29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/3

(1)

Komisija je prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe za preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2)

Zahtevek je 13. februarja 2006 vložil Evropski svet za kemično industrijo (CEFIC) v imenu edinega proizvajalca, ki predstavlja 100 % proizvodnje kumarina v Skupnosti.

(3)

Izdelek, ki ga zadeva možno izogibanje, je kumarin s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, navadno prijavljen pod oznako KN ex 2932 21 00 („zadevni izdelek“). Ta oznaka je zgolj informativne narave.

(4)

Izdelek v preiskavi je kumarin, poslan iz Indonezije in Malezije („izdelek v preiskavi“), ki je navadno prijavljen pod istimi oznakami kot zadevni izdelek.

(5)

Trenutno veljavni ukrepi, ki so predmet možnega izogibanja, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 769/2002 (2).

(6)

Zahtevek vsebuje zadostne prima facie dokaze, da se protidampinškim ukrepom za uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske izogiba s pretovarjanjem kumarina prek Indonezije in Malezije.

(7)

Predloženi dokazi so naslednji:

(8)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da obstajajo zadostni dokazi za upravičenost začetka preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe in da se uvoz kumarina, ki se pošilja iz Indonezije in Malezije, registrira v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Indoneziji in Maleziji ali ne.

(9)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike izvoznikom/proizvajalcem in združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Indoneziji in Maleziji, izvoznikom/proizvajalcem in združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski, uvoznikom in združenjem uvoznikov v Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi, ki je vodila k obstoječim ukrepom, ali so navedeni v zahtevku, ter organom oblasti Ljudske republike Kitajske, Indonezije in Malezije. Informacije se lahko po potrebi pridobijo tudi od industrije Skupnosti.

(10)

Vsekakor morajo vse zainteresirane stranke nemudoma ali najpozneje v roku iz člena 3 te uredbe vzpostaviti stik s Komisijo, da bi ugotovile, ali so navedene v zahtevku, in po potrebi v roku iz člena 3(1) te uredbe zahtevati vprašalnik, ob upoštevanju, da se rok iz člena 3(2) te uredbe nanaša na vse zainteresirane stranke.

(11)

Organi Ljudske republike Kitajske, Indonezije in Malezije bodo obveščeni o začetku preiskave.

(12)

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da pisno sporočijo svoja stališča in priskrbijo ustrezna dokazila. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če vložijo zahtevek v pisni obliki in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(13)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe je lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzet iz registracije ali ukrepov, če uvoz ne predstavlja izogibanja.

(14)

Ker do možnega izogibanja prihaja zunaj Skupnosti, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje proizvajalcem zadevnega izdelka, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v členih 13(1) in 13(2) osnovne uredbe. Proizvajalci, ki želijo pridobiti izvzetje, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku, določenem v členu 3(3) te uredbe.

(15)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe je treba izdelek v preiskavi registrirati, da se, če bi se v preiskavi ugotovilo izogibanje, zagotovi obračunavanje protidampinških dajatev v ustrezni višini z veljavnostjo za nazaj, in sicer od datuma registracije takega uvoza, poslanega iz Indonezije in Malezije.

(16)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, znotraj katerih:

(17)

Opozoriti je treba na dejstvo, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v roku iz člena 3 te uredbe.

(18)

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

(19)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko dostopna dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate B

Office: J-79 5/16

B-1049 Brussels

Faks (32-2) 295 65 05

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/6

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 494/2006 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/8

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 446/2006 (2)

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 446/2006, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/10

—

4 163 glav za zaporedno številko 09.0001,

—

3 458 glav za zaporedno številko 09.0003.

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/11

(1)

Z dopisom z dne 27. julija 2001, evidentiranim dne 1. avgusta 2001, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji obvestilo Komisijo o pomoči, namenjeni za nakup opreme za zagotavljanje porekla in kakovosti govejega mesa.

(2)

Z dopisom z dne 15. oktobra 2001 (evidentiranim dne 16. oktobra 2001) in 26. februarja 2002 (evidentiranim dne 27. februarja 2002) je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji sporočilo Komisiji dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov z dopisoma z dne 12. septembra 2001 in 28. novembra 2001.

(3)

Z dopisom z dne 24. aprila 2002 je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedeno pomočjo.

(4)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (1) z dne 18. junija 2002. Komisija je povabila zainteresirane tretje osebe, da predložijo svoje ugotovitve v zvezi z zadevno pomočjo/ukrepom.

(5)

Komisija ni v zvezi s tem prejela nobenih ugotovitev zainteresiranih tretjih oseb.

(6)

Z dopisom z dne 25. junija 2002, evidentiranim dne 27. junija 2002, je Italija Komisiji sporočila nadaljnje podatke v zvezi z načrtovanim ukrepom.

(7)

Pomoč za nakup opreme za zagotavljanje porekla in kakovosti govejega mesa.

(8)

Proračunska sredstva, predvidena za ukrep pomoči, znašajo 103 291,38 EUR (ustreza 200 milijonom ITL) in izvirajo iz Gospodarske zbornice dežele Brescia.

(9)

Do konca leta 2001.

(10)

Pomoč je namenjena malim in srednje velikim trgovskim podjetjem z 20 ali manj zaposlenimi, ki imajo sedež in poslovne prostore v deželi Brescia, nimajo nerešenih sporov z organi socialnega varstva, redno plačujejo prispevke Gospodarski zbornici, niso v postopku sodne poravnave, nimajo sklenjenega dogovora z upniki ali niso v stečajnem postopku.

(11)

Ukrep pomoči je namenjen zagotavljanju prispevka za nakup tehtnic, povezanih z informacijskim sistemom (strojna ali programska oprema), ki omogoča potrjevanje porekla govejega mesa in ustrezen nadzor s strani Centra za izboljšanje kakovosti mleka in govejega mesa dežele Brescia.

(12)

V izvirni različici ukrepa so bili prejemniki pomoči mala in srednje velika podjetja iz terciarnega sektorja, ki prodajajo meso, in v veliko manjši meri podjetja, ki prodajajo meso neposredno potrošnikom. Vendar so slednja podjetja zdaj izključena, kot so poudarili italijanski organi v dopisu z dne 25. junija 2002. V skladu s končno različico lahko prejemajo pomoč samo mala in srednje velika trgovska podjetja (mesnice), ki prodajajo potrjeno goveje meso.

(13)

V izvirni različici ukrepa je bila pomoč oblikovana glede na intenzivnost, ki znaša:

(14)

Prispevek, ki se zagotovi posameznemu podjetju, ne sme presegati 1 291,15 EUR (ustreza 2,5 milijona ITL).

(15)

Ta ni združljiv z drugo pomočjo, ki jo dodelijo državni ali drugi javni organi.

(16)

Zahtevki za prispevke, predloženi pred datumom objave razpisa za prijavo interesa, niso upravičeni do pomoči. Dodelitev pomoči mora posebej odobriti tudi Komisija.

(17)

Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe, ker je dvomila v združljivost sheme s skupnim trgom.

(18)

Komisija je v združljivost pomoči s skupnim trgom podvomila predvsem zaradi nekaterih vrzeli v podatkih, ki jih je sporočila Italija.

(19)

Prvič, italijanski organi niso zagotovili nobenih dokazov o spoštovanju minimalnih predpisov na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali. Gospodarska zbornica se je omejila na izjavo, da spoštovanje zgoraj omenjenih predpisov ni v njeni pristojnosti.

(20)

Drugič, Gospodarska zbornica ni oblikovala nobene pripombe glede obstoja prodajnih možnosti za zadevne proizvode.

(21)

Zaradi takšnih pomanjkljivosti je Komisija podvomila v spoštovanje nekaterih pogojev iz točk 4.2 in 4.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju.

(22)

Nadaljnja težava, ki se je pojavila med predhodno preiskavo, je vprašanje nadzorovanja (ne)kopičenja prispevkov. Ob upoštevanju organiziranosti sheme pomoči je Komisija po dogovoru z organi dežele Lombardija predlagala ustanovitev sistema za nadzorovanje (ne)kopičenja pomoči. Glede na dopolnjene podatke, ki jih je poslala Komisiji, je Gospodarska zbornica izjavila, da je pripravljena nadzorovati 10 % predloženih zahtevkov. Komisiji se zdi takšen nadzor nezadosten, ker ne omogoča izključitve možnosti, da upravičenci prejemajo prispevke iz več virov, kar povzroča nevarnost, da presežejo dopustne stopnje.

(23)

V svojem dopisu z dne 25. junija 2002, evidentiranem 26. junija 2006, se je Italija zavezala, da bo odobrila pomoč le mesnicam, ki prodajajo goveje meso, potrjeno v skladu specifikacijo, ki jo je odobrilo Ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko. V teh podjetjih se je predhodno izvedlo preverjanje, ali spoštujejo predpise na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali.

(24)

Italija je razen tega poudarila, da so prodajne možnosti zagotovljene, ker so prejemniki pomoči maloprodajna podjetja.

(25)

V zvezi s spoštovanjem pogoja (ne)kopičenja pomoči, so italijanski organi zagotovili, da bodo po dogovoru z organi dežele Lombardija preverili predpise za kopičenje za vse upravičence.

(26)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je, če vpliva na izmenjavo med državami članicami, s skupnim trgom nezdružljiva tista pomoč, ki jo v kakršni koli obliki odobrijo države ali je izplačana iz državnih virov, in ki zaradi dajanja prednosti nekaterim podjetjem ali proizvajalcem ponareja konkurenco ali pomeni nevarnost za njeno ponarejanje. Ukrepi, predvideni v zadevnem sklepu, ustrezajo tej opredelitvi zaradi razlogov, navedenih spodaj.

(27)

Financiranje, ki ga zagotavljajo Gospodarske zbornice, se obravnava kot javno financiranje v skladu s členom 87(1) Pogodbe, če je sodelovanje podjetij v teh javnih organizacijah obvezno, tako kot pristojbine, ki jih ta podjetja plačujejo. Razen tega je Komisija v preteklosti kot državno pomoč že obravnavala ukrepe, ki so jih sprejele italijanske gospodarske zbornice (2).

(28)

Ukrepi dajejo prednost nekaterim malim in srednje velikim podjetjem in podjetnikom, ki tržijo kmetijske proizvode.

(29)

Ukrepi lahko vplivajo na izmenjavo, ob upoštevanju pomembnosti trženja predelanih proizvodov (ki predstavljajo trden delež pri izmenjavi v kmetijstvu: na primer, leta 1998 je Italija uvozila kmetijske proizvode v vrednosti 15,222 milijard ECU in izvozila kmetijske proizvode v vrednosti 9,679 milijard ECU; isto leto je izmenjava kmetijskih proizvodov znotraj EU znašala 128,256 milijard ECU za uvoz in 132,458 milijard ECU za izvoz).

(30)

Vseeno lahko nekateri ukrepi v primerih, predvidenih v členu 87(2) in (3) Pogodbe, z odstopanjem, veljajo za združljive s skupnim trgom.

(31)

V zadevnem primeru je ob upoštevanju narave zgoraj opisanih ukrepov edino odstopanje, za katerega je mogoče zaprositi, tisto, ki je predvideno v členu 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da je s skupnim trgom združljiva tista pomoč, ki je namenjena olajševanju razvoja nekaterih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, če ne spreminja pogojev za izmenjavo, tako da nasprotujejo splošnemu interesu.

(32)

Da je pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov upravičena do odstopanja iz člena 87(3)(c) Pogodbe, mora biti usklajena z zadevnimi določbami Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (3). Če se ta uredba ne uporablja ali če niso izpolnjene vse potrebne zahteve, je treba pomoč vrednotiti glede na zadevne določbe Smernic Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (4) (v nadaljnjem besedilu „Smernice Skupnosti“) .

(33)

Ker je zadevna shema omejena na mala in srednje velika trgovska podjetja, se uporablja Uredba (ES) št. 1/2004. Zlasti pri pomoči za naložbe v predelavo in/ali trženje kmetijskih proizvodov mora vrednotenje združljivosti pomoči temeljiti na členu 7 navedene uredbe.

(34)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1/2004 se lahko pomoč za naložbe v predelavo in/ali trženje kmetijskih proizvodov odobri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(35)

Vendar se lahko iz opisa ukrepa sklepa, da so zadevne naložbe, v nasprotju z določbo zgornje točke f), omejene na goveje meso. Zato niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Uredba (ES) št. 1/2004, zaradi česar je treba pomoč vrednotiti glede na Smernice Skupnosti.

(36)

V podatkih iz dopisa z dne 25. junija 2002 so italijanski organi poudarili, da bo pomoč odobrena izključno trgovskim podjetjem (mesnicam), ki prodajajo goveje meso. Ob upoštevanju te spremembe je treba za uporabo odstopanja iz člena 87(3)(c) Pogodbe spoštovati določbe točke 4.2 Smernic Skupnosti („Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov“).

(37)

V skladu s točko 4.2 Smernic Skupnosti se lahko pomoč za naložbe v predelavo in/ali trženje odobri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(38)

Kar zadeva pogoj ekonomske vitalnosti, so pogoji za upravičenost do prejemanja pomoči, zlasti izključevanje podjetij, ki so v postopku sodne poravnave, imajo dogovor z upniki ali so v stečajnem postopku, takšni, da zagotovijo upoštevanje pogoja iz točke a).

(39)

V zvezi s spoštovanjem minimalnih predpisov na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali, ki je eden od razlogov, da je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe, so se italijanski organi v dopisu z dne 25. junija 2002 zavezali, da bodo pomoč odobrili le mesnicam, ki prodajajo goveje meso, potrjeno v skladu s specifikacijo, ki jo je odobrilo Ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko. V teh podjetjih se je predhodno izvedlo preverjanje, ali spoštujejo predpise na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali. Na podlagi tega se lahko sklepa, da se pogoj iz točke b) spoštuje.

(40)

Glede na to, da lahko pomoč prejemajo le trgovinska podjetja, je znesek pomoči določen na 40 % upravičenih stroškov brez možnosti za spreminjanje. Ta intenzivnost je v skladu z zgoraj navedenim pogojem c).

(41)

Pomoč je namenjena za nakup tehtnic ali opreme, ki je v točki d) opredeljena kot upravičen strošek.

(42)

V zvezi s prodajnimi možnostmi so italijanski organi v dopisu z dne 25. junija 2002 zapolnili vrzel, nastalo zaradi pomanjkanja podatkov, zaradi katere je Komisija podvomila v združljivost pomoči s skupnim trgom. Zlasti ker so upravičenci ekonomsko vitalna trgovinska podjetja in ker predlagana naložba ne poveča proizvodne zmogljivosti, se lahko upošteva, da je pogoj iz točke e) izpolnjen.

(43)

Drugi razlog, zaradi katerega je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe, je mehanizem za nadzorovanje kopičenja pomoči, ki se je zdel nezadosten. Vendar so se italijanski organi v dopisu z dne 25. junija 2002 zavezali, da bodo po dogovoru z deželo Lombardija nadzorovali vse zahtevke za pomoč. Zato je Komisija dvome opustila.

(44)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija meni, da je pomoč, ki jo Gospodarska zbornica dežele Brescia namerava odobriti podjetjem, ki se ukvarjajo s trženjem govejega mesa, za nakup tehtnic, združljiva s skupnim trgom, ker je v skladu z določbami točke 4.2 smernic Skupnosti za kmetijstvo. Ukrep za pomoč je zato lahko upravičen do ugodnosti odstopanja iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES –

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/16

1.

Z dopisom z dne 25. novembra 2003, evidentiranim pri Komisiji dne 26. novembra 2003, so organi Združenega kraljestva Komisijo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES obvestili o prej navedenem ukrepu.

2.

Z dopisom D/58191 z dne 19. decembra 2003 je Komisija zahtevala dodatne informacije glede priglašenega ukrepa.

3.

Z dopisom z dne 30. januarja 2004, evidentiranim pri Komisiji dne 3. februarja 2004, in z dopisom z dne 19. marca 2004, evidentiranim pri Komisiji dne 25. marca 2004, so organi Združenega kraljestva predložili zahtevane informacije.

4.

Z dopisom z dne 7. maja 2004 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o svoji odločitvi, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s tem ukrepom.

5.

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

6.

Z dopisom z dne 11. junija 2004, evidentiranim pri Komisiji dne 16. junija 2004, je Združeno kraljestvo predložilo odgovor na sklep Komisije o sprožitvi postopka.

7.

Komisija je prejela pripombe 20 zainteresiranih strank:

8.

Z dopisom D/57629 z dne 25. oktobra 2004 je Komisija te pripombe poslala Združenemu kraljestvu, da bi se lahko Združeno kraljestvo nanje odzvalo.

9.

Mnenje Združenega kraljestva kot odgovor na pripombe tretjih strani je prispelo z dopisom z dne 23. novembra 2004, evidentiranim pri Komisiji dne 24. novembra 2004.

10.

Namen ukrepa je povečati znesek lastniškega financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP) v Združenem kraljestvu, ki skušajo pridobiti lastniško financiranje v znesku od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR).

11.

Ukrep bo zagotovil finančni vzvod licenčnim podjetniškim skladom kapitala (PSK). Finančni vzvod, obresti finančnega vzvoda in udeležbo v dobičku bodo povrnili posamezni podjetniški skladi kapitala.

12.

Podjetniški skladi kapitala bodo morali investirati kapital v MSP z instrumenti lastniškega ali nepravega lastniškega kapitala.

13.

Pravna podlaga sheme je oddelek 8 „Zakona o industrijski razvojni pomoči iz leta 1982“.

14.

Ker bo treba finančni vzvod, zagotovljen podjetniškim skladom kapitala, povrniti, je ukrep zasnovan tako, da se srednjeročno financira sam.

15.

Združeno kraljestvo je za obračunavanje sheme za pokritje stroškov denarnega toka začetnega finančnega vzvoda v začetni fazi dodelilo 44 milijonov GBP (63,8 milijona EUR).

16.

Združeno kraljestvo prosi za odobritev za obdobje desetih let.

17.

Zakonsko odgovorno bo Ministrstvo za trgovino in industrijo prek svoje izvajalske agencije Službe za malo gospodarstvo.

18.

Služba za malo gospodarstvo bo nadzorovala vloge za pridobitev statusa podjetniškega sklada kapitala.

19.

Služba za malo gospodarstvo bo spremljala tekoče naložbe, ki jih bodo prevzeli podjetniški skladi kapitala, in pri tem ne bo imela neposrednega nadzora nad njihovimi posameznimi naložbenimi odločitvami.

20.

Služba za malo gospodarstvo bo tudi zagotovila, da bodo vsi podjetniški skladi kapitala delovali v skladu z njihovimi poslovnimi načrti in upoštevali pogoje iz svojih uspešnih ponudb.

21.

Shema je namenjena izključno malim in srednje velikim podjetjem (3) v Združenem kraljestvu, ki ne kotirajo na borzi.

22.

Podjetja v težavah, kot so opredeljena v smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4), so izvzeta iz naložb.

23.

Podjetniški skladi kapitala ne bodo vlagali v občutljive sektorje, za katere veljajo omejitve državne pomoči, ali v sektorje, za katere se Sporočilo Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (5) ne uporablja. Sektorji z majhnim tveganjem, ki vključujejo podjetja za poslovanje z nepremičninami in zemljišči ter finančna in investicijska podjetja ali podjetja za finančni leasing, ne bodo upravičeni do naložb po tej shemi.

24.

Podjetniški skladi kapitala prav tako ne bodo smeli vlagati v druge podjetniške sklade kapitala.

25.

Podjetniški skladi kapitala bodo investirali v upravičena mala in srednje velika podjetja v razponu od 250 000 GBP (357 000 EUR) do dva milijona GBP (2,9 milijona EUR) v enem investicijskem krogu.

26.

Dodatne naložbe v upravičena mala in srednje velika podjetja, ki bodo presegale omejitev dva milijona GBP (2,9 milijona EUR), ne bodo dovoljene, ko bo podjetniški sklad kapitala investiral pod manj ugodnimi pogoji kot drugi komercialni investitorji.

27.

Dodatne naložbe bodo dovoljene, dokler skupno lastniško financiranje, ki ga pridobi upravičeno malo in srednje veliko podjetje iz podjetniškega sklada kapitala in od drugih vlagateljev lastniškega kapitala, ne preseže omejitve dveh milijonov GBP (2,9 milijona EUR).

28.

Izjemoma bodo po potrebi po preteku vsaj šest mesecev od prve naložbe podjetniškega sklada kapitala dovoljene tudi dodatne naložbe v upravičeno malo in srednje veliko podjetje, ki bodo presegle omejitev dveh milijonov GBP (2,9 milijona EUR), da se prepreči razvodenitev. Pri tem se bo uporabljala 10-odstotna zgornja meja angažiranega kapitala posameznega podjetniškega sklada kapitala, ki se lahko investira v katero koli posamezno upravičeno malo in srednje veliko podjetje.

29.

Podjetniški skladi kapitala, vzpostavljeni na podlagi tega ukrepa, bodo združevali zasebna in javna sredstva za nadaljnje vlaganje v mala in srednje velika podjetja.

30.

Po zaključenem postopku za pridobitev statusa podjetniškega sklada kapitala bodo podjetniški skladi kapitala upravičeni do prejema javnega finančnega vzvoda po obrestni meri, ki bo znašala toliko ali približno toliko kot obrestna mera za desetletno vladno obveznico.

31.

Javni finančni vzvod za licenčne podjetniške sklade kapitala bo omejen na največ dvakratni znesek zasebnega kapitala, ki ga pridobi sklad.

32.

Finančni vzvod, obresti od vzvoda in udeležbo v dobičku morajo za državni prispevek povrniti podjetniški skladi kapitala. To bo zagotovilo, da se bo program srednjeročno financiral sam.

33.

Točni zneski javnega finančnega vzvoda, udeležbe v dobičku in prednosti pri povračilu se določijo po postopku zbiranja konkurenčnih ponudb, da se zagotovi čim manjša javna podpora.

34.

Javni razpisi za oddajo vlog z objavo sheme v Uradnem listu Evropske unije in ustreznih gospodarskih časopisih bodo zagotovili, da bo javna podpora omejena na minimum, potreben, da se doseže zastavljeni cilj.

35.

Pri oddaji vloge za pridobitev statusa podjetniškega sklada kapitala bodo morali potencialni skladi navesti zahtevani znesek javnega finančnega vzvoda (do zgornje meje dvakratnega zasebnega kapitala), udeležbo v dobičku javnih in zasebnih vlagateljev in prednostni seznam povračil za:

36.

Potencialni upravljavci podjetniškega sklada kapitala bodo predložili zanesljiv poslovni načrt, ki bo vključeval:

37.

Podjetniški skladi kapitala bodo morali upoštevati smernice Britanskega združenja tveganega kapitala o računovodskih standardih.

38.

Ponudbe, v katerih bo državni finančni vzvod izpostavljen večjemu tveganju kot zasebni kapital, ne bodo sprejete.

39.

Zasebni vlagatelji v podjetniške sklade kapitala so lahko izpostavljeni večjemu tveganju izgube kot javni, s čimer se prepreči možna moralna nevarnost vplivanja na odločitve upravljavcev podjetniškega sklada kapitala in zagotovi najboljša poslovna praksa pri poslovanju in sprejemanju odločitev podjetniškega sklada kapitala.

40.

Potem ko bo podjetniški sklad kapitala izpolnil obveznosti glede dogovorjene stopnje zasebnega kapitala, bo upravičen do dviga državnega finančnega vzvoda.

41.

Vsak podjetniški sklad kapitala lahko dvigne toliko finančnega vzvoda, kot želi, ob upoštevanju splošne omejitve, ki jo nalaga največje dovoljeno razmerje finančnega vzvoda, določeno ob izdaji dovoljenja podjetniškemu skladu kapitala.

42.

Kadarkoli se bo upravičenost do največjega dovoljenega zneska finančnega vzvoda določila z uporabo tega razmerja za znesek zasebnega kapitala, ki ga je sklad že pridobil.

43.

Najvišje razmerje finančnega vzvoda 2:1 (državni finančni vzvod bo omejen na dvakratni znesek zasebnega kapitala) se bo uporabilo za vsak podjetniški sklad kapitala.

44.

Sporočilo Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (6) (v nadaljevanju „sporočilo“) priznava pomen ukrepov tveganega kapitala, omejenih na odpravljanje prepoznavnih tržnih nepopolnosti, za javno financiranje.

45.

Sporočilo navaja, da določeni dejavniki, ki škodljivo vplivajo na dostop malih in srednje velikih podjetij do kapitala, kot so nepopolne ali nesorazmerne informacije ali visoki transakcijski stroški, lahko povzročijo tržno nepopolnost, ki upravičuje državno pomoč.

46.

V sporočilu je še navedeno, da v Skupnosti na trgu tveganega kapitala ni splošne nepopolnosti, gre bolj za tržne vrzeli pri nekaterih vrstah naložb v določenih fazah razvoja podjetij in določene težave v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v skladu s členom 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES („območja, ki prejemajo pomoč“).

47.

Sporočilo še pojasnjuje, da bo Komisija načeloma zahtevala predložitev dokazila o tržni nepopolnosti, preden bo pripravljena odobriti ukrepe tveganega kapitala.

48.

Komisija bo lahko pripravljena potrditi obstoj tržne nepopolnosti brez predložitve dokazila v primerih, ko bodo posamezne tranše finančnih sredstev za podjetje iz ukrepov tveganega kapitala, ki se v celoti ali delno financirajo z državno pomočjo, vsebovale največ 500 000 EUR na območjih, ki ne prejemajo pomoči, 750 000 EUR na območjih iz člena 87(3)(c) ali 1 milijon EUR na območjih iz člena 87(3)(a).

49.

Komisija bo zato v primerih, ko bodo prej navedene tranše prekoračene, zahtevala dokazilo o tržni nepopolnosti, ki bo upravičilo predlagani ukrep tveganega kapitala, preden bo presodila združljivost ukrepa v skladu s pozitivnimi in negativnimi merili iz točke VIII.3 sporočila.

50.

Shema Podjetniških skladov kapitala, ki jo predlaga Združeno kraljestvo, predvideva naložbe tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja v Združenem kraljestvu v razponu od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR) na investicijsko tranšo.

51.

V skladu s „Karto regionalnih pomoči 2000–2006“ za Združeno kraljestvo sestavljajo Združeno kraljestvo regije, ki so trenutno razvrščene kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, in kot območja, ki ne prejemajo pomoči (7).

52.

V skladu s točko VI.5 sporočila bi bila Komisija tako pripravljena potrditi obstoj tržne nepopolnosti brez predložitve dokazila, če bi bilo financiranje tveganega kapitala za mala in srednje velika podjetja v Združenem kraljestvu, ki se v celoti ali delno financira z državno pomočjo, omejeno na najvišji znesek 1 milijon EUR za območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(a) ES, 750 000 EUR za območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(c) ES, in 500 000 EUR za območja, ki ne prejemajo pomoči.

53.

V skladu s sporočilom bi moralo Združeno kraljestvo za naložbe tveganega kapitala, predlagane na podlagi sheme podjetniških skladov kapitala, ki presegajo prej navedene mejne vrednosti, predložiti dokazilo o tržni nepopolnosti.

54.

Združeno kraljestvo je, da dokaže obstoj tržne nepopolnosti, predložilo dve študiji (8), katerih sklep je bil, da ima Združeno kraljestvo primanjkljaj pri zagotavljanju tveganega kapitala za mala in srednje velika podjetja pri naložbah, ki po velikosti segajo od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR), zaradi naslednjih razlogov:

55.

Z dopisom z dne 7. maja 2004 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o svoji odločitvi, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s shemo podjetniških skladov kapitala.

56.

V svojem dopisu je Komisija navedla, da ima pomisleke, ali utemeljitve, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, da bi dokazalo obstoj tržne nepopolnosti, lahko zadovoljivo upravičijo dodelitev naložbenih tranš tveganega kapitala, ki znatno presegajo najvišje zneske iz sporočila.

57.

Komisija je še pojasnila, da je po njenem mnenju treba opraviti temeljitejšo analizo tega vprašanja. V takšno analizo bi bilo treba vključiti vse pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke. Šele po preučitvi pripomb tretjih strani se bo Komisija lahko odločila, ali ukrep, ki ga predlaga Združeno kraljestvo, vpliva na pogoje poslovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

58.

Komisiji so po objavi odločitve o sprožitvi uradnega postopka v Uradnem listu Evropske unije poslale pripombe spodaj navedene zainteresirane stranke:

59.

Vse prejete pripombe so bile pozitivne in so poudarile pomen ukrepa in ustreznost predlaganih najvišjih zneskov naložb.

60.

Argumenti, ki so jih predložile prej navedene zainteresirane stranke, se lahko razvrstijo in povzamejo, kot sledi.

61.

Nemčija je v svojih pripombah k začetku uradnega postopka preiskave opozorila na naslednja dejstva:

62.

Nizozemska je v svojih pripombah k začetku uradnega postopka preiskave poudarila naslednje utemeljitve:

63.

Madžarska je v svojih pripombah k začetku uradnega postopka preiskave opozorila na naslednja dejstva:

64.

Litva je v svojih pripombah k začetku uradnega postopka preiskave poudarila naslednje izkušnje:

65.

Združenje Britanske industrije v celoti podpira predlog Združenega kraljestva za ustanovitev podjetniških skladov kapitala. Združenje je ugotovilo, da obstaja tržna vrzel v razponu od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 3 milijone GBP (4,3 milijona EUR), in zato meni, da podjetniški skladi kapitala zapolnjujejo jasno ugotovljeno tržno vrzel pri financiranju podjetij v rasti.

66.

Nederlandse Vereniging van Participatiemaatschappijen (NVP) navaja, da je očiten primanjkljaj lastniškega kapitala na spodnjem delu trga v razponu do 2,5 milijona EUR. Medtem ko se ta primanjkljaj lahko med državami članicami razlikuje, pa razlike niso velike.

67.

Združenje nizozemske industrije in delodajalcev VNO-NCW podpira ugotovitve Združenja britanske industrije in NVP, zlasti glede velikosti primanjkljaja lastniškega kapitala.

68.

Po mnenju Združenja revizorjev iz Anglije in Walesa obstaja primanjkljaj lastniškega kapitala v razponu do 5 milijonov GBP (7 milijonov EUR), iz naslednjih razlogov:

Združenje meni, da bo predlagana shema podjetniškim skladom kapitala zagotovila dragocen vir finančnih sredstev za podjetja, ki skušajo pridobiti sorazmerno skromen znesek lastniškega kapitala, in spodbudila druge investitorje k sodelovanju pri majhnih investicijskih zneskih, kjer bodo lahko spremljali sklad, namenjen temu sektorju, v nasprotju z občasnim oportunističnim vlaganjem.

69.

Angleške agencije za regionalni razvoj navajajo, da je zadnja raziskava, ki jo je opravilo podjetje Advantage West Midlands RDA, pokazala, da so ovire pri dostopu do finančnih sredstev za rast največje za tista podjetja, ki skušajo pridobiti zneske od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR), kar dokazujejo naslednja dejstva:

70.

Agencija za razvoj severozahodne regije je predložila naslednje pripombe:

71.

Univerza v Warwicku je po zaključenih razpravah v živo s strokovnjaki za prenos tehnologije iz več kot 50 univerz iz Združenega kraljestva predložila pripombe glede trga tveganega kapitala za začetno fazo in zlasti glede vprašanj, ki se nanašajo na oddeljena podjetja iz univerzitetnega sektorja, ter opozorila na naslednje vidike:

72.

Po mnenju Northern Enterprise Limited (Nelfunding) je v Združenem kraljestvu tržna nepopolnost na področju naložb tveganega kapitala pod 2 milijonoma GBP (2,9 milijona EUR), kar neugodno vpliva na razvoj malih in srednje velikih podjetij.

73.

Podjetje Stonesfield Capital Limited dejavno investira v primanjkljaj lastniškega kapitala v razponu od 500 000 GBP (700 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR), kamor so usmerjeni podjetniški skladi kapitala, in je predložilo naslednje pripombe:

74.

YFM Group je predložil naslednje pripombe:

75.

Close Venture Management Limited je opozoril na naslednja dejstva:

76.

V Enterprise Corporate Finance Limited so bili vse bolj nejevoljni, ko so skušali za svoje poslovne stranke pridobiti kapital v razponu od 500 000 GBP (700 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR):

77.

V svojih pripombah je 3i poudaril naslednje:

Po trenutnih ocenah 3i se je primanjkljaj lastniškega kapitala povečal z razpona od 500 000 GBP (700 000 EUR) do 1 milijona GBP (1,4 milijona EUR) na 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR).

3i je bistveno zmanjšal svoje naložbe v ta tržni segment. Medtem ko je leta 2001 namenil približno 1,1 milijarde EUR za naložbe tveganega kapitala v zgodnji fazi razvoja po vsej Evropi, so se leta 2004 naložbe v podobna podjetja bistveno zmanjšale, saj je 3i v ta tržni segment vložil približno 150 milijonov EUR.

78.

Cavendish Asset Management Limited podpira ugotovitve Združenja revizorjev iz Anglije in Walesa iz točke 68 zgoraj.

79.

Pripombe Združenega kraljestva k sklepu Komisije, da začne uradni postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, in k ugotovitvam tretjih strani bomo povzeli v točkah od (80) do (96).

80.

Čeprav se je od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja dostop do dolžniških finančnih sredstev izboljšal za večino podjetij v Združenem kraljestvu, ima pomembna manjšina malih in srednje velikih podjetij z velikim potencialom rasti še vedno težave pri pritegnitvi lastniškega financiranja.

81.

Lastniško financiranje je ustrezno za podjetja v zgodnji fazi razvoja, ki še niso ustvarila zadostnega toka prihodkov, ki bi zagotavljali odplačevanje dolžniških obresti. Ustrezno je tudi za podjetja, ki razvijajo nove tehnologije, izdelke ali trge, ki ponujajo možnosti za doseganje velikih stopenj rasti, vendar pa pomenijo tudi veliko tveganje za neuspeh.

82.

Javno posvetovanje o dostopu malih podjetij do kapitala za rast, zbrani podatki Britanskega združenja tveganega kapitala in akademske raziskave kažejo na primanjkljaj lastniškega kapitala v Združenem kraljestvu, ki vpliva na podjetja, ki skušajo pridobiti lastniško financiranje v znesku od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR).

83.

Primanjkljaj lastniškega kapitala se je v zadnjih letih še povečal, zlasti po letu 1999, delno je vzrok temu uspeh industrije zasebnega lastniškega kapitala, ki se vse bolj usmerja k večjim naložbam. Povprečna velikost naložb se je zelo povečala, saj podjetja tveganega kapitala skušajo izkoristiti povečano ekonomijo obsega.

84.

V zadnjih letih se je poudarjal primanjkljaj lastniškega kapitala za mala in srednje velika podjetja v zgodnji fazi razvoja zaradi občutnega premika v vrstah naložb, ki jih zagotavljajo tvegani kapitalisti. Dokazi kažejo, da so se naložbe tveganega kapitala počasi premikale proti naložbam v poznejši fazi in managerskim odkupom (MBO in MBI).

85.

Najnovejši razpoložljivi podatki Britanskega združenja tveganega kapitala za leto 2003 kažejo, da je stalni poudarek na naložbah v poznejši fazi, zlasti na velikih odkupih. Naložbe v zgodnji fazi razvoja so znašale leta 2003 samo 6,5 odstotka naložb tveganega kapitala v Združenem kraljestvu ali manj kot 0,02 odstotka BDP. V nasprotju s tem je bilo v letih 1998–2001 v zgodnjo fazo vloženo povprečno 0,05 odstotka BDP.

86.

Predvidena uporaba na novo pridobljenih sredstev tveganega kapitala je vse bolj usmerjena k večjim naložbam v dobro utečena podjetja. Najnovejši podatki Britanskega združenja tveganega kapitala kažejo, da se bodo za naložbe v zgodnji fazi predvidoma dodelili samo 4 % pridobljenih sredstev, 3 % za naložbe za širitev podjetij in 1 % za MBO, manjše od 10 milijonov GBP. Po pričakovanjih naj bi se za naložbe v zgodnji fazi in v tehnologijo za širitev dodelili samo 3 % pridobljenih sredstev v primerjavi s 5 % leta 2002.

87.

Podatki tudi kažejo, da je od naložb, ki potekajo v razponu primanjkljaja lastniškega kapitala od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR), samo ena od štirih naložb začetna, neskupna naložba. V letih 2000–2002 je bilo od približno 1 000 naložb, manjših od 2 milijonov GBP (2,9 milijona EUR), več kot 70 % nadaljnjih naložb.

88.

Ker se tvegani kapitalisti vse bolj usmerjajo k večjim naložbam, malo kaže na to, da bi se k spodnjemu delu trga usmerjale nove investicijske skupine tveganega kapitala. Pomen ugleda v sektorju tveganega kapitala ustvarja velike ovire pri vstopu potencialnih novih ekip za upravljanje skladov, ki se želijo pomeriti na trgu tveganega kapitala. Ta trend bo poslabšal razmere glede pomanjkanja sposobnosti in izkušenj v tržnem segmentu s primanjkljajem lastniškega kapitala, kar bo sčasoma vse težje nadomestiti s kakovostnimi upravljavci skladov, ki bodo pridobivali večje vsote sredstev in tako izvajali večje naložbe. Osnovni pogoj za dinamičen trg za podjetja v zgodnji fazi razvoja je strokovno znanje, potrebno za uspešno izvajanje naložb v manjšem obsegu in v zgodnji fazi razvoja podjetij, ki bo zagotavljalo dober pretok kakovostnih novih tekmecev.

89.

Sklep Združenega kraljestva je bil, da se zdi, da so si vsi, ki so predložili pripombe, popolnoma enotni, da obstaja nepopolnost na trgu tveganega kapitala, ki malim in srednje velikim podjetjem z velikim potencialom rasti otežuje pridobitev finančnih sredstev. Vse pripombe tretjih strani so podprle stališče Združenega kraljestva, da se je trg spremenil in da je zdaj primanjkljaj lastniškega kapitala pod ravnjo iz sporočila.

90.

Združeno kraljestvo je skušalo dokazati, da prihaja do primanjkljaja financiranja pri naložbah v velikosti do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR). Veliko tistih, ki so predložili pripombe, meni, da je ta ocena prenizka in da primanjkljaj zdaj sega do višine 5 milijonov GBP (7 milijonov EUR). Po mnenju Združenega kraljestva dokazi kažejo bolj na to, da je ustrezen znesek 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR).

91.

Združeno kraljestvo opozarja, da so odgovori tistih podjetij, ki v Združenem kraljestvu poslujejo v okviru sektorja tveganega kapitala, v skladu z odgovori, ki jih je dobilo samo po podrobnem posvetovanju. Predlagatelji pripomb so na splošno potrdili obstoj primanjkljaja tveganega kapitala v višini naložb 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR) ali več. Ti predlagatelji pripomb imajo praktične izkušnje na tem trgu in so zadevo raziskali s poslovnega stališča. Njihove izkušnje podpirajo raziskavo Združenega kraljestva, ki pravi, da skladi, ki delujejo na tem področju, ne morejo pritegniti zasebnih vlagateljev zaradi svojega dojemanja tveganja in ekonomije manjših vlaganj. Združeno kraljestvo je zato zadovoljno, da shema podjetniških skladov kapitala ne bo izpodrinila obstoječe zasebne ponudbe na tem trgu.

92.

Združeno kraljestvo tudi pozdravlja raven podpore praktični zasnovi modela podjetniških skladov kapitala. Pozdravlja razumevanje predlagateljev pripomb, da predlagana struktura skladov pomeni, da ne bo prihajalo do izkrivljanja konkurence in da se bo spodbujalo sprejemanje tehtnih komercialnih investicijskih odločitev. Ključno jamstvo za to je, da predlagani podjetniški skladi kapitala ne varujejo zasebnih vlagateljev pred izgubo. To jih še bolj spodbuja k temu, da izberejo dobre upravljavce, ki bodo njihova sredstva vložili tako, da bo dosežen najboljši učinek. Če podjetniški sklad kapitala ne bo ustvaril pozitivnega donosa, bosta zasebni vlagatelj ali vlagateljica izgubila svoj denar. Po mnenju Združenega kraljestva je to močnejša komercialna spodbuda kot drugi model, pri katerem gre za manjši delež javnega vlaganja, vendar so javni skladi izpostavljeni večjemu tveganju kot zasebne naložbe, zasebni vlagatelji pa lahko dobijo svoj denar nazaj iz skladov za pokritje izgub.

93.

Z vključitvijo ključnih vidikov strukture posameznih skladov v okviru postopka zbiranja konkurenčnih ponudb bo Združeno kraljestvo plačalo potrebni minimum za stroške upravljanja in podreditve sklada. V postopku zbiranja ponudb se bodo določile nekatere minimalne zahteve, kot so enakovreden položaj pri izgubi in prednostni donos za javne vlagatelje, vendar bo vključeval prožnost za kandidate, ki bodo lahko navedli nadomestne pogoje, če bodo ugodnejši za javne vlagatelje. Zato bodo zasebni vlagatelji lahko izpostavljeni večjemu tveganju izgube kot javni ali pa se bo zahtevalo manj od predvidenega finančnega vzvoda, če bo ponudnik lahko dokazal, da bo to vabljivo za vlagatelje v njegov sklad.

94.

Kot še navaja Združeno kraljestvo, odzivi drugih držav članic poudarjajo željo, da se trenutno sporočilo posodobi. Trg tveganega kapitala v Evropski uniji se je po objavi sporočila leta 2001 občutno spremenil. Glede na to se Združeno kraljestvo strinja, da bo treba pri reviziji leta 2006 v sporočilo vnesti nekatere temeljne popravke. Revizija bo skoraj gotovo morala zajemati več kot samo pregled velikosti tranš in se bo morala posvetiti tudi drugim vprašanjem, kot so usklajenost tveganja v zasebnem sektorju kot nadomestilo za večje javno financiranje in večjo uporabo instrumentov, kot so skupinske izjeme.

95.

Po mnenju Združenega kraljestva bo shema podjetniških skladov kapitala pomembno prispevala k odpravljanju pomembne ovire za inovacije in podjetništvo, ki je še ostala, in k izpolnjevanju ciljev iz Lizbone in podjetniškega akcijskega načrta. Shema podjetniških skladov kapitala bo tudi pripomogla k uresničevanju priporočil iz Kokovega poročila, ki poudarja, da trenutno financiranje malih in srednje velikih podjetij preveč temelji na posojilih in poziva k večji uporabi tveganega kapitala.

96.

Združeno kraljestvo je sprejelo sklep, da podpora, ki so jo pokazali javni in zasebni sektor ter druge države članice in subjekti, ki delujejo na trgu tveganega kapitala, pozitivno izraža potrebo po nosilcu investicij, kot je podjetniški sklad kapitala.

97.

Komisija je preučila shemo v smislu člena 87 Pogodbe ES in zlasti na podlagi Sporočila Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (9). Rezultati te ocene so povzeti v nadaljevanju.

98.

S priglasitvijo sheme so organi Združenega kraljestva izpolnili svoje obveznosti iz člena 88(3) ES.

99.

V skladu z določbami iz sporočila je treba pri presoji obstoja državne pomoči upoštevati možnost, da ukrep lahko dodeli pomoč vsaj na treh različnih ravneh:

100.

Po mnenju Komisije gre na ravni vlagateljev za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Vključitev državnih virov dokazuje dejstvo, da bodo organi v Združenem kraljestvu podjetniškim skladom kapitala zagotovili javni finančni vzvod. Zasebni vlagatelji v podjetniške sklade kapitala, ki so lahko podjetja v smislu Pogodbe ES, so lahko upravičeni do višjih donosov kot javni in so tako lahko v ugodnejšem položaju. Čeprav nobena oseba ali organizacija ni izključena iz vlaganja v sklade, omejena velikost skladov ne bo jamčila, da bodo sprejete vse morebitne naložbe, zato gre po mnenju Komisije za selektiven ukrep. In končno, shema vpliva na trgovanje med državami članicami, saj so naložbe v kapital dejavnost, ki je predmet znatnega trgovanja med državami članicami.

101.

Na ravni skladov se Komisija nagiba k stališču, da je sklad bolj sredstvo za prenos pomoči do vlagateljev in/ali podjetij, v katera se vlaga, kot pa upravičenec do pomoči. V določenih primerih, predvsem pri ukrepih, ki vključujejo prenose v korist obstoječih skladov s številnimi in raznolikimi vlagatelji, ima sklad lahko značilnosti samostojnega podjetja. Po trenutni shemi se bodo podjetniški skladi kapitala na novo ustanovili in ne bodo smeli vlagati v druge dejavnosti, razen v predvidene v shemi. Po mnenju Komisije zato podjetniški skladi kapitala niso ločeni upravičenci do pomoči. To načelo je v skladu s sklepi Komisije o „Viridian Growth Fund“ (10), „Coalfields Enterprise Fund“ (11) in „Tveganem skladu Skupnosti za razvoj“ (12).

102.

Po mnenju Komisije gre na ravni podjetij, v katera se vlaga, za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Vključeni so državni viri, ker bodo naložbe sklada v upravičena mala in srednje velika podjetja vključevale javno financiranje. Ukrep izkrivlja konkurenco z dodelitvijo prednosti upravičenim malim in srednje velikim podjetjem, saj ta drugače ne bi mogla pridobiti financiranja s tveganim kapitalom po enakih pogojih in/ali v enakem obsegu. Ukrep je selektiven, saj je usmerjen k določenim malim in srednje velikim podjetjem v Združenem kraljestvu. Ukrep lahko vpliva na trgovanje med državami članicami, saj je možno, da ciljna mala in srednje velika podjetja opravljajo dejavnosti ali bodo opravljala dejavnosti, ki vključujejo trgovanje znotraj Skupnosti.

103.

Zato je Komisija sprejela sklep, da gre na ravni vlagateljev in na ravni upravičenih malih in srednje velikih podjetij za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES.

104.

V skladu z določbami iz sporočila bo Komisija lahko pripravljena potrditi obstoj tržne nepopolnosti brez predložitve dokazila v primerih, v katerih bodo posamezne tranše finančnih sredstev za podjetje iz ukrepov tveganega kapitala, ki se v celoti ali delno financirajo z državno pomočjo, vsebovale največ 500 000 EUR na območjih, ki ne prejemajo pomoči, 750 000 EUR na območjih iz člena 87(3)(c) ali 1 milijon EUR na območjih iz člena 87(3)(a).

105.

Ukrep, ki ga predlaga Združeno kraljestvo, predvideva naložbe tveganega kapitala za mala in srednje velika podjetja v Združenem kraljestvu v razponu od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR) na investicijsko tranšo.

106.

V skladu s „Karto regionalnih pomoči 2000–2006“ za Združeno kraljestvo sestavljajo Združeno kraljestvo regije, ki so trenutno razvrščene kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe in kot območja, ki ne prejemajo pomoči (13).

107.

Komisija je v skladu z določbami iz sporočila Združeno kraljestvo obvestila, da bo moralo glede na dejstvo, da naložbe tveganega kapitala, predlagane po trenutnem shemi, presegajo prej navedene mejne vrednosti iz sporočila, predložiti dokazilo o tržni nepopolnosti.

108.

Argumenti, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, in pripombe tretjih strani, ki dokazujejo primanjkljaj na trgu v razponu naložb od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR), so povzeti v nadaljevanju.

109.

Najpomembnejši enotni vir zunanjih finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja je bančni dolg, ki ima v glavnem obliko prekoračitev stanja na računu in posojil za določen čas in skupaj pomeni približno polovico vseh zunanjih finančnih sredstev. (14) Bančni dolg je najbolj ustrezen takrat, ko podjetja ustvarjajo zadosten denarni tok, ki zagotavlja plačevanje obresti. V zadnjem desetletju se je razpoložljivost dolžniških finančnih sredstev bistveno izboljšala. Nič dejansko ne kaže na to, da bi imela podjetja težave pri pridobivanju bančnih finančnih sredstev. Vendar se posojilodajalci še vedno srečujejo s precejšnjo negotovostjo pri presoji možnosti posameznih podjetij za uspešno poslovanje. Pogosto se zanašajo na poroštvo, ki podpre odobritev posojila malemu in srednje velikemu podjetju, zlasti če posojilojemalec nima dobrih poslovnih referenc. Vsi lastniki podjetij ne morejo zagotoviti ustreznega jamstva.

110.

Tržne nepopolnosti na dolžniškem trgu izhajajo iz nesorazmerne obveščenosti, ko je posojilodajalec le delno obveščen o možnostih podjetja za uspešno poslovanje. Nesorazmerna obveščenost pomeni, da posojilodajalci ne morejo količinsko opredeliti ravni tveganja v zvezi z določenim malim in srednje velikima podjetjem. Zato je težko oceniti kakovost naložbenih možnosti in še teže zaračunati obrestno mero, ki točno izraža raven vključenega tveganja. Banke ponavadi sprejmejo odločitve o odobritvi posojil na podlagi meril, kot so kreditna zgodovina, upravljanje bančnega računa v preteklosti, poslovne reference prosilca in pripravljenost vložiti svoj denar v podjetje, ter dokazila o sposobnosti odplačevanja na podlagi poslovnega načrta. Vendar pa posameznik ne sme imeti predhodnih dosežkov in ne sme imeti osebnega kapitala, ki bi ga vložil v podjetje. Zato posojilodajalci zelo poudarjajo tudi podjetnikovo pripravljenost, da zagotovi poroštvo za posojilo. Medtem ko si zaradi zanašanja posojilodajalcev na poroštvo mnoga podjetja lahko zagotovijo dolžniška finančna sredstva, takšen pristop pri odobritvi posojila malemu in srednje velikemu podjetju lahko povzroči težave podjetnikom brez ustreznega premoženja, ki bi ga ponudili kot jamstvo.

111.

Medtem ko dolžniška finančna sredstva in finančna sredstva, zavarovana s premoženjem, zadostujejo za izpolnjevanje potreb večine podjetij, pa pomembna manjšina potrebuje lastniška finančna sredstva. Vlagatelji lastniškega kapitala zagotovijo dotok novega kapitala v zameno za deleže v podjetju, kar jim omogoča udeležbo v njegovem bodočem dobičku. Ta oblika financiranja je najbolj ustrezna za podjetja v zgodnji fazi razvoja, ki še ne ustvarjajo zadostnega toka prihodkov za odplačevanje dolžniških obresti, in/ali za podjetja, ki razvijajo nove tehnologije, izdelke ali trge, ki lahko dosežejo velike stopnje rasti, vendar pa je z njimi povezano tudi veliko tveganje za neuspeh.

112.

Lastniška finančna sredstva pomenijo 8 % vseh zunanjih finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja, vendar ta statistični podatek podcenjuje njihov pomen v sodobnem, podjetnem gospodarstvu. Podjetja, ki najverjetneje potrebujejo lastniška finančna sredstva, so pogosto močno inovativna in lahko pomembno povečajo rast produktivnosti. Poleg tega finančna sredstva, zagotovljena s tveganim kapitalom, včasih spremlja upravljalska podpora, svetovanje in drugo znanje.

113.

Medtem ko so lastniška finančna sredstva pomemben nosilec rasti posameznih podjetij in na splošno v gospodarstvu, močni dokazi kažejo, da strukturne značilnosti trga zasebnega lastniškega kapitala povzročajo pomemben in vse večji „primanjkljaj lastniškega kapitala“, s katerim se srečujejo podjetja, ki skušajo pridobiti skromnejše zneske kapitala za rast. Ti strukturni vzroki se nanašajo tako na ponudbo kot na povpraševanje na trgu.

114.

Težave v zvezi z obveščenostjo, poudarjene pri trgu dolžniških finančnih sredstev, veljajo tudi za trg lastniških finančnih sredstev. Na strani ponudbe gre na splošno za tri vprašanja, in sicer za nesorazmerno obveščenost, transakcijske stroške ter dojemanje tveganja in nagrajevanja.

115.

„Nesorazmerna obveščenost“ pomeni, da se vlagatelji lastniškega kapitala lahko srečajo s precejšnjimi stroški pri iskanju ustreznih naložbenih priložnosti. Te težave z obveščenostjo so ponavadi večje pri manjših, mlajših podjetjih in zlasti pri inovativnih podjetjih, ki skušajo razviti nepreizkušene tehnologije, izdelke in trge. Težave z obveščenostjo so velika ovira za manjše naložbe lastniškega kapitala, ker se stroški naložbe ne spreminjajo sorazmerno z velikostjo naložbe. V primerjavi z velikimi podjetji, ki kotirajo na borzah, je pretok informacij o malih podjetjih, ki ne kotirajo na borzah in skušajo pridobiti vlagatelje, veliko bolj omejen. Vlagatelji si zato lahko pri iskanju ustreznih naložbenih priložnosti nakopljejo velike stroške z iskanjem informacij. Poleg tega je pogosto težko presoditi možnosti podjetja za uspešno poslovanje, zlasti če gre za nepreizkušeno poslovodno ekipo, izdelek ali tehnologijo. Preden se vlagatelji lastniškega kapitala lahko odločijo na podlagi prejetih informacij, morajo izpeljati postopek skrbnega pregleda poslovanja. Ti stroški za zbiranje informacij se ne spreminjajo sorazmerno z velikostjo naložbe in so za manjše naložbe lahko previsoki glede na možne finančne nagrade od izvedene naložbe. In končno, vlagatelji lastniškega kapitala, ki so investirali v podjetje, morajo spremljati tekočo donosnost svoje naložbe. To ponavadi naredijo tako, da postanejo člani upravnega odbora, pri čemer veliko časa in napora namenijo zagotavljanju upravljalske podpore, zlasti če je poslovodna ekipa podjetja sorazmerno neizkušena. To lahko veliko prispeva k uspešnosti podjetja, v katerega se je investiralo, vendar pa se ti stroški tudi tukaj ne spreminjajo sorazmerno z velikostjo naložbe.

116.

Pri naložbah lastniškega kapitala nastanejo veliki stalni stroški, na primer pri pogajanjih o pogojih naložbe in sprejetju potrebnih pravnih dogovorov („transakcijski stroški“). Tako kot drugi stalni stroški so tudi transakcijski stroški nagnjeni k temu, da preprečujejo vlaganje v manjših zneskih.

117.

Naložbene odločitve bodo temeljile na dojemanju tveganja in možnih finančnih donosov. Če bodo imeli vlagatelji neupravičena pričakovanja, bo to imelo za posledico dodelitev kapitala, ki bo manjša od optimalne.

118.

Omejitve na strani povpraševanja so enako pomembne pri omejevanju pretoka lastniških finančnih sredstev od vlagateljev do malih in srednje velikih podjetij. Raziskava je opozorila na mnoga vprašanja, ki odvračajo mala podjetja od pridobivanja lastniškega kapitala. Mala in srednje velika podjetja najpogosteje navajajo, da jih skrbi izguba nadzora in omejena upravljalska svoboda, pogoste ovire pa so tudi stroški zavarovanja lastniških finančnih sredstev in pomanjkljivo poznavanje zunanjih virov finančnih sredstev. Mnoga podjetja, ki skušajo dejavno pridobiti naložbe lastniškega kapitala, so omejena tudi s premajhno „pripravljenostjo vlagati“. Mala in srednje velika podjetja lahko ovira tudi premajhno poznavanje in razumevanje različnih oblik razpoložljivih tveganih finančnih sredstev in načinov, kako priti do njih, ter nezadovoljivo izdelani ali slabo predstavljeni poslovni načrti. Neustrezna poslovna priprava in načrtovanje bosta odvrnila morebitne vlagatelje in niti ne najmanj zaradi večjih stroškov pridobivanja informacij in skrbnega pregleda poslovanja.

119.

Do primanjkljaja lastniškega kapitala prihaja, če za življenje sposobna podjetja ne morejo pritegniti naložb neformalnih vlagateljev ali tveganih kapitalistov, ki so glavni vir lastniških finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja. Neformalni vlagatelji (poslovni meceni in drugi neformalni vlagatelji) imajo dostop do omejenih finančnih virov in zato ponavadi vlagajo sorazmerne majhne zneske lastniškega kapitala. V nasprotju s tem pa formalni vlagatelji tveganega kapitala ponavadi prevzamejo veliko večje stroške pri presoji potencialnih naložb. Iz prej navedenih strukturnih razlogov so ti stroški pogosto previsoki, če podjetje skuša pridobiti samo manjši znesek lastniških finančnih sredstev.

120.

Zato primanjkljaj lastniškega kapitala vpliva na podjetja, ki skušajo pridobiti vsoto denarja, ki presega finančna sredstva večine neformalnih vlagateljev, vendar je pod ravnjo, na kateri so naložbe tveganih kapitalistov še upravičene.

121.

Po najnovejših podatkih Britanskega združenja tveganega kapitala (15) so leta 2003 in dolgoročno veliki skladi za MBO imeli dobre donose, medtem ko so se povprečni donosi od naložb v zgodnjo fazo razvoja podjetij in v tehnologijo leta 2003 stalno zmanjševali.

122.

Glede na splošen donos po fazah vlaganja so skladi, usmerjeni v naložbe v zgodnji fazi razvoja podjetja, leta 2003 ustvarili povprečno -18,1-odstoten donos v primerjavi s povprečnim triletnim donosom, ki je znašal -25,1 %, in povprečnim petletnim donosom, ki je znašal -12,5 %.

123.

Skladi, specializirani za naložbe v razvojni fazi, so leta 2003 beležili povprečno -3,4-odstotni donos v primerjavi s povprečnim triletnim donosom, ki je znašal -8,2 %, in povprečnim petletnim donosom, ki je znašal 2,7 %.

124.

Obenem so bili skladi, usmerjeni k MBO (managementskim odkupom), veliko donosnejši. Za srednje velike MBO je povprečni donos leta 2003 znašal 12,2 % v primerjavi s triletnim povprečnim donosom, ki je znašal 2,9 %, in povprečnim petletnim donosom, ki je znašal 6,7 %. Razlika postane še očitnejša, če vzamemo velike MBO, ki so imeli leta 2003 povprečno 15,3-odstotni donos, povprečni triletni donos pa je znašal 9,1 %, ustrezni podatek za petletni donos pa je 13,6 %.

125.

Zgoraj navedeni podatki opozarjajo na trenutno strukturo trga tveganega kapitala v Združenem kraljestvu. Ponudniki tveganega kapitala se vse bolj usmerjajo k večjim naložbam, saj so skupni donosi višji, s čimer se veča vrzel pri zagotavljanju lastniškega kapitala za manjše naložbe v podjetja v zgodnji fazi razvoja in za širitve podjetij ter večje naložbe v dobro utečena podjetja.

126.

Na to usmeritev k vedno večjim naložbam opozarjajo tudi najnovejši podatki o naložbeni dejavnosti v Združenem kraljestvu (16). Povprečno financiranje v vseh fazah vlaganja se je leta 2003 povečalo na 4,3 milijona GBP (6 milijonov EUR) s 3,8 milijona GBP (5,3 milijona EUR), kolikor je znašalo leta 2002. To razlaga dejstvo, da so se manjše naložbe v fazi širitve leta 2003 zmanjšale za 57 odstotkov na 477 milijonov GBP (670 milijonov EUR) z 1,2 milijarde GBP (1,7 milijarde EUR), kolikor so znašale leta 2002. Povprečni znesek, ki ga je prejelo podjetje v širitvi, se je zmanjšal z 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR) leta 2002 na 800 000 GBP (1,1 milijona EUR) leta 2003.

127.

Od vseh sredstev, zbranih leta 2003, je bila velika večina, to je 92 % (8,2 milijarde GBP ali 11,5 milijarde EUR), vložena v nakupe MBO in MBI, kar je več kot leta 2002, ko je bilo temu dodeljeno 87 % vseh zbranih sredstev. Poročilo predvideva, da bodo samo 3 % (290 milijonov GBP ali 406 milijonov EUR) vloženi v podjetja v fazi širitve, v primerjavi z letom 2002, ko je bil ta podatek 6 %. Za naložbe v podjetja v zgodnji fazi razvoja je bilo namenjeno 4 % vseh sredstev, zbranih leta 2003 (368 milijonov GBP ali 515 milijonov EUR), v primerjavi z letom 2002, ko je ta podatek znašal 3 %.

128.

Po predvidevanjih se bo v skupini nakupov MBO/MBI največjim MBO/MBI (ko skupna vrednost naložbe presega 100 milijonov GBD ali 140 milijonov EUR) dodelilo 58 % v primerjavi z letom 2002, ko se jim je dodelilo 45 %. MBO/MBI v vrednosti od 50 milijonov GBP (70 milijonov EUR) do 100 milijonov GBP (140 milijonov EUR) se bo dodelilo 20 % , kar pomeni povečanje v primerjavi s 17 % leta 2002, 13 % pa se bo dodelilo MBO/MBI v vrednosti od 10 milijonov GBP (14 milijonov EUR) do 50 milijonov GBP (70 milijonov EUR), v primerjavi s 24 % leta2002. Podobno kot leta 2002 se bo samo 1 % dodelil MBO/MBI v vrednosti do10 milijonov GBP (14 milijonov EUR).

129.

Zaradi zgoraj opisanega zmanjšanja naložb in donosnosti so se vlagatelji tveganega kapitala v podjetja v zgodnji fazi razvoja umaknili s trga. Na to opozarja tudi dejstvo, da se povprečno financiranje (v vseh fazah vlaganja) stalno veča in je leta 2003 doseglo 4,3 milijona GBP (6 milijonov EUR). Ponavadi vlagatelji na trgu tveganega kapitala v Združenem kraljestvu vlagajo večje zneske denarja, ker skušajo zmanjšati tveganje, s tem pa povečujejo primanjkljaj lastniškega kapitala.

130.

Znesek sredstev, pridobljenih za tvegane naložbe v podjetja v zgodnji fazi razvoja, se je od leta 2001 do leta 2003 zmanjšal za 73 odstotkov. Leta 2001 je bilo za naložbe tveganega kapitala v podjetja v zgodnji fazi razvoja pridobljenih 1,4 milijarde GBP (2 milijardi EUR), v primerjavi s 369 milijoni GBP (517 milijoni EUR) leta 2003. Samo 1 odstotek od teh 369 milijonov GBP (517 milijonov EUR), pridobljenih leta 2003, je bil usmerjen v naložbe, manjše od 10 milijonov GBP (14 milijonov EUR).

131.

Komisija je v svojem sklepu o uvedbi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s predlagano shemo pomoči navedla, da je glede na največje zneske naložb, predlagane v shemi, ki znatno presegajo največje zneske naložb, predvidene v sporočilu, potrebovala morebitne pripombe zainteresiranih strank pri sprejemu odločitve, ali ukrepi toliko vplivajo na pogoje poslovanja, da je to v nasprotju s skupnim interesom.

132.

Vse pripombe, ki so jih predložile zainteresirane tretje strani, so bile pozitivne in so poudarile pomen ukrepa na splošno in ustreznost predlaganih najvišjih zneskov naložb.

133.

Komisija je ob upoštevanju informacij iz uvodnega obvestila, pripomb, ki so jih predložile zainteresirane tretje strani, in dodatnih informacij, ki jih je dostavilo Združeno kraljestvo po sklepu Komisije, da začne postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, sprejela sklep, da je Združeno kraljestvo predložilo dovolj dokaznega gradiva glede obstoja primanjkljaja lastniškega kapitala za naložbe v razponu od 250 000 GBP (357 000 EUR) do 2 milijona GBP (2,9 milijona EUR) na trgu tveganega kapitala v Združenem kraljestvu.

134.

Podjetniški skladi kapitala bodo omejeni na naložbe v mala in srednje velika podjetja v okviru opredelitve Komisije. To je treba razumeti pozitivno.

135.

Podjetniški skladi kapitala bodo morali vlagati kapital v mala in srednje velika podjetja z instrumenti lastniškega ali nelastniškega kapitala. Naložbe, ki jih v celoti sestavljajo dolžniška sredstva brez značilnosti lastniškega kapitala, ne bodo dovoljene. Komisija šteje to za pozitiven element.

136.

Vzpostavljena je povezava med donosnostjo naložb in nagrajevanjem komercialnih upravljavcev, odgovornih za investicijske odločitve. Organi pri sprejemanju investicijskih odločitvah podjetniškega sklada kapitala ne bodo sodelovali, razen pri določitvi omejitev, da se zagotovi omejitev naložb na mala in srednje velika podjetja. Investicijske odločitve bodo sprejemali komercialni upravljavci podjetniškega sklada kapitala, katerih interes bo zagotoviti največji možni donos za sklad. Upravni organ Službe za malo gospodarstvo bo podjetniški sklad kapitala odobril samo, če bodo imeli upravljavci jasne pobude za doseganje največjih možnih donosov. Pogoji, po katerih bodo vlagali organi v podjetniški sklad kapitala, bodo za zasebne vlagatelje močne spodbude, da zagotovijo, da bodo njihovi skladi sprejemali odločitve na podlagi dobička in uspešno poslovali. Te spodbude izhajajo iz tega, da bodo morali zasebni vlagatelji plačati obresti od javnega kapitala in v celoti povrniti kapital tako javnim kot zasebnim vlagateljem, preden bodo lahko razdelili dobiček. Zato bodo zasebni vlagatelji nosili najmanj sorazmerni delež vseh izgub, ki jih bodo ustvarili podjetniški skladi kapitala. Podjetniški skladi kapitala ali njihovi upravljavci bodo morali delovati v skladu z industrijskimi standardi (smernice Britanskega združenja tveganega kapitala – Britanskega združenja tveganega kapitala). Na vse te elemente je treba gledati pozitivno.

137.

Organi Združenega kraljestva bodo zagotovili, da se shema podjetniškega sklada kapitala objavi in da se z obvestili v Uradnem listu Evropske unije in ustreznih gospodarskih časopisih pozove k oddaji vlog iz celotnega EGP. Glede lokacije ne bo omejitev niti za vlagatelje niti za upravljavce. Komisija tudi na to gleda not na pozitiven element.

138.

Podjetniški skladi kapitala ne bodo vlagali v občutljive sektorje, za katere veljajo omejitve državne pomoči, ali v sektorje, za katera se sporočilo ne uporablja. Sektorji z majhnim tveganjem, ki vključujejo podjetja za poslovanje z nepremičninami in zemljišči ter finančna in investicijska podjetja ali podjetja za finančni leasing, ne bodo upravičeni do naložb po tej shemi. Na to je treba gledati pozitivno.

139.

Vse naložbe podjetniškega sklada kapitala bodo potekale na podlagi zanesljivih poslovnih načrtov. To je dodaten pozitivni element.

140.

Organi Združenega kraljestva so se obvezali, da se bo upravičenost upravičenih mala in srednje velika podjetja do drugih javno financiranih subvencij, posojil ali drugih oblik investicijske pomoči, ki ne sodijo v okvir tega obvestila, znižala za 30 odstotkov intenzivnosti pomoči, ki bi bila sicer zanje dopustna. Komisija šteje to za pozitiven element.

141.

Komisija je zato sprejela sklep, da pomoč, odobrena po shemi podjetniških skladov kapitala, izpolnjuje pogoje iz Sporočila Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu. Ugotovila je, da je ukrep zato združljiv s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES –

29.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/33

(1)

Švedska je Komisijo in druge države članice obvestila o izbruhu visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A seva H5, pri perutnini na določenih območjih svojega ozemlja in sprejela vse potrebne ukrepe, ki jih določa Odločba Komisije 2006/135/ES z dne 22. februarja 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v Skupnosti (5), dokler se ne določi nevraminidazni (N) tip.

(2)

Po tem izbruhu je Švedska sprejela potrebne ukrepe v skladu z Odločbo 2006/135/ES. Te ukrepe je Komisija po tem, ko je bila uradno obveščena o njih, preučila skupaj z zadevno državo članico in presodila, da so območja A in B, ki jih je vzpostavila navedena država članica, dovolj oddaljena od kraja izbruha pri perutnini in epidemiološko povezanih primerov pri prostoživečih pticah. Zato je na Švedskem treba vzpostaviti območji A in B in določiti trajanje te regionalizacije.

(3)

Hkrati je treba prilagoditi nekatere podrobnosti v zvezi z regionalizacijo Francije.

(4)

Zato je treba ustrezno spremeniti dela A in B Priloge I k Direktivi 2006/135/ES.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –