24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/3

(1)

Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 314/2002 z dne 20. februarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje sistema kvot v sektorju sladkorja (2) določa, da se do 1. aprila določijo zneski na enoto, ki jih morajo plačati proizvajalci sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa kot predplačila za proizvodne dajatve v tekočem tržnem letu.

(2)

Ocena dajatev privede do zneska, ki je višji od 60 % najvišjega zneska, določenega v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 za osnovno dajatev, in zneska, ki je nižji od 60 % najvišjega zneska iz odstavka 5 navedenega člena za dajatev B. Skladno s členom 7 Uredbe (ES) št. 314/2002 je treba določiti na eni strani predplačila za osnovne dajatve na 50 % največjega zadevnega zneska za sladkor in inulinski sirup in po drugi strani predplačila za dajatve B na 80 % ocene za dajatve B za sladkor in inulinski sirup. Glede izoglukoze je predplačilo v skladu z odstavkom 3 navedenega člena določeno na 40 % zneska na enoto osnovne proizvodne dajatve, ocenjene za sladkor.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(a)

6,32 EUR na tono belega sladkorja kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za sladkor A in sladkor B;

(b)

42,83 EUR na tono belega sladkorja kot predplačilo na dajatev B za sladkor B;

(c)

5,06 EUR na tono suhe snovi kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za izoglukozo A in izoglukozo B;

(d)

6,32 EUR na tono suhe snovi, izražene kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze, kot predplačilo na osnovno proizvodno dajatev za inulinski sirup A in inulinski sirup B;

(e)

42,83 EUR na tono suhe snovi, izražene kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze kot predplačilo na dajatev B za inulinski sirup B.

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/4

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali.

(2)

Člen 25 Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa prehodne ukrepe v zvezi z zahtevki za izdajo dovoljenj za krmne dodatke, predložene v skladu z Direktivo 70/524/EGS pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevki za dovoljenje dodatkov, navedenih v Prilogi k tej uredbi, so bili predloženi pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Začetne pripombe na navedene zahtevke so bile v skladu s členom 4(4) Direktive 70/524/EGS poslane Komisiji pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003. Navedeni zahtevki se tako še naprej obravnavajo v skladu s členom 4 Direktive 70/524/EGS.

(5)

Vlagatelj je zahteval izdajo dovoljenja kelatiranih oblik železa, mangana, bakra in cinka s sintetičnim glicinom. Uporaba kelatiranih oblik lahko premaga nekatere probleme z absorpcijo, ki se pojavi, ko se uporabljajo druge oblike. Podoben proizvod je dovoljen z aminokislinami, pridobljenimi iz proteina, izoliranega iz soje. Vendar so v tej zahtevi za dovoljenje elementi v sledovih kelatirani s sintetičnim glicinom in potrebujejo zaradi tega posebno dovoljenje.

(6)

Vlagatelj je predložil dokumentacijo v podporo uporabe kelatiranih oblik železa, mangana, bakra in cinka s sintetičnim glicinom v krmi.

(7)

Komisija je prosila Evropsko agencijo za varnost hrane (Agencija), da oceni ustrezne podatke, ki podpirajo zahtevek za dovoljenje. Na to zahtevo je Agencija 29. novembra 2005 sprejela mnenje o uporabi kelatiranih oblik železa, mangana, bakra in cinka s sintetičnim glicinom v krmi.

(8)

Po mnenju Agencije so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato mora biti dovoljena uporaba kelatiranih oblik železa, mangana, bakra in cinka s sintetičnim glicinom.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/8

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/12

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/15

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

17,22 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

28,32 EUR/t za krompirjev škrob.

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/16

(1)

Člen 63(7) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (2) omejuje odobritev izvoznih nadomestil za proizvode vinskega sektorja na količine in stroške, določene v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(2)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 883/2001 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija sprejme nekatere ukrepe, da prepreči izčrpanje količin ali proračunskih sredstev, ki so na voljo v skladu z navedenim sporazumom.

(3)

Na podlagi informacij o zahtevkih za izvozna dovoljenja, s katerimi je Komisija razpolagala na dan 22. marca 2006, bi lahko bila količina, razpoložljiva v obdobju do 30. aprila 2006, za namembna območja (1) Afrika, (2) Azija, (3) Vzhodna Evropa in (4) Zahodna Evropa iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 883/2001, izčrpana, če se izdaja izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne omeji. Zato je potrebno uporabljati enoten odstotek za sprejem zahtevkov, vloženih v obdobju od 16. do 21. marca 2006, in ustaviti predložitev zahtevkov ter izdajo dovoljenj za to območje do 1. maja 2006 –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/17

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/18

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/19

24.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/20

(1)

Leta 1994 je Komisija odobrila kapitalski vložek 76 milijonov EUR francoske države v Entreprise Minière et Chimique (Podjetje za rudarstvo in kemikalije) (v nadaljevanju „EMC“), namenjen, da ga EMC prenese na družbo Mines de Potasses d’Alsace (v nadaljevanju „MDPA“) v obliki povečanja kapitala. Komisija je v svoji odločitvi (2) ocenila, da je ukrep v skladu s skupnim trgom, saj je bil namenjen nadomestitvi dodatnih prispevkov upokojencev za socialno varnost (ogrevanje, nastanitev, nadomestila za priključke in odpravnine), ki jih podpira MDPA zaradi posebnega zakonskega statuta rudarjev (3).

(2)

Leta 1996 je Komisija zaradi istih razlogov odobrila (4) tri kapitalske vložke francoske države EMC po 38 milijonov EUR za leta 1995, 1996 in 1997, namenjene, da jih EMC prenese na MDPA v obliki povečanja kapitala.

(3)

Dne 7. decembra 1998 so francoski organi priglasili tri nove kapitalske vložke po 42 milijonov EUR, ki jih je bilo leta 1998, 1999 in 2000 treba dodeliti EMC in jih prenesti na MDPA. Po mnenju Francije je bil v tem primeru namen ukrepov nadomestiti MDPA nekatere socialne in okoljske stroške zaradi zaprtja MDPA.

(4)

Dodatni podatki, ki jih je Francija sporočila Komisiji 22. januarja 1999, so pokazali, da je EMC poleg prenosa pomoči, ki jo je dodelila Francija, vpisala povečanje kapitala MDPA vsa leta od leta 1995 naprej. V dopisu z dne 14. marca 2000 so francoski organi obvestili Komisijo, da je bilo del pomoči, priglašenih leta 1998, podjetju že dodeljenih. V svojem odgovoru z dne 10. aprila 2000 je Komisija izjavila, da je treba te pomoči šteti za nezakonite.

(5)

Z dopisom z dne 10. oktobra 2000 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da bo sprožila postopek, predviden v členu 88(2) Pogodbe, glede prej navedenih ukrepov. Ta odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti (5). Komisija je povabila zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o zadevnih pomočeh.

(6)

Komisija je prejela pripombe francoskih organov 28. novembra 2000 ter 21. in 23. marca 2001. Francoski organi in predstavniki Komisije so se sestali 2. decembra 2004. Francija je poslala informacije Komisiji v dopisih z dne 8. februarja 2005 in 23. septembra 2005.

(7)

MDPA je od leta 1904 izkoriščal alzaško nahajališče silvinita za zagotovitev pridobivanja kalijevega klorida, ki se uporablja kot gnojilo ali kot industrijska surovina. Leta 1967 je Francija ustanovila EMC (6), javno ustanovo industrijske ali trgovinske narave in preoblikovala MDPA v delniško družbo z upravo in nadzornim svetom (7), ki je hčerinska družba v 100-odstotni lasti EMC.

(8)

Zaradi svojega izčrpanega nahajališča je MPDA leta 1996 sprejela socialni načrt, ki organizira postopno zmanjšanje dejavnosti do končnega zaprtja leta 2004. Poleg MPDA je EMC takrat neposredno ali prek svojega holdinga delniške družbe EMC (v nadaljevanju „EMC SA“) imela kapitalske deleže še v nekaj družbah na področju kemikalij, krme, okolja in predelave odpadkov.

(9)

V odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave je Komisija menila, da je bil MDPA edini upravičenec ukrepov, ki se preiskujejo. Ta odločitev potrjuje to mnenje. Dejansko noben element ne kaže na to, da bi hčerinske družbe EMC imele koristi od pomoči, namenjene MDPA. Zlasti ni nobenega dvoma, da je EMC vsa sredstva prenesla na MDPA v obliki povečanja kapitala.

(10)

Požar leta 2002 je predčasno končal rudarske dejavnosti MDPA. Poslovna dejavnost podjetja je bila spremenjena tako, da odseva to spremembo: ob ustanovitvi je MDPA imela za cilj „izkoriščati rudnike kalijeve soli in s tem povezane soli, dodeljene prejšnji javni ustanovi Mines domaniales de potasse d'Alzace“, spremenjeni člen 3 njihovega statuta pa odslej določa, da je namen podjetja „zagotoviti opravljanje nalog, povezanih s prenehanjem izkoriščanja rudnikov kalija v bazenu na severu mesta Mulhouse v zvezi s prejšnjimi obrati, njihovo opremo, prizidki in stranskimi poslopji“.

(11)

Te naloge predvsem obsegajo podporo za prerazporeditev osebja ter saniranje lokacij, zagotavljanje njihove varnosti in njihovo opuščanje. Družba MDPA bo na koncu te faze, ki je predvidena za konec leta 2009, prenehala z delom.

(12)

Dne 1. januarja 2005 je EMC brezplačno opravila prenos svoje udeležbe v kapitalu MDPA na državo (8).

(13)

Francija je MDPA izplačala pomoči, priglašene leta 1998 (42 milijonov EUR leta 1998, 1999 in 2000), ne da bi čakala na odločitev Komisije. Te pomoči so torej nezakonite.

(14)

Za zagotovitev nadaljevanja dejavnosti MDPA do leta 2004, načrtovanega datuma za prenehanje izkoriščanja rudnikov, je EMC vsako leto od leta 1996 povečevala kapital svoje hčerinske družbe, povečanje pa je bilo enako izgubi, ki jo je ta ugotovila v prejšnjem letu. Preglednica 1 kaže, da so zneski, ki so bili tako izplačani MDPA, višji od pomoči, ki jih je Komisija dovolila v svoji odločitvi iz leta 1996, in od pomoči, priglašenih za obdobje 1998–2000.

Preglednica 1:   podrobni podatki nepriglašenih pomoči, dodeljenih MDPA med 1996 in 2000

(15)

Komisija ugotavlja, da je upravičenec odslej neposredno v 100-odstotni lasti Francije, da je dokončno prenehal opravljati vse gospodarske dejavnosti v sektorju kalija in da rudniki ne bodo ponovno odprti. Edini razlog za obstoj MDPA je uspešna izvedba nalog, povezanih s prenehanjem izkoriščanja rudnikov, in zlasti zagotoviti, da so lokacije v skladu z varnostnimi zahtevami ter zahtevami o varstvu okolja. Ta zadnja odgovornost se v primeru, da MDPA preneha obstajati, v vsakem primeru prenese na državo (9). Ko bo ta naloga opravljena bo družba MDPA prenehala z delom.

(16)

V primeru preiskave dejavnosti MDPA, povezane z vzdrževanjem varnosti in varstvom okolja, niso gospodarske narave, ki upravičuje uporabo pravil o konkurenci, določenih v Pogodbi. Zato je ob predvidevanju, da sta ukrepa 1 in 2 dajala prednost MDPA in povzročila izkrivljanje konkurence, Komisija sklenila, da se je to končalo odkar je družba MDPA prenehala opravljati svoje poslovne dejavnosti in so se rudniki zaprli. Komisija ugotovi tudi, da je bil kapital MDPA brezplačno prepuščen državi. Pod temi pogoji odločitev Komisije o naravi pomoči zadevnih ukrepov in njihovi združljivosti ne bi mogla povzročiti nobenega stvarnega učinka.

(17)

Uradni postopek preiskave, sprožen v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, je tako postal brezpredmeten –