge, ki se razlikujejo od trgov iz tega priporočila, če ravnajo v skladu s členom 7 okvirne direktive. Ker bi uvedba predhodnega urejanja trga lahko negativno vplivala na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, kakor je opisano v uvodni izjavi 38 okvirne direktive, Nadzorni organ meni, da bo za opredelitve kakršnega koli trga, ki se razlikuje od trgov iz tega priporočila, verjetno veljal ustrezen postopek iz člena 7 okvirne direktive. Če ne priglasijo trga, ki negativno vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Vsak trg, ki ga opredelijo nacionalni regulativni organi, mora temeljiti na načelih konkurenčnega prava EGP, navedenih v Sporočilu Nadzornega organa EFTE o opredelitvi upoštevnega trga za namen konkurenčnega prava EGP (6), in mora biti skladen s smernicami Nadzornega organa o analizi trga in oceni znatne moči trga ter izpolnjevati tri zgoraj določena merila. Če nacionalni regulativni organi menijo, da lahko vzorci povpraševanja in ponudbe upravičijo drugačno opredelitev trgov od trga, navedenega v tem priporočilu, morajo ravnati v skladu z ustreznimi postopki, določenimi v členih 6 in 7 okvirne direktive.

(23)

Dejstvo, da to priporočilo opredeljuje tiste trge proizvodov in storitev, kjer je lahko upravičeno predhodno urejanje, ne pomeni, da je urejanje vedno upravičeno ali da bo za te trge veljala uvedba regulativnih obveznosti, določenih v posebnih direktivah. Urejanje ne bo upravičeno, če na teh trgih obstaja učinkovita konkurenca. Regulativne obveznosti morajo predvsem biti ustrezne in temeljiti na vrsti ugotovljene težave, sorazmerne in upravičene glede na cilje, določene v okvirni direktivi, predvsem pa doseči čim večje koristi za uporabnike, zagotoviti, da se konkurenca ne izkrivlja ali omejuje, spodbujati učinkovite naložbe v infrastrukturo in pospeševati inovacije ter spodbujati učinkovito uporabo in upravljanje radijskih frekvenc in številskih virov.

(24)

To priporočilo je bilo predmet javne razprave, posvetovanja z nacionalnimi regulativnimi organi in z nacionalnimi organi za konkurenco –

1.

Pri opredeljevanju upoštevnih trgov v skladu s členom 15(3) akta iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP, kakor je bil prilagojen Sporazumu s Protokolom I k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu, Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, se nacionalnim regulativnim organom priporoča, da analizirajo trge proizvodov in storitev, opredeljene v Prilogi.

2.

To priporočilo je naslovljeno na države EFTE.

27.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/24

1a.

Člen 3(1) Odločbe št. 195/04/COL se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Priglasitev nadzornemu organu pošlje misija zadevne države Efte pri Evropski uniji ali katera koli druga kontaktna točka, ki jo določi država Efte. Priglasitev se naslovi na Direktorat za konkurenco in državno pomoč nadzornega organa. Direktorat za konkurenco in državno pomoč nadzornega organa lahko določi kontaktne točke za prejem priglasitev.“

1b.

Člen 3(6) Odločbe št. 195/04/COL se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Nadzorni organ po posvetovanju z državami Efte v oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije objavi podrobnosti o ureditvi za elektronsko pošiljanje priglasitev, vključno z naslovi ter katero koli potrebno ureditvijo za varovanje zaupnih podatkov“.

1c.

Drugi stavek četrtega odstavka Priloge I k Odločbi št. 195/04/COL se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Izpolnjen obrazec nadzornemu organu pošlje misija zadevne države Efte pri Evropski uniji ali katera koli druga kontaktna točka, ki jo določi država Efte.“

1d.

V prilogah k Odločbi št. 195/04/COL sklicevanje na misijo zadevne države Efte pri Evropski uniji ali koordinacijsko enoto EGP države Efte pomeni sklicevanje na misijo zadevne države Efte pri Evropski uniji ali katere koli druge kontaktne točke, ki jo je določila država Efte.

2.

Ta odločba je naslovljena na Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško.

3.

Ta odločba začne veljati dan po tem, ko jo sprejme nadzorni organ.

4.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.