ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 84

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
23. marec 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 469/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 470/2006 z dne 22. marca 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1063/2005 glede količine iz stalnega javnega razpisa za izvoz navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 471/2006 z dne 22. marca 2006 o odstopanju v letu 2006 od Uredbe (ES) št. 1445/95 glede datumov izdaje izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 472/2006 z dne 22. marca 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1518/2003 glede datumov izdaje izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa za leto 2006

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 ( 1 )

8

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 ( 1 )

14

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 475/2006 z dne 22. marca 2006 o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

29

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 476/2006 z dne 21. marca 2006 o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

31

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 22. junija 2005 o ukrepih pomoči, ki jih izvaja Nizozemska za podjetje AVR za ravnanje z nevarnimi odpadki (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 1789)  ( 1 )

37

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000 (UL L 307, 24.11.2003)

60

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1048/2005 z dne 13. junija 2005 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet (UL L 178, 9.7.2005)

61

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 469/2006

z dne 22. marca 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

94,2

204

53,3

212

102,0

624

101,8

999

87,8

0707 00 05

052

134,8

999

134,8

0709 10 00

624

103,6

999

103,6

0709 90 70

052

110,8

204

48,5

999

79,7

0805 10 20

052

71,7

204

42,8

212

53,8

220

43,2

400

60,8

448

37,8

624

57,1

999

52,5

0805 50 10

052

42,2

624

73,8

999

58,0

0808 10 80

388

77,0

400

121,8

404

103,9

508

82,7

512

84,8

524

62,5

528

88,1

720

82,6

999

87,9

0808 20 50

388

80,8

512

73,3

524

58,2

528

83,8

720

122,5

999

83,7


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 470/2006

z dne 22. marca 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 1063/2005 glede količine iz stalnega javnega razpisa za izvoz navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1063/2005 (2) je odprla stalni javni razpis za izvoz 275 911 ton navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije.

(2)

Češka je obvestila Komisijo, da namerava njena intervencijska agencija za 120 000 ton povečati količino, razpisano na javnem razpisu za izvoz. Ob upoštevanju razpoložljivih količin in položaja na trgu je treba ugodno odgovoriti na zahtevo Češke.

(3)

Uredbo (ES) št. 1063/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1063/2005 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Javni razpis zadeva največjo količino 395 911 ton navadne pšenice za izvoz v vse tretje države razen v Albanijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Lihtenštajn, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Romunijo, Srbijo in Črno goro (3) ter Švico.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 174, 7.7.2005, str. 36. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1535/2005 (UL L 247, 23.9.2005, str. 3).

(3)  Vključno s Kosovom, kot določa Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.“


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 471/2006

z dne 22. marca 2006

o odstopanju v letu 2006 od Uredbe (ES) št. 1445/95 glede datumov izdaje izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti člena 29(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (2) določa, da se izvozna dovoljenja izdajajo peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, če med tem časom ni bilo posebnih postopkov Komisije.

(2)

Ob upoštevanju državnih praznikov v letu 2006 in zaradi nerednega izhajanja Uradnega lista Evropske unije med temi prazniki je zgoraj navedeni rok pet delovnih dni prekratek, da bi zagotavljal primerno upravljanje trga in ga je zato treba podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1445/95 se za dovoljenja v letu 2006, za katera se zahtevki vložijo v obdobju iz Priloge k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge.

Odstopanje se uporabi pod pogojem, da ni bilo sprejetih nobenih posebnih ukrepov iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1445/95 pred navedenimi datumi izdaje.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).


PRILOGA

Rok za predložitev zahtevkov za dovoljenja

Datum izdaje

Od 10. do 13. aprila 2006

21. april 2006

Od 22. do 24. maja 2006

1. junij 2006

Od 17. do 18. julija 2006

26. julij 2006

Od 30. do 31. oktobra 2006

8. november 2006

21. december 2006

29. december 2006

Od 28. do 29. decembra 2006

8. januar 2007


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 472/2006

z dne 22. marca 2006

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1518/2003 glede datumov izdaje izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa za leto 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trgov za prašičje meso (1), in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1518/2003 z dne 28. avgusta 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa (2) določa, da se izvozna dovoljenja izdajo v sredo, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenja, pod pogojem, da Komisija v tem obdobju ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(2)

Glede na praznike v letu 2006 in neredno objavo Uradnega lista Evropske unije v teh dneh je obdobje med oddajo zahtevkov in dnem izdaje dovoljenj prekratko za zagotovitev dobrega upravljanja trga. Zato je treba to obdobje podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1518/2003 se dovoljenja za leto 2006 izdajo v skladu z datumi, navedenimi v Prilogi k tej uredbi.

To odstopanje se uporablja pod pogojem, da pred navedenimi datumi izdaje ni sprejet noben od posebnih ukrepov iz člena 3(4) Uredbe (ES) št. 1518/2003.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 217, 29.8.2003, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1361/2004 (UL L 253, 29.7.2004, str. 9).


PRILOGA

Obdobja za oddajo zahtevkov za dovoljenja

Datumi izdaje

Od 10. do 14. aprila 2006

20. april 2006

Od 24. do 28. aprila 2006

4. maj 2006

Od 1. do 5. maja 2006

11. maj 2006

Od 29. maja do 2. junija 2006

8. junij 2006

Od 7. do 11. avgusta 2006

17. avgust 2006

Od 23. do 27. oktobra 2006

3. november 2006

Od 18. do 22. decembra 2006

28. december 2006

Od 25. do 29. decembra 2006

5. januar 2007


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 473/2006

z dne 22. marca 2006

o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (1) (v nadaljnjem besedilu „osnovna uredba“), in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poglavje II osnovne uredbe določa postopke za posodobitev seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, pa tudi postopke, ki omogočajo, da v nekaterih okoliščinah države članice sprejmejo izredne ukrepe za uvedbo prepovedi opravljanja letov na njihovem ozemlju.

(2)

Primerno je sprejeti nekatere izvedbene ukrepe, da bi zagotovili podrobna pravila v zvezi s temi postopki.

(3)

Zlasti je primerno določiti informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice, kadar zahtevajo, da Komisija sprejme odločbo na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe za posodobitev seznama Skupnosti zaradi uvedbe nove prepovedi opravljanja letov, odprave obstoječe prepovedi ali spremembe pogojev za prepoved.

(4)

Treba je določiti pogoje za uresničevanje pravic do obrambe prevoznikov, za katere veljajo odločbe, ki jih sprejme Komisija, da bi posodobila seznam Skupnosti.

(5)

V okviru posodobitve seznama mora Komisija v skladu z osnovno uredbo upoštevati potrebo, da se odločitve sprejmejo hitro, in po potrebi zagotoviti postopek za nujne primere.

(6)

Komisija mora sprejeti ustrezne informacije o vsaki prepovedi opravljanja letov, ki jo uvedejo države članice kot izredni ukrep na podlagi člena 6(1) in 6(2) osnovne uredbe.

(7)

Ukrepi predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa podrobna pravila v zvezi s postopki iz poglavja II osnovne uredbe.

Člen 2

Zahteve držav članic za posodobitev seznama Skupnosti

1.   Država članica, ki zahteva, da Komisija posodobi seznam Skupnosti v skladu s členom 4(2) osnovne uredbe, zagotovi Komisiji informacije, navedene v Prilogi A k tej uredbi.

2.   Zahteve, navedene v odstavku 1, se na Generalni sekretariat Komisije naslovijo pisno. Poleg tega se informacije, opisane v Prilogi A, hkrati sporočijo elektronsko pristojnim službam Generalnega direktorata za energetiko in promet Komisije. Če ni na voljo ustreznega elektronskega postopka, se enake informacije zagotovijo na najhitrejši praktični alternativni način.

3.   Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v Odboru za varnost v zračnem prometu v skladu s postopki, določenimi v notranjih pravilih Odbora, pa tudi Evropsko agencijo za varnost v letalstvu.

Člen 3

Skupno posvetovanje z organi, odgovornimi za regulativni nadzor nad zadevnim letalskim prevoznikom

1.   Država članica, ki namerava Komisiji predložiti zahtevek na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe, povabi Komisijo in druge države članice, da sodelujejo pri vseh posvetovanjih z organi, odgovornimi za regulativni nadzor nad zadevnim letalskim prevoznikom.

2.   Preden se sprejmejo sklepi iz člena 4(2) in člena 5 osnovne uredbe, se opravijo, če je ustrezno in praktično, posvetovanja z organi, odgovornimi za regulativni nadzor nad zadevnim letalskim prevoznikom. Kadar je mogoče, države članice in Komisija skupaj opravijo posvetovanja.

3.   V nujnih primerih se skupna posvetovanja opravijo samo po sprejetju sklepov iz odstavka 2. V tem primeru se zadevni organ obvesti, da bo sklep sprejet na podlagi člena 4(2) ali člena 5(1).

4.   Skupna posvetovanja se lahko izvedejo s korespondenco in med obiski na kraju samem, da bi omogočili zbiranje dokazil, kadar je to primerno.

Člen 4

Uresničevanje pravice prevoznika do obrambe

1.   Kadar Komisija namerava sprejeti sklep na podlagi člena 4(2) ali člena 5 osnovne uredbe, zadevnemu letalskemu prevozniku razkrije bistvena dejstva in razloge za tak sklep. Zadevni zračni prevoznik ima možnost, da Komisiji predloži pisne pripombe v 10 delovnih dneh od datuma razkritja.

2.   Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v Odboru za varnost v zračnem prometu v skladu s postopki, določenimi v notranjih pravilih Odbora. Če zračni prevoznik tako zahteva, sme pred sprejetjem sklepa svoje stališče predstaviti ustno. Po potrebi je treba ustno predstavitev opraviti pred Odborom za varnost v zračnem prometu. Med zaslišanjem lahko letalskemu prevozniku na njegovo zahtevo pomagajo organi, odgovorni za regulativni nadzor.

3.   V nujnih primerih Komisiji ni treba izpolniti zahtev iz odstavka 1 pred sprejetjem začasnega ukrepa v skladu s členom 5(1) osnovne uredbe.

4.   Kadar Komisija sprejme sklep na podlagi člena 4(2) ali člena 5 osnovne uredbe, takoj obvesti prevoznika in organe, odgovorne za regulativni nadzor nad zadevnim letalskim prevoznikom.

Člen 5

Izvršba

Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje sklepov, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 4(2) ali člena 5 osnovne uredbe.

Člen 6

Izredni ukrepi, ki jih sprejme država članica

1.   Kadar država članica uvede za letalskega prevoznika takojšno prepoved opravljanja letov na svojem ozemlju v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe, o tem takoj obvesti Komisijo in sporoči informacije, navedene v Prilogi B.

2.   Kadar država članica ohrani ali uvede prepoved opravljanja letov na svojem ozemlju za letalskega prevoznika v skladu s členom 6(2) osnovne uredbe, o tem takoj obvesti Komisijo in sporoči informacije, navedene v Prilogi C.

3.   Informacije, navedene v odstavkih 1 in 2, se na Generalni sekretariat Komisije naslovijo pisno. Poleg tega se informacije, opisane v Prilogi B ali C, hkrati elektronsko sporočijo pristojnim službam Generalnega direktorata za energetiko in promet Komisije. Če ni na voljo ustreznega elektronskega postopka, se te informacije pošljejo na najhitrejši praktični alternativni način.

4.   Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v Odboru za varnost v zračnem prometu v skladu s postopki, določenimi v notranjih pravilih Odbora.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(2)  Ustanovljen v členu 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (UL L 373, 31.12.1991, str. 4).


PRILOGA A

Informacije, ki jih zagotovi država članica, ki vloži zahtevek na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe

Država članica, ki na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe zahteva posodobitev seznama Skupnosti, zagotovi Komisiji naslednje informacije:

 

Država članica, ki vloži zahtevek

Ime in funkcija uradne kontaktne osebe.

E-naslov ali telefon uradne kontaktne osebe.

 

Prevoznik(-i) in zrakoplovi

Zadevni prevoznik(-i), vključno z imenom pravne osebe (navedene v spričevalu letalskega prevoznika ali enakovrednem dokumentu), tržnim imenom (če je drugačno), številko spričevala letalskega prevoznika (če je na voljo), oznako letalskega prevoznika ICAO (če je znana) in popolnimi kontaktnimi podatki.

Ime(-na) in popolni kontaktni podatki organa ali organov, odgovornih za regulativni nadzor nad zadevnim(-i) letalskim(-i) prevoznikom(-i).

Podatki o vrsti(-ah) zrakoplova(-ov), državi(-ah) registracije, registrski(-h) številki(-ah) in, če so na voljo, konstrukcijskih serijskih številkah zadevnega zrakoplova.

 

Zahtevani sklep

Vrsta zahtevanega sklepa: uvedba prepovedi opravljanja letov, odprava prepovedi opravljanja letov ali sprememba pogojev prepovedi opravljanja letov.

Obseg zahtevanega sklepa (določeni prevoznik(-i) ali vsi prevozniki pod nadzorom določenega nadzornega organa, določeni zrakoplov ali vrsta(-e) zrakoplova).

 

Zahtevek za uvedbo prepovedi opravljanja letov

Podrobni opis dvoma o varnosti (npr. izidi inšpekcijskega nadzora), zaradi katerih je bil vložen zahtevek za popolno ali delno prepoved (v skladu z vrstnim redom vsakega od ustreznih skupnih meril iz Priloge k osnovni uredbi).

Širši opis priporočenega(-ih) pogoja(-ev), ki omogoča(-jo), da se predlagana prepoved prekliče/opusti, na podlagi katerih se pripravi korekcijski akcijski načrt v posvetovanju z organom ali organi, odgovornimi za regulativni nadzor nad zadevnim(-i) letalskim(-i) prevoznikom(-i).

 

Zahtevek za odpravo prepovedi opravljanja letov ali spremembo pogojev za prepoved

Datum in podrobnosti sprejetega korekcijskega akcijskega načrta, če je primerno.

Dokazilo o naknadni skladnosti s sprejetim korekcijskim načrtom, če je primerno.

Izrecna pisna potrditev organa ali organov, odgovornih za regulativni nadzor nad zadevnim(-i) letalskim(-i) prevoznikom(-i), da je bil izveden korekcijski akcijski načrt.

 

Obveščanje javnosti

Informacije o tem, ali je država članica svoj zahtevek objavila.


PRILOGA B

Sporočilo države članice o izrednih ukrepih, sprejetih na podlagi člena 6(1) osnovne uredbe, za uvedbo prepovedi opravljanja letov na njenem ozemlju

Država članica, ki sporoči, da je bila za letalskega prevoznika na njenem ozemlju uvedena prepoved opravljanja letov v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe, Komisiji zagotovi naslednje informacije:

 

Država članica, ki pripravi poročilo

Ime in funkcija uradne kontaktne osebe.

E-naslov ali telefon uradne kontaktne osebe.

 

Prevoznik(-i) in zrakoplovi

Zadevni prevoznik(-i), vključno z imenom pravne osebe (navedene v spričevalu letalskega prevoznika ali enakovrednem dokumentu), tržnim imenom (če je drugačno), številko spričevala letalskega prevoznika (če je na voljo), oznako letalskega prevoznika ICAO (če je znana) in popolnimi kontaktnimi podatki.

Ime(-na) in popolni kontaktni podatki organa ali organov, odgovornih za regulativni nadzor nad letalskim(-i) prevoznikom(-i).

Podatki o vrsti(-ah) zrakoplova(-ov), državi(-ah) registracije, registrski(-h) številki(-ah) in, če so na voljo, konstrukcijskih serijskih številkah zadevnega zrakoplova.

 

Odločba

Datum, čas in trajanje odločbe.

Navedbe odločbe o zavrnitvi, začasni ukinitvi, preklicu ali uvedbi omejitev za dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenje.

Obseg odločbe (določeni prevoznik(-i) ali vsi prevozniki pod nadzorom določenega nadzornega organa, določeni zrakoplov ali vrsta(-e) zrakoplova).

Opis pogoja(-ev), ki omogoča(-jo), da se prekliče/opusti zavrnitev, začasna ukinitev, preklic ali omejitev dovoljenja za opravljanje prometa ali tehničnega dovoljenja, ki ga izda država članica.

 

Dvom o varnosti

Podrobni opis dvoma o varnosti (npr. izidi preverjanj), zaradi katerega se sprejme sklep o popolni ali delni prepovedi (v skladu z vrstnim redom vsakega od skupnih meril iz Priloge k osnovni uredbi).

 

Obveščanje javnosti

Informacije o tem, ali je država članica svojo prepoved objavila.


PRILOGA C

Sporočilo države članice o izrednih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 6(2) osnovne uredbe, za ohranitev ali uvedbo prepovedi opravljanja letov na njenem ozemlju, kadar je Komisija sklenila, da podobnih ukrepov ne bo vključila na seznam Skupnosti

Država članica, ki sporoči, da je bila prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika na njenem ozemlju ohranjena ali uvedena v skladu s členom 6(2) osnovne uredbe, Komisiji zagotovi naslednje informacije:

 

Država članica, ki pripravi poročilo

Ime in funkcija uradne kontaktne osebe.

E-naslov ali telefon uradne kontaktne osebe.

 

Prevoznik(-i) in zrakoplovi

Zadevni prevoznik(-i), vključno z imenom pravne osebe (navedene v spričevalu letalskega prevoznika ali enakovrednem dokumentu), tržnim imenom (če je drugačno), številko spričevala letalskega prevoznika (če je na voljo), oznako letalskega prevoznika ICAO (če je znana).

 

Sklicevanje na odločbo Komisije

Datum in sklic na ustrezne dokumente Komisije.

Datum odločbe Komisije/Odbora za varnost v zračnem prometu.

 

Varnostne težave, ki posebej zadevajo državo članico


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 474/2006

z dne 22. marca 2006

o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (1), in zlasti člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poglavje II Uredbe (ES) št. 2111/2005 (v nadaljnjem besedilu „osnovna uredba“) določa postopke za vzpostavitev seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in tudi postopke, ki omogočajo državam članicam, da v nekaterih okoliščinah sprejmejo izredne ukrepe, s katerimi uvedejo prepoved opravljanja letov na njihovem ozemlju.

(2)

V skladu s členom 3(3) osnovne uredbe je vsaka država članica sporočila Komisiji identiteto letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov na njenem ozemlju, skupaj z razlogi, zaradi katerih so bile te prepovedi sprejete, in drugimi pomembnimi podatki.

(3)

Komisija je obvestila vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali, kadar to ni bilo praktično izvedljivo, prek organov, odgovornih za njihov regulativni nadzor, pri čemer je navedla bistvena dejstva in premisleke, ki so podlaga za odločbo o uvedbi prepovedi njihovega opravljanja letov v Skupnosti.

(4)

V skladu s členom 7 osnovne uredbe je Komisija dala možnost zadevnim letalskim prevoznikom, da imajo vpogled v dokumente, ki so jih zagotovile države članice, da predložijo pisne pripombe in da v 10 delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu (2).

(5)

Skupna merila za prepoved opravljanja letov iz varnostnih razlogov na ravni Skupnosti so določena v Prilogi k osnovni uredbi.

(6)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Bangladesh glede nekaterih zrakoplovov v njegovi floti. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (3), ugotovila Nemčija.

(7)

Air Bangladesh se ni ustrezno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na korespondenco iz te države članice. Nemčija še do danes ni mogla preveriti, ali so bile varnostne pomanjkljivosti popravljene.

(8)

Organi Bangladeša, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Bangladesh, niso opravili ustreznega nadzora nad enim določenim zrakoplovom, ki ga uporablja ta prevoznik, v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(9)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za Air Bangladesh veljati stroga omejitev opravljanja dejavnosti in da ga je treba vključiti v Prilogo B.

(10)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Koryo. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (4), ugotovili Francija in Nemčija.

(11)

Med drugimi preverjanji na ploščadi, opravljenimi po programu SAFA (5), je bilo ugotovljeno, da Air Koryo vztrajno ne odpravlja pomanjkljivosti, ki jih je predhodno sporočila Francija.

(12)

Utemeljeni podatki o resnih incidentih, ki jih je sporočila Francija, navajajo latentne sistemske varnostne pomanjkljivosti Air Koryo.

(13)

Air Koryo je pokazal pomanjkanje sposobnosti za odpravo teh varnostnih pomanjkljivosti.

(14)

Air Koryo se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Francije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da se ni odzval na zahtevo te države članice.

(15)

Korekcijski akcijski načrt, ki ga je predstavil Air Koryo kot odgovor na zahtevo Francije, ni bil primeren in zadovoljiv za popravo ugotovljenih resnih varnostnih pomanjkljivosti.

(16)

Organi Demokratične ljudske republike Koreje, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Koryo, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(17)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Koryo ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(18)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih nekaterih zrakoplovov, ki jih upravlja Ariana Afghan Airlines. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (6), ugotovila Nemčija.

(19)

Ariana Afghan Airlines je pokazal pomanjkanje sposobnosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(20)

Ariana Afghan Airlines se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni ustrezno odgovoril na korespondenco iz te države članice.

(21)

Pristojni organi Afganistana, kjer je registriran zrakoplov, ki ga uporablja Ariana Afghan Airlines, niso opravili popolnoma ustreznega nadzora nad zrakoplovom, ki ga uporablja ta letalski prevoznik, v skladu s svojimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(22)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Ariana Afghan ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov za vse zrakoplove, ki jih upravlja, razen zrakoplova A310 z registrsko številko F-GYYY, ki je registriran v Franciji in je pod nadzorom francoskih organov.

(23)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih BGB Air. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (7); ugotovila Italija.

(24)

BGB Air je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti, kar je razvidno iz predložene samoocene s standardi ICAO na podlagi kontrolnega seznama tujih operaterjev (Foreign Operator Check List), ki ga je zagotovila Italija, za katero je bilo ugotovljeno, da ni v skladu z ugotovitvami poznejših pregledov SAFA.

(25)

BGB Air se ni primerno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Italije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(26)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil BGB Air, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Italije.

(27)

Organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor nad BGB Air, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Italije, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti delovanja BGB Air, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da niso odgovorili na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(28)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da BGB Air ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(29)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Buraq Air, kar zadeva njegovo dejavnost prevoza tovora. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (8), ugotovili Švedska in Nizozemska.

(30)

Buraq Air se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika dejavnosti prevoza tovora, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na korespondenco iz te države članice.

(31)

Organi Libije, odgovorni za regulativni nadzor nad Buraq Air, niso opravili ustreznega nadzora nad dejavnostmi prevoza tovora tega prevoznika v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(32)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za Air Buraq veljati stroga omejitev opravljanja dejavnosti in da ga je treba vključiti v Prilogo B.

(33)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Service Comores. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (9), ugotovila država članica Francija.

(34)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil Air Service Comores, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Francije.

(35)

Organi, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Service Comores, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(36)

Organi, odgovorni za regulativni nadzor nad Komori, niso pravočasno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Francije, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti dejavnosti prevoznika, ki je licenciran ali certificiran v tej državi.

(37)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Service Comores ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(38)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih GST Aero Air Company. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (10), ugotovila Italija.

(39)

GST Aero Air Company je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(40)

GST Aero Air Company se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Italije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(41)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil GST Aero Air Company, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Italije.

(42)

Organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor nad GST Aero Air Company, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Italije, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti dejavnosti prevoznika, licenciranega ali certificanega v tej državi, kar je razvidno iz omejenega odgovora na dopise, ki jih je poslala Italija.

(43)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da GST Aero Air Company ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(44)

Organi Kirgistana, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov glede Phoenix Aviation. Čeprav je spričevalo letalskega prevoznika za Phoenix Aviation izdal Kirgistan, obstajajo dokazi, da ima prevoznik glavni sedež v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji. Poročilo o dejanskem stanju (11), ki ga je pripravil ameriški „National Transportation Safety Board“ v zvezi z nesrečo pri letu 904 Kam Air, ki ga je upravljal Phoenix Aviation, navaja, da ima Phoenix Aviation svoj sedež v ZAE.

(45)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Phoenix Aviation ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(46)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Phuket Airlines. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (12), ugotovili državi članici Združeno kraljestvo in Nizozemska.

(47)

Phuket Airlines je pokazal pomanjkanje sposobnosti, da pravočasno in ustrezno odpravi te varnostne pomanjkljivosti.

(48)

Organi Tajske, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Nizozemske, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti delovanja Phuket Airlines, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz pomanjkanja ustreznih odgovorov na korespondenco iz te države članice.

(49)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Phuket Airlines ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(50)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Reem Air. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (13), ugotovila Nizozemska.

(51)

Med naslednjimi preverjanji na ploščadi na določenem zrakoplovu, izvedenimi po programu SAFA (14), je Nizozemska potrdila, da Reem Air vztrajno ne odpravlja pomanjkljivosti.

(52)

Reem Air je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(53)

Reem Air se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo, ki jo je opravila uprava za civilno letalsko Nizozemske glede varnostnega vidika njegove dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(54)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil Reem Air, da bi popravil ugotovljene resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Nizozemske.

(55)

Organi Kirgistana, odgovorni za regulativni nadzor nad Reem Air, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu s svojimi obveznostmi iz Čikaške konvencije, kar je razvidno iz vztrajnega ohranjanja resnih varnostnih pomanjkljivosti. Poleg tega je iz podatkov, ki jih je Komisiji zagotovil Reem Air med zaslišanjem, ki je bilo tej družbi odobreno, razvidno, da medtem ko je spričevalo letalskega prevoznika za Reem Air izdal Kirgistan, ima ta letalski prevoznik svoj glavni sedež v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kar je v nasprotju z zahtevami Priloge 6 Čikaške konvencije.

(56)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Reem Air ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(57)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Silverback Cargo Freighters. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi, opravljenim po programu SAFA (15), ugotovila Belgija.

(58)

Silverback Cargo Freighters, ki tudi zagotavlja vzdrževanje (pregledi A&B) lastnih zrakoplovov, ni ustrezno odgovoril na preiskavo uprave za civilno letalstvo te države članice glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni ustrezno odgovoril na zahteve te države članice.

(59)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Silverback Cargo Freighters ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(60)

Demokratična republika Kongo (DRK) ima kljub naporom vztrajne težave pri izvajanju in uveljavljanju ustreznih varnostnih standardov, kar je razvidno Zbirnega revizijskega poročila Direktorata za civilno letalstvo Demokratične republike Kongo, pripravljenega v okviru ICAO-USOAP (Kinšasa, 11.–18. junij 2001). Zlasti je ugotovljeno, da ni vzpostavljenega nobenega sistema za certifikacijo letalskih prevoznikov.

(61)

Organi DRK, odgovorni za regulativni nadzor, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvedbo ustreznega varnostnega nadzora.

(62)

Prepoved opravljanja letov se uvede za Central Air Express zaradi utemeljenih pomanjkljivosti glede mednarodnih varnostnih standardov in pomanjkanja sodelovanja z državo članico.

(63)

Belgija (16) in Hewa Bora Airways (HBA) sta zagotovili informacije, ki kažejo, da so bile pomanjkljivosti, ki so jih v preteklosti opazili belgijski organi, znatno popravljene glede nekaterih zrakoplovov. Belgija je nadalje obvestila Komisijo, da namerava izvajati sistematska preverjanja HBA na ploščadi. Zato se oceni, da je t reba temu letalskemu prevozniku dovoliti, da nadaljuje sedanje dejavnosti.

(64)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da je treba vse letalske prevoznike, ki so certificirani v Demokratični republiki Kongo (DRK), vključiti v Prilogo A razen Hewa Bora Airways (HBA), ki ga je treba vključiti v Prilogo B.

(65)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo Združenega kraljestva (ZK) za civilno letalstvo, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja letalskih prevoznikov, licenciranih ali certificiranih v tej državi. Združeno kraljestvo je v dopisu Generalnemu direktorju za civilno letalsko (DGCA) v Ekvatorialni Gvineji 27. marca 2002 (17) zahtevalo pojasnilo v zvezi z naslednjim:

znatnim povečanjem števila zrakoplovov, registriranih v Ekvatorialni Gvineji, in navedbo, da register verjetno ureja Urad za registracijo zrakoplovov (ARB) ali podobna organizacija;

dejstvom, da številni operaterji, ki imajo spričevalo letalskega prevoznika (AOC), izdano v Ekvatorialni Gvineji, nimajo svojega glavnega sedeža v Ekvatorialni Gvineji.

V dopisu je Združeno kraljestvo tudi obvestilo Generalnega direktorja za civilno letalstvo, da ne več bo moglo dovoljevati nadaljnjih komercialnih letov prevoznikov Ekvatorialne Gvineje na svojem ozemlju, dokler organi Združenega kraljestva ne ugotovijo, da so ti letalski prevozniki pod zadovoljivim nadzorom. Ekvatorialna Gvineja na ta dopis ni odgovorila.

(66)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov, kar je zlasti razvidno iz revizij in z njimi povezanih korekcijskih akcijskih načrtov, uvedenih na podlagi Univerzalnega programa za presojo nadzora nad varnostjo (USOAP) ICAO. Taka revizija USOAP Ekvatorialne Gvineje je bila opravljena maja 2001, pri čemer je revizijsko poročilo (18) navedlo, da uprava za civilno letalstvo v času revizije ni bila zmožna zagotoviti ustreznega nadzora nad svojimi prevozniki in zagotoviti, da delujejo v skladu s standardi ICAO. Ugotovitve revizije vsebujejo:

ni organizacije, ki bi bila sposobna izvajati dejavnosti varnostnega nadzora, zlasti pa obstaja pomanjkanje specializiranega osebja na področjih podeljevanja dovoljenj, delovanja zrakoplovov ali plovnosti;

nezmožnost ugotovitve števila zrakoplovov v registru ali števila izdanih veljavnih spričeval o plovnosti;

ni vzpostavljenega strukturiranega sistema za certifikacijo in nadzor nad letalskimi prevozniki;

ni sprejetih predpisov za letalske operacije;

ni izvajanja nadzora nad pooblaščenimi operaterji;

ni izvajanja sistema za izvedbo osnovnih nalog inšpekcijske agencije za plovnost.

Poleg tega Generalni direktorat za civilno letalstvo Ekvatorialne Gvineje do danes ni predložil ICAO akcijskega načrta, ki bi obravnaval te ugotovitve revizije (19), in posledično ni bilo izvedeno nadaljnje spremljanje revizije.

(67)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov v skladu z obveznostmi iz Čikaške konvencije. Dejansko nekateri imetniki spričevala letalskega prevoznika (AOC), ki ga je izdala Ekvatorialna Gvineja, nimajo glavnega sedeža v Ekvatorialni Gvineji v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji (20).

(68)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Air Consul SA, Avirex Guinée Equatoriale, COAGE – Compagnie Aeree de Guinée Equatorial, Ecuato Guineana de Aviación, Ecuatorial Cargo, GEASA – Guinea Ecuatorial Airlines SA, GETRA – Guinea Ecuatorial de Transportes Aéreos, Jetline Inc., King Transavia Cargo, Prompt Air GE SA, UTAGE – Unión de Transporte Aéreo de Guinea Ecuatorial.

(69)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Ekvatorialni Gvineji, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(70)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih International Air Services, certificiranega v Liberiji. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (21), ugotovila Francija.

(71)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Združenega kraljestva (ZK), ko so bili obveščeni o resnih varnostnih pomanjkljivostih, ugotovljenih med pregledom na ploščadi, ki ga je 5. marca 1996 izvedla uprava za civilno letalstvo Združenega kraljestva (22) na zrakoplovu, registriranem v Liberiji. Pomisleki glede varnosti obratovanja prevoznikov, licenciranih ali certificiranih v Liberiji, so bili izraženi takoj, ko je 12. marca 1996 uprava Združenega kraljestva za civilno letalstvo obvestila liberijski DCA, da bodo zavrnjeni vsi zahtevki za dovoljenja za zrakoplove, registrirane v Liberiji, za opravljanje komercialnih letov v Združeno kraljestvo, dokler liberijski organi ne dokažejo obstoj učinkovitega regulativnega sistema za zagotovitev plovnosti zrakoplovov v liberijskem registru. Liberijski organi niso poslali nobenega odgovora. Liberijski organi tudi niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Francije, ker so odklonili odgovor, ko je slednja država članica izrazila pomisleke o varnosti delovanja prevoznika, licenciranega ali certificiranega v Liberiji.

(72)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov. Vlada Liberije je leta 1996 (23) sama priznala, da zaradi državljanske vojne ne more vzdrževati regulativnega nadzora nad zrakoplovi, registriranimi v Liberiji. Čeprav je bil celovit mirovni sporazum podpisan leta 2003 in ZN ter prehodna nacionalna vlada Liberije počasi vzpostavljata ukrepe za izboljšanje varnosti, ni verjetno, da se je od leta 1996 izboljšala sposobnost vlade, da ureja svoj register. Zaradi varnostnega stanja ICAO še ni izvedel revizije USOAP v Liberiji.

(73)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki: International Air Services Inc., Satgur Air Transport Corp., Weasua Air Transport Co. Ltd.

(74)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Liberiji, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(75)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Universal Ltd. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi, izvedenim po programu SAFA (24), ugotovila Švedska.

(76)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Švedske, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja Air Universal Ltd, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da ni bilo odgovora na korespondenco iz te države članice.

(77)

Združeno kraljestvo je že prej zavrnilo ali preklicalo dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenje za vse prevoznike pod nadzorom Sierra Leone.

(78)

Čeprav je bilo spričevalo letalskega prevoznika za Air Universal Ltd izdano v Sierra Leone, se je izkazalo, da ima zdaj prevoznik svoj glavni sedež v Jordaniji, kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(79)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Universal Ltd, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(80)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Universal Ltd. ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(81)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih letalskih prevoznikov, certificiranih v Sierra Leone. Te pomanjkljivosti so med preverjanji na ploščadi po programu SAFA (25) ugotovile tri države članice, Združeno kraljestvo, Malta in Švedska.

(82)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravama za civilno letalstvo Švedske in Malte, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja Air Universal Ltd, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da ni bilo odgovora na korespondenco iz te države članice.

(83)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije. Sierra Leone nima vzpostavljenega primernega sistema za nadzor nad operaterji ali zrakoplovi in nima tehnične zmogljivosti ali sredstev za izvajanje take naloge. Nekateri imetniki spričevala letalskega prevoznika (AOC), izdanega v Sierra Leone, nimajo svojega glavnega sedeža v Sierra Leone, kar je v nasprotju z zahtevami Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(84)

Korekcijski akcijski načrt, ki ga je predstavila Sierra Leone, se šteje za neustreznega (ali nezadostnega) za popravo ugotovljenih resnih varnostnih pomanjkljivosti. Uprava za civilno letalstvo Sierra Leone je sklenila pogodbo z zasebno družbo, International Aviation Surveyors (lAS), za izvajanje nekaterih dejavnosti nadzora v svojem imenu. Vendar pa ureditev, ki sta jo v memorandumu o soglasju (26) sklenili obe pogodbenici, ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad zrakoplovi v registru Sierra Leone. Zlasti:

zrakoplovi/prevozniki, zajeti v memorandumu o soglasju, niso imeli sedeža v Sierra Leone in osebje lAS ni imelo sedeža ne v Sierra Leone ne v državi, v kateri so imeli sedež prevozniki;

lAS ni imel nobenih izvršilnih pooblastil;

lAS je prevzel odgovornost za rutinska preverjanja zadevnih prevoznikov, vendar raven dejavnosti preverjanja ni bila določena;

memorandum o soglasju je dodelil lAS pogodbeno razmerje z zadevnimi letalskimi prevozniki;

memorandum o soglasju ni ustrezno obravnaval nadzora nad letalskimi operacijami.

(85)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje primernega varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Aerolift Co. Ltd, Afrik Air Links, Air Leone Ltd, Air Rum Ltd, Air Salone Ltd, Air Universal Ltd, Destiny Air Services Ltd, First Line Air (SL) Ltd, Heavylift Cargo, Paramount Airlines Ltd, Star Air Ltd, Teebah Airways, West Coast Airways Ltd.

(86)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Sierra Leone, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(87)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Jet Africa, letalskega prevoznika, certificiranega v Svaziju. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi po programu SAFA (27) ugotovila Nizozemska.

(88)

Jet Africa se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nizozemske v zvezi z varnostnim vidikom svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(89)

Ni dokazov, da je Jet Africa predstavil korekcijski akcijski načrt za popravo resnih varnostnih pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Nizozemske.

(90)

Organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov (kot je zlasti razvidno iz revizije USOAP, opravljene v marcu 1999). Revizijsko poročilo (28) je ugotovilo, da v času revizije Svazi ni bil sposoben, da zadovoljivo opravlja odgovornosti varnostnega nadzora v zvezi s svojimi prevozniki in registrom zrakoplovov. Ugotovilo je tudi, da ni bilo mogoče določiti dejanskega števila zrakoplovov v registru, ker ni bil pravilno vzdrževan. Revizijska skupina tudi ni mogla določiti dejanskega števila še veljavnih licenc osebja, ki jih je izdal Svazi, ker evidence niso bile vzdrževane. Nadaljnje spremljanje USOAP revizije ni bilo izvedeno, ker Svazi ni zagotovil ICAO informacij o napredku, ki ga je opravil pri izvajanju akcijskega načrta, da bi obravnaval ugotovitve revizije.

(91)

Organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvedbo ustreznega varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Aero Africa (Pty) Ltd, African International Airways (Pty) Ltd, Airlink Swaziland Ltd, Northeast Airlines (Pty) Ltd, Scan Air Charter Ltd, Swazi Express Airways, Jet Africa.

(92)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Svaziju, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(93)

Ker ne bi ogrozilo varnosti, se lahko vsem zgoraj navedenim letalskim prevoznikom dovoli, da uresničujejo prometne pravice tako, da uporabljajo čarterske zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, če so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.

(94)

Seznam Skupnosti je treba posodabljati redno in takoj, ko je to potrebno, zaradi upoštevanja razvoja glede varnosti v zvezi z zadevnimi letalskimi prevozniki in na podlagi nadaljnjih dokazov o sprejetih sanacijskih ukrepih.

(95)

Na podlagi dokazov, ki jih je zagotovil Tuninter in organi Tunizije, odgovorni za regulativni nadzor, ter nadaljnje potrditve Italije, se šteje, da obstajajo utemeljeni dokazi, da je ta letalski prevoznik odpravil varnostne pomanjkljivosti, ugotovljene med dvema pregledoma na kraju samem, ki so ju opravili italijanski organi.

(96)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Nemčija, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o pomanjkanju sposobnosti ali pripravljenosti organov Tadžikistana, odgovornih za regulativni nadzor nad letalskimi prevozniki, certificiranimi v tej državi.

(97)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Belgija, in ki kažejo, da so bile pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil uvedena nacionalna prepoved za I.C.T.T.P.W. in South Airlines, v celoti odpravljene, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o vztrajnih in resnih varnostnih pomanjkljivostih teh letalskih prevoznikov.

(98)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Nemčija, in ki kažejo, da določeni zrakoplov, zaradi katerega je bila uvedena omejitev opravljanja dejavnosti za Atlant Soyuz, ni več del njegove flote, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o vztrajnih in resnih varnostnih pomanjkljivostih tega letalskega prevoznika.

(99)

Na podlagi informacij, ki so na tej stopnji na voljo, se šteje, da ni utemeljenih dokazov o tem, da Air Mauritanie ni odpravil resnih varnostnih pomanjkljivosti. Kljub temu je treba nadalje ocenjevati sposobnost organov Mavretanije, odgovornih za regulativni nadzor nad tem letalskim prevoznikom. V ta namen mora Komisija v 2 mesecih s pomočjo organov vseh zainteresiranih držav članic opraviti oceno organov Mavretanije, odgovornih za regulativni nadzor nad tem letalskim prevoznikom, in podjetij pod njegovo odgovornostjo.

(100)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II osnovne uredbe.

Člen 2

Prepovedi opravljanja letov

1.   Za letalske prevoznike, navedene v Prilogi A, velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti za vse njihove dejavnosti.

2.   Za letalske prevoznike, navedene v Prilogi B, veljajo omejitve opravljanja dejavnosti v Skupnosti. Omejitve opravljanja dejavnosti vključujejo prepoved uporabe določenega zrakoplova ali določene vrste zrakoplova, navedene v Prilogi B.

Člen 3

Uveljavitev

Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3(1) osnovne uredbe, da bi na svojem ozemlju uveljavile prepovedi opravljanja letov iz seznama Skupnosti v zvezi z letalskimi prevozniki, za katere veljajo te prepovedi.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(2)  Ustanovljen s členom 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (UL L 373, 31.12.1991, str. 4).

(3)  LBA-D-2005-0003

LBA-D-2005-0004

LBA-D-2005-0004.

(4)  DGAC/F 2000-210

Ni navedbe za drugo preverjanje SAFA, ki ga je izvedla Nemčija.

(5)  DGAC/F-2000-895.

(6)  LBA-D-2004-269

LBA-D-2004-341

LBA-D-2004-374

LBA-D-2004-597.

(7)  ENAC-IT-2005-237.

(8)  LFV-S-2004-2004-52

CAA-NL-2005-47.

(9)  DGAC/F-2005-1222.

(10)  ENAC-IT-2005-170

ENAC-IT-2005-370.

(11)  Factual Aviation Report, USA-National Transportation Safety Board, 2. marca 2005, (NTSB ID: DCA05RA033).

(12)  CAA-UK-2005-40

CAA-UK-2005-41

CAA-UK-2005-42

CAA-UK-2005-46

CAA-UK-2005-47

CAA-UK-2005-48

CAA-NL-2005-49

CAA-NL-2005-51

CAA-NL-2005-54

CAA-NL-2005-55

CAA-NL-2005-56.

(13)  CAA-NL-2005-119

CAA-NL-2005-122

CAA-NL-2005-128

CAA-NL-2005-171

CAA-NL-2005-176

CAA-NL-2005-177

CAA-NL-2005-191

CAA-NL-2005-195

CAA-NL-2005-196.

(14)  CAA-NL-2005-230

CAA-NL-2005-234

CAA-NL-2005-235.

(15)  BCAA-2005-36.

(16)  Preverjanje na ploščadi v okviru SAFA, so opravili belgijski organi 11. marca 2006 v Bruslju.

(17)  Korespondenca med Ministrstvom za promet Združenega kraljestva in DGCA-Ekvatorialne Gvineje o „Registru zrakoplovov Ekvatorialne Gvineje“ (27. marca 2002).

(18)  ICAO-USOAP Summary Report – Audit of the Directorate of Civil Aviation of the Republic of Equatorial Guinea (Malabo, 14. do 18. maja 2001).

(19)  Delovni dokument C-WP/12471 Sveta ICAO.

(20)  Korespondenca med Ministrstvom Združenega kraljestva za promet in ECAC glede „Izdaje dokumentacije za zrakoplove s strani neodobrenih družb“ (6. avgust 2003).

(21)  DGAC/F-2004 št. 315, 316.

(22)  UK-CAA Regulation Group – Aircraft Survey Report, 5 March 1996 (Office code: 223).

(23)  Korespondenca med Ministrstvom za promet Liberije in UK DGCA o „nezmožnosti, da zaradi liberijske državljanske vojne vzdržuje regulativni nadzor nad zrakoplovi, registriranimi v Liberiji, 28. avgust 1996.“

(24)  LFV-S-04-0037.

(25)  CAA-UK-2003-103

CAA-UK-2003-111

CAA-UK-2003-136

CAA-UK-2003-198

CAA-MA-2003-4

LFV-S-2004-37.

(26)  Memorandum of Understanding between DCA Sierra Leone and „FAST International Aviation Surveyors on the inspection, surveillance and provision of regulatory services to extra-regional air operators“ (IAS/SL DCA MOA 201101).

(27)  CAA/NL-2004-98.

(28)  ICAO-USOAP Summary Report – Audit of the Directorate of Civil Aviation of Swaziland, (Mbabane, 9. do 12. marca 1999).


PRILOGA A

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, ZA KATERE VELJA PREPOVED OPRAVLJANJA LETOV V SKUPNOSTI ZA VSE DEJAVNOSTI (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)

Številka spričevala letalskega prevoznika (AOC) ali številka operativne licence

Oznaka ICAO

Država operaterja

Air Koryo

Ni znana

KOR

Demokratična ljudska republika Koreja (DPRK)

Air Service Comores

Ni znana

Ni znana

Komori

Ariana Afgan Airlines (2)

009

AFG

Afganistan

BGB Air

AK-0194-04

Ni znana

Kazahstan

GST Aero Air Company

AK 0203-04

BMK

Kazahstan

Phoenix Aviation

02

PHG

Kirgistan

Phuket Airlines

07/2544

VAP

Tajska

Reem Air

07

REK

Kirgistan

Silverback Cargo Freighters

Ni znana

VRB

Ruanda

Vsi drugi letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi Demokratične republike Kongo, odgovorni za regulativni nadzor (DRK), vključno

Ni znana

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

Africa One

409/CAB/MIN/TC/017/2005

CFR

Demokratična republika Kongo (DRK)

AFRICAN COMPANY AIRLINES

409/CAB/MIN/TC/017/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIGLE AVIATION

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR BOYOMA

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR KASAI

409/CAB/MIN/TC/010/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR NAVETTE

409/CAB/MIN/TC/015/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR TROPIQUES s.p.r.l.

409/CAB/MIN/TC/007/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

ATO – Air Transport Office

Ni znana

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

BLUE AIRLINES

409/CAB/MIN/TC/038/2005

BUL

Demokratična republika Kongo (DRK)

BUSINESS AVIATION s.p.r.l.

409/CAB/MIN/TC/012/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

BUTEMBO AIRLINES

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

CAA – Compagnie Africaine d’Aviation

409/CAB/MIN/TC/016/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

CARGO BULL AVIATION

409/CAB/MIN/TC/032/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

CENTRAL AIR EXPRESS

409/CAB/MIN/TC/011/2005

CAX

Demokratična republika Kongo (DRK)

CETRACA AVIATION SERVICE

409/CAB/MIN/TC/037/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

CHC STELAVIA

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

COMAIR

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

COMPAGNIE AFRICAINE D’AVIATION

409/CAB/MIN/TC/016/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

C0-ZA AIRWAYS

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

DAS AIRLINES

Ni znana

RKC

Demokratična republika Kongo (DRK)

DOREN AIRCARGO

409/CAB/MIN/TC/0168/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

ENTERPRISE WORLD AIRWAYS

409/CAB/MIN/TC/031/2005

EWS

Demokratična republika Kongo (DRK)

FILAIR

409/CAB/MIN/TC/014/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

FREE AIRLINES

409/CAB/MIN/TC/MNL/CM/014/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GALAXY CORPORATION

409/CAB/MIN/TC/0002/MNL/CM/014/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GR AVIATION

409/CAB/MIN/TC/0403/TW/TK/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GLOBAL AIRWAYS

409/CAB/MIN/TC/029/2005

BSP

Demokratična republika Kongo (DRK)

GOMA EXPRESS

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GREAT LAKE BUSINESS COMPANY

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

I.T.A.B. – International Trans Air Business

409/CAB/MIN/TC/0022/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

JETAIR – Jet Aero Services, s.p.r.l.

Ni znana

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

KINSHASA AIRWAYS, s.p.r.l

Ni znana

KNS

Demokratična republika Kongo (DRK)

KIVU AIR

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

LAC – Lignes Aériennes Congolaises

Ni znana

LCG

Demokratična republika Kongo (DRK)

MALU AVIATION

409/CAB/MIN/TC/013/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

Malila Airlift

409/CAB/MIN/TC/008/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

MANGO MAT

Podpis ministra

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

RWABIKA „BUSHI EXPRESS“

Ni znana

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

SAFARI LOGISTICS

409/CAB/MIN/TC/0760/V/KK//2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

SERVICES AIR

409/CAB/MIN/TC/034/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TEMBO AIR SERVICES

409/CAB/VC-MIN/TC/0405/2006

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

THOM’S AIRWAYS

409/CAB/MIN/TC/0033/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TMK AIR COMMUTER

409/CAB/MIN/TC/020/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TRACEP

Ni znana

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TRANS AIR CARGO SERVICES

409/CAB/MIN/TC/035/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TRANSPORTS AERIENNES CONGOLAIS (TRACO)

409/CAB/MIN/TC/034/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

UHURU AIRLINES

409/CAB/MIN/TC/039/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

VIRUNGA AIR CHARTER

409/CAB/MIN/TC/018/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

WALTAIR AVIATION

409/CAB/MIN/TC/036/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

WIMBI DIRI AIRWAYS

409/CAB/MIN/TC/005/2005

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

Vsi drugi letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, vključno

Ni znana

Ni znana

Ekvatorialna Gvineja

Air Consul SA

Ni znana

RCS

Ekvatorialna Gvineja

Avirex Guinee Equatoriale

Ni znana

AXG

Ekvatorialna Gvineja

COAGE – Compagnie Aeree de Guinee Equatorial

Ni znana

COG

Ekvatorialna Gvineja

Ecuato Guineana de Aviacion

Ni znana

ECV

Ekvatorialna Gvineja

Ecuatorial Cargo

Ni znana

EQC

Ekvatorialna Gvineja

GEASA – Guinea Ecuatorial Airlines SA

Ni znana

GEA

Ekvatorialna Gvineja

GETRA – Guinea Ecuatorial de Transportes Aereos

Ni znana

GET

Ekvatorialna Gvineja

Jetline Inc.

Ni znana

JLE

Ekvatorialna Gvineja

KNG Transavia Cargo

Ni znana

VCG

Ekvatorialna Gvineja

Prompt Air GE SA

Ni znana

POM

Ekvatorialna Gvineja

UTAGE – Union de Transport Aereo de Guinea Ecuatorial

Ni znana

UTG

Ekvatorialna Gvineja

Vsi drugi letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor, vključno

Ni znana

Ni znana

Liberija

International Air Services

Ni znana

IAX

Liberija

SATGUR AIR TRANSPORT, Corp.

Ni znana

TGR

Liberija

WEASUA AIR TRANSPORT, Co. Ltd

Ni znana

WTC

Liberija

Vsi drugi letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, vključno

Ni znana

Ni znana

Sierra Leone

AEROLIFT, Co. Ltd

Ni znana

LFT

Sierra Leone

AFRIK AIR LINKS

Ni znana

AFK

Sierra Leone

AIR LEONE, Ltd

Ni znana

RLL

Sierra Leone

AIR RUM, Ltd

Ni znana

RUM

Sierra Leone

AIR SALONE, Ltd

Ni znana

RNE

Sierra Leone

AIR UNIVERSAL, Ltd

00007

UVS

Sierra Leone

DESTINY AIR SERVICES, Ltd

Ni znana

DTY

Sierra Leone

FIRST LINE AIR (SL), Ltd

Ni znana

FIR

Sierra Leone

HEAVYLIFT CARGO

Ni znana

Ni znana

Sierra Leone

PARAMOUNT AIRLINES, Ltd

Ni znana

PRR

Sierra Leone

STAR AIR, Ltd

Ni znana

SIM

Sierra Leone

TEEBAH AIRWAYS

Ni znana

Ni znana

Sierra Leone

WEST COAST AIRWAYS Ltd

Ni znana

WCA

Sierra Leone

Vsi drugi letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor, vključno

Ni znana

Ni znana

Svazi

AFRICAN INTERNATIONAL AIRWAYS, (Pty) Ltd

Ni znana

AIA

Svazi

AIRLINK SWAZILAND, Ltd

Ni znana

SZL

Svazi

Jet Africa

Ni znana

OSW

Svazi

NORTHEAST AIRLINES, (Pty) Ltd

Ni znana

NEY

Svazi

SCAN AIR CHARTER, Ltd

Ni znana

Ni znana

Svazi

SWAZI EXPRESS AIRWAYS

Ni znana

SWX

Svazi


(1)  Vsem letalskim prevoznikom iz Priloge A se lahko dovoli uresničevanje prometnih pravic tako, da uporabljajo čarterske zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, če so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.

(2)  Prepoved opravljanja letov za Ariana Afghan Airlines se uporablja za vse zrakoplove, ki jih upravlja ta letalski prevoznik, razen za naslednjega: A310 registrska številka F-GYYY.


PRILOGA B

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, KATERIH DEJAVNOSTI SO PREDMET OMEJITVE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V SKUPNOSTI (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)

Številka spričevala letalskega prevoznika (AOC)

Oznaka ICAO

Država operaterja

Vrsta zrakoplova

Registrska številka(-e), in, če je na voljo, serijska številka(-e)

Država registracije

Air Bangladesh

17

BGD

Bangladeš

B747-269B

S2-ADT

Bangladeš

Buraq Air

002/01

BRQ

Libija

IL-76

UN-76007 (serijska št. 0003426765)

5a-DNA (serijska št. 0023439140)

5A-DMQ (serijska št. 73479392)

UN-76008 (serijska št. 0033448404)

Libija

Buraq Air

002/01

BRQ

Libija

Let L-410

5A-DMT (serijska št. 871928)

Libija

HBA (2)

416/dac/tc/sec/087/2005

ALX

Demokratična republika Kongo (DRK)

Vsa flota razen: L-101

Vsa flota razen: 9Q-CHC (serijska št. 193H-1206

Demokratična republika Kongo (DRK)


(1)  Letalskim prevoznikom iz Priloge B se lahko dovoli uresničevanje prometnih pravic tako, da uporabljajo čarterske zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, če se izpolnjujejo ustrezni varnostni standardi.

(2)  Hewa Bora Airways lahko za svoje trenutne dejavnosti v Evropski skupnosti uporablja le določeni, navedeni zrakoplov.


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/29


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 475/2006

z dne 22. marca 2006

o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v programu CXL, pripravljenem neposredno po zaključku pogajanj po členu XXIV, 6 GATT-a (2),

ob upoštevanju uredbe Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003, ki za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 predpisuje izvedbena pravila za uvoz trsnega sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov in ki spreminja uredbi (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (3), in zlasti njenega člena 5(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 13. do 17. marca 2006, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP–Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja, vloženih od 13. do 17. marca 2006 v okviru člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, se dovoljenja izdajo v mejah količin, določenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 987/2005 (UL L 167, 29.6.2005, str. 12).

(2)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 162, 1.7.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 568/2005 (UL L 97, 15.4.2005, str. 9).


PRILOGA

Preferenčni sladkor AKP–INDIJA

Naslov II Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2005/2006

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.3.2006–17.3.2006

Meja

Barbados

100

 

Belize

100

 

Kongo

100

 

Fidži

100

 

Gvajana

100

 

Indija

100

 

Slonokoščena obala

100

 

Jamajka

100

 

Kenija

100

 

Madagaskar

100

 

Malavi

59,6537

Dosežena

Mavricius

100

 

Mozambik

100

 

St. Kitts and Nevis

100

 

Swaziland

0

Dosežena

Tanzanija

100

 

Trinidad in Tobago

100

 

Zambija

100

 

Zimbabve

100

 


Posebni preferenčni sladkor

Naslov III Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2005/2006

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.3.2006–17.3.2006

Meja

Indija

0

Dosežena

Druge

100

 


CXL koncesija za sladkor

Naslov IV Uredbe (ES) št. 1159/2003

Tržno leto 2005/2006

Zadevna država

% za dostavo zahtevanih količin v tednu od 13.3.2006–17.3.2006

Meja

Brazilija

0

Dosežena

Kuba

100

 

Druge tretje države

0

Dosežena


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/31


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 476/2006

z dne 21. marca 2006

o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in zlasti člena 173(1) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2006

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).


PRILOGA

Tarifna št.

Poimenovanje

Znesek vrednosti na enoto za 100 kg

Vrsta, sorte, oznaka KN

EUR

LTL

SEK

CYP

LVL

GBP

CZK

MTL

DKK

PLN

EEK

SIT

HUF

SKK

1.10

Nov krompir

0701 90 50

40,08

23,06

1 144,09

299,08

627,17

10 387,56

138,40

27,90

17,21

153,79

9 601,13

1 496,31

374,36

27,84

 

 

 

 

1.30

Čebula (razen sadik)

0703 10 19

45,11

25,95

1 287,57

336,59

705,82

11 690,26

155,76

31,40

19,37

173,07

10 805,20

1 683,96

421,31

31,33

 

 

 

 

1.40

Česen

0703 20 00

176,06

101,29

5 025,18

1 313,66

2 754,69

45 625,04

607,89

122,55

75,58

675,48

42 170,81

6 572,19

1 644,30

122,27

 

 

 

 

1.50

Por

ex 0703 90 00

75,26

43,30

2 148,16

561,56

1 177,57

19 503,76

259,86

52,39

32,31

288,75

18 027,15

2 809,47

702,90

52,27

 

 

 

 

1.60

Cvetača

0704 10 00

1.80

Belo in rdeče zelje

0704 90 10

46,72

26,88

1 333,53

348,61

731,01

12 107,49

161,31

32,52

20,06

179,25

11 190,84

1 744,06

436,35

32,45

 

 

 

 

1.90

Brokoli ali calabrese (Brassica oleracea var. italica)

ex 0704 90 90

 

 

 

 

1.100

Kitajsko zelje

ex 0704 90 90

97,14

55,88

2 772,67

724,82

1 519,91

25 173,83

335,40

67,62

41,70

372,70

23 267,94

3 626,24

907,25

67,46

 

 

 

 

1.110

Solata (v glavah)

0705 11 00

1.130

Korenje

ex 0706 10 00

40,79

23,47

1 164,27

304,36

638,22

10 570,73

140,84

28,39

17,51

156,50

9 770,43

1 522,69

380,96

28,33

 

 

 

 

1.140

Redkev

ex 0706 90 90

75,69

43,54

2 160,42

564,77

1 184,29

19 615,06

261,34

52,69

32,49

290,40

18 130,03

2 825,51

706,91

52,57

 

 

 

 

1.160

Grah (Pisum sativum)

0708 10 00

335,80

193,19

9 584,86

2 505,64

5 254,20

87 023,68

1 159,47

233,75

144,16

1 288,38

80 435,20

12 535,57

3 136,28

233,22

 

 

 

 

1.170

Fižol:

 

 

 

 

 

 

1.170.1

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

ex 0708 20 00

183,01

105,29

5 223,79

1 365,58

2 863,56

47 428,31

631,91

127,40

78,57

702,17

43 837,56

6 831,95

1 709,29

127,10

 

 

 

 

1.170.2

Fižol (Phaseolus spp., vulgaris var. Compressus Savi)

ex 0708 20 00

202,00

116,21

5 765,69

1 507,24

3 160,61

52 348,30

697,47

140,61

86,72

775,01

48 385,06

7 540,66

1 886,60

140,29

 

 

 

 

1.180

Bob

ex 0708 90 00

1.190

Okrogle artičoke

0709 10 00

1.200

Beluši:

 

 

 

 

 

 

1.200.1

zeleni

ex 0709 20 00

283,28

162,97

8 085,57

2 113,70

4 432,32

73 411,18

978,10

197,19

121,61

1 086,85

67 853,29

10 574,72

2 645,69

196,74

 

 

 

 

1.200.2

drugo

ex 0709 20 00

498,42

286,74

14 226,44

3 719,02

7 798,60

129 165,88

1 720,95

346,95

213,97

1 912,29

119 386,85

18 606,07

4 655,06

346,15

 

 

 

 

1.210

Jajčevci

0709 30 00

149,51

86,01

4 267,38

1 115,56

2 339,28

38 744,79

516,22

104,07

64,18

573,61

35 811,46

5 581,10

1 396,34

103,83

 

 

 

 

1.220

Rebrasta zelena (Apium graveolens var. dulce)

ex 0709 40 00

64,31

37,00

1 835,59

479,85

1 006,23

16 665,83

222,05

44,77

27,61

246,74

15 404,08

2 400,68

600,63

44,66

 

 

 

 

1.230

Lisičke

0709 59 10

334,34

192,35

9 543,07

2 494,71

5 231,28

86 644,21

1 154,41

232,73

143,53

1 282,76

80 084,46

12 480,91

3 122,60

232,20

 

 

 

 

1.240

Paprike iz rodu Capiscum, sladke

0709 60 10

177,10

101,88

5 054,87

1 321,43

2 770,96

45 894,64

611,48

123,28

76,03

679,47

42 420,00

6 611,02

1 654,01

122,99

 

 

 

 

1.250

Janež

0709 90 50

1.270

Sladki krompir, cel, svež (za prehrano ljudi)

0714 20 10

117,16

67,40

3 344,09

874,20

1 833,15

30 361,91

404,53

81,55

50,30

449,51

28 063,24

4 373,57

1 094,22

81,37

 

 

 

 

2.10

Kostanji (Castanea spp.), sveži

ex 0802 40 00

2.30

Ananas, sveži

ex 0804 30 00

61,76

35,53

1 762,93

460,86

966,40

16 006,11

213,26

42,99

26,52

236,97

14 794,31

2 305,65

576,85

42,90

 

 

 

 

2.40

Avokado, svež

ex 0804 40 00

165,20

95,04

4 715,40

1 232,68

2 584,87

42 812,49

570,41

115,00

70,92

633,84

39 571,19

6 167,05

1 542,93

114,73

 

 

 

 

2.50

Guava in mango, svež

ex 0804 50

2.60

Sladke pomaranče, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.60.1

Rdeče in polrdeče

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.2

Navel, Naveline, Navelate, Salustiana Vernas, Valencia late, Maltese, Shamoutis Ovalis, Trovita in Hamlin

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.60.3

drugo

ex 0805 10 20

 

 

 

 

2.70

Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine), sveže; klementine, wilking mandarine in podobni hibridi agrumov, sveži:

 

 

 

 

 

 

2.70.1

Klementine

ex 0805 20 10

141,64

81,49

4 042,87

1 056,87

2 216,21

36 706,39

489,06

98,60

60,81

543,44

33 927,39

5 287,48

1 322,87

98,37

 

 

 

 

2.70.2

Monrealke in satsuma mandarine

ex 0805 20 30

130,26

74,94

3 718,01

971,95

2 038,13

33 756,88

449,76

90,67

55,92

499,77

31 201,18

4 862,61

1 216,58

90,47

 

 

 

 

2.70.3

Mandarine in wilking mandarine

ex 0805 20 50

75,41

43,38

2 152,34

562,66

1 179,86

19 541,67

260,36

52,49

32,37

289,31

18 062,19

2 814,94

704,27

52,37

 

 

 

 

2.70.4

Tangerinke in druge

ex 0805 20 70

ex 0805 20 90

54,22

31,19

1 547,46

404,53

848,28

14 049,87

187,19

37,74

23,27

208,01

12 986,17

2 023,85

506,35

37,65

 

 

 

 

2.85

Limete (Citrus aurantifolia), sveže

0805 50 90

79,86

45,95

2 279,56

595,91

1 249,60

20 696,78

275,75

55,59

34,29

306,41

19 129,85

2 981,33

745,90

55,47

 

 

 

 

2.90

Grenivke, sveže:

 

 

 

 

 

 

2.90.1

bele

ex 0805 40 00

78,85

45,36

2 250,65

588,36

1 233,75

20 434,26

272,26

54,89

33,85

302,53

18 887,20

2 943,51

736,44

54,76

 

 

 

 

2.90.2

rožnate

ex 0805 40 00

80,62

46,38

2 301,26

601,59

1 261,49

20 893,76

278,38

56,12

34,61

309,33

19 311,91

3 009,70

753,00

55,99

 

 

 

 

2.100

Namizno grozdje

0806 10 10

154,83

89,07

4 419,35

1 155,29

2 422,58

40 124,56

534,60

107,78

66,47

594,04

37 086,77

5 779,86

1 446,06

107,53

 

 

 

 

2.110

Lubenice

0807 11 00

51,85

29,83

1 479,95

386,88

811,28

13 436,93

179,03

36,09

22,26

198,93

12 419,63

1 935,56

484,26

36,01

 

 

 

 

2.120

Melone (razen lubenic):

 

 

 

 

 

 

2.120.1

Amarillo, Cuper, Honey dew (vključno Cantalene), Onteniente, Piel de Sapo (vključno Verde Liso), Rochet, Tendral, Futuro

ex 0807 19 00

59,86

34,44

1 708,72

446,69

936,68

15 513,91

206,70

41,67

25,70

229,68

14 339,37

2 234,75

559,11

41,58

 

 

 

 

2.120.2

drugo

ex 0807 19 00

60,83

35,00

1 736,32

453,90

951,81

15 764,51

210,04

42,34

26,12

233,39

14 570,99

2 270,84

568,14

42,25

 

 

 

 

2.140

Hruške:

 

 

 

 

 

 

2.140.1

Hruške – Nashi (Pyrus pyrifolia)

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.140.2

Drugo

ex 0808 20 50

 

 

 

 

2.150

Marelice

0809 10 00

149,08

85,77

4 255,19

1 112,38

2 332,60

38 634,08

514,74

103,77

64,00

571,98

35 709,13

5 565,16

1 392,35

103,54

 

 

 

 

2.160

Češnje

0809 20 05

0809 20 95

137,39

79,04

3 921,52

1 025,15

2 149,69

35 604,62

474,38

95,64

58,98

527,12

32 909,03

5 128,77

1 283,17

95,42

 

 

 

 

2.170

Breskve

0809 30 90

128,47

73,91

3 666,92

958,59

2 010,12

33 293,00

443,58

89,43

55,15

492,90

30 772,42

4 795,79

1 199,86

89,22

 

 

 

 

2.180

Nektarine

ex 0809 30 10

153,26

88,17

4 374,41

1 143,54

2 397,95

39 716,47

529,16

106,68

65,79

588,00

36 709,58

5 721,07

1 431,36

106,44

 

 

 

 

2.190

Slive

0809 40 05

223,25

128,43

6 372,08

1 665,76

3 493,03

57 853,94

770,82

155,40

95,84

856,52

53 473,87

8 333,74

2 085,02

155,04

 

 

 

 

2.200

Jagode

0810 10 00

179,40

103,21

5 120,51

1 338,58

2 806,94

46 490,53

619,42

124,88

77,01

688,29

42 970,77

6 696,86

1 675,49

124,59

 

 

 

 

2.205

Maline

0810 20 10

828,71

476,76

23 653,91

6 183,51

12 966,51

214 760,53

2 861,37

576,87

355,77

3 179,52

198 501,22

30 935,79

7 739,83

575,54

 

 

 

 

2.210

Sadeži vrste Vaccinium myrtillus

0810 40 30

1 053,49

606,07

30 069,64

7 860,69

16 483,47

273 010,82

3 637,48

733,33

452,26

4 041,91

252 341,43

39 326,62

9 839,14

731,65

 

 

 

 

2.220

Kivi (Actinidia chinensis Planch.)

0810 50 00

178,63

102,77

5 098,64

1 332,87

2 794,95

46 291,96

616,77

124,34

76,69

685,35

42 787,24

6 668,26

1 668,33

124,06

 

 

 

 

2.230

Granatna jabolka

ex 0810 90 95

384,47

221,19

10 973,93

2 868,76

6 015,65

99 635,40

1 327,50

267,63

165,05

1 475,10

92 092,10

14 352,27

3 590,80

267,01

 

 

 

 

2.240

Kaki (vključno s persimonom)

ex 0810 90 95

181,58

104,46

5 182,86

1 354,88

2 841,12

47 056,69

626,96

126,40

77,95

696,67

43 494,07

6 778,41

1 695,89

126,11

 

 

 

 

2.250

Liči

ex 0810 90


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/37


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. junija 2005

o ukrepih pomoči, ki jih izvaja Nizozemska za podjetje AVR za ravnanje z nevarnimi odpadki

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 1789)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/237/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1) in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 7. januarja 2003 (evidentiranim 10. januarja pod številko A/30189) je Nizozemska prijavila pomoč za tekoče poslovanje za podjetje AVR Nutsbedrijf Gevaarlijk Afval B.V. (v nadaljevanju „AVR Nuts“) za ravnanje z nevarnimi odpadki na Nizozemskem z namenom odstranjevanja. Večji del pomoči je bil namenjen sežiganju takih odpadkov v dveh pečeh z vrtečim bobnom (rotating drum furnace, „RDF“). Nizozemska se je sklicevala na člen 86(2) Pogodbe in zaprosila Komisijo, da odloči, da ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, saj je ustrezno nadomestilo za obveznost zagotavljanja storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe. Zadeva je vpisana v evidenco pod številko N 43/2003.

(2)

Komisija je zaprosila za dodatne informacije z dopisoma z dne 7. februarja 2003 (D/50847) in 22. aprila 2003 (D/52566). Nizozemska je te informacije predložila z dopisoma z dne 24. marca 2003 (evidentiranim 28. marca 2003 pod številko A/32279) in 19. junija 2003 (evidentiranim 25. junija pod številko A/34394). Predstavniki Nizozemske in Komisije so se sestali 21. maja 2003. Dva konkurenta sta vložila skupno pritožbo glede pomoči z dopisom z dne 2. maja 2003 (evidentiranim 5. maja pod številko A/33155). Z dopisom z dne 20. maja 2003 (evidentiranim istega dne pod številko A/33548) sta Komisijo obvestila, da hčerinsko podjetje enega od njiju prav tako podpira pritožbo.

(3)

Komisija je s sklepom C(2003)1763 z dne 24. junija 2003 sprožila postopek v skladu s členom 88(2) glede prijavljenega ukrepa. Zadeva je bila evidentirana kot ukrep pomoči št. C 43/2003. Sklep je bil poslan Nizozemski z dopisom z dne 26. junija 2003 (D/230250). Objavljen je bil v Uradnem listu Evropske unije20. avgusta 2003. (2) Komisija je prejela pripombe od štirih zainteresiranih strank (evidentirane pod številkami A/36309, A/36463, A/36645, A/36679, A/36870, A/37077, A/37480 in A/37569), vključno z dvema konkurentoma, ki sta vložila pritožbo maja, in sicer tudi v imenu drugega podjetja, ki sodi v skupino, kateri pripada eden od dveh prvotnih konkurentov (v nadaljevanju se ti štirje subjekti skupaj imenujejo „dva združena konkurenta“). Komisija je te pripombe poslala Nizozemski z dopisi z dne 1. oktobra 2003 (D/56129), 29. oktobra 2003 (D/56898), 7. novembra 2003 (D/57120) in 12. novembra 2003 (D/57185). Ti dopisi so vsebovali tudi nekaj nadaljnjih vprašanj Komisije.

(4)

Z dopisom z dne 13. avgusta 2003 (evidentiranim 14. avgusta 2003 pod številko A/35706) sta dva združena konkurenta obvestila Komisijo, da je bil del pomoči plačan podjetju AVR Nuts, in jo prosila, da sprejme odločitev o začasnem odlogu nadaljnjih plačil in odločbo, s katero Nizozemski odredi, da začasno povrne pomoč v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES. (3) Na podlagi prošnje Komisije z dne 20. avgusta 2003 (D/55321) je Nizozemska z dopisom z dne 25. septembra 2003 (evidentiranim 30. septembra pod številko A/36690) potrdila, da je bila prijavljena pomoč plačana podjetju AVR Nuts za leto 2002 in prvo četrtletje leta 2003. Z dopisom z dne 20. oktobra 2003 (D/56735) je Komisija obvestila združena konkurenta, da ne namerava sprejeti odločb, za kateri sta jo zaprosila. Združena konkurenta sta na novo predložila svojo zahtevo z dopisoma z dne 14. novembra 2003 (evidentiran 17. novembra pod številko A/37909) in 1. decembra 2003 (evidentiran 2. decembra pod številko A/38325). Dopis z dne 1. decembra in odgovor Komisije z dne 24. novembra 2003 (D/57541), s katerim ta potrjuje svoje stališče, sta se dejansko srečala med pošiljanjem.

(5)

Nizozemska je, potem ko je zaprosila za podaljšanje (dopis z dne 14. julija 2003, evidentiran 18. julija pod številko A/35109, in dopis z dne 29. oktobra 2003, evidentiran 5. novembra pod številko A/37568), ki je bilo odobreno z dopisom z dne 23. julija 2003 (D/54737), dala pripombe na odločbo Komisije z dopisom z dne 18. decembra 2003 (evidentiranim 8. januarja 2004 pod številko A/30088). Navedla je svoja stališča glede pripomb zainteresiranih strank z dopisi z dne 23. decembra 2003 (evidentiran 8. januarja 2004 pod številko A/30090), 23. januarja 2004 (evidentiran 29. januarja pod številko A/30621), 25. februarja 2004 (evidentiran 27. februarja pod številko A/31451) in 23. aprila 2004 (evidentiran 30 aprila pod številko A/33118). Z zadnjima dvema dopisoma je Nizozemska tudi obvestila Komisijo o trenutnem razvoju dogodkov v AVR Nuts. Ker bi bili zaradi naraščajočega primanjkljaja potrebni vse večji zneski pomoči, je bilo sklenjeno, da se ena od dveh peči RDF zapre z začetkom veljavnosti od 1. julija 2004. Zaprtje druge peči RDF se je še obravnavalo. Izkazalo se je, da je originalna pogodba o pomoči vsebovala določbe, v skladu s katerimi naj bi Nizozemska dodelila določeno nadomestilo za stroške zaprtja.

(6)

Glede na nove informacije je Komisija 14. julija 2004 sprejela odločbo C(2004)2640 konč., s katero je razširila postopek iz člena 88(2) na nadomestilo za stroške (možnega) zaprtja peči RDF. Ta odločba je bila 16. julija poslana Nizozemski, ki je zaprosila za podaljšanje roka za pripombe in za sestanek, na katerem naj bi razpravljali o trenutnem razvoju dogodkov (dopis z dne 30. julija 2003, evidentiran 4. avgusta pod številko A/35996). Predstavniki Nizozemske in Komisije so se sestali 23. avgusta 2004. Predstavniki Komisije in dveh združenih konkurentov so se sestali na drugem sestanku dne 26. avgusta 2004. Kar zadeva ostale, je odvetniška družba zastopala še enega konkurenta. Nizozemska je dala pripombe na odločbo Komisije z dopisom z dne 10. septembra 2004 (evidentiranim 17. septembra pod številko A/36999). Z dopisom z dne 30. septembra 2004 (D/56902) je Komisija zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nizozemska posredovala z dopisom z dne 22. oktobra 2004 (evidentiranim 27. oktobra pod številko A/38271). Nizozemska je v tem dopisu potrdila, da je bila prejemniku plačana nadaljnja pomoč za preostali del leta 2003, prva tri četrtletja leta 2004 in zaprtje ene od naprav.

(7)

Sklep o podaljšanju postopka je bil objavljen v Uradnem listu 9. oktobra 2004. (4) Komisija je prejela pripombe od dveh združenih konkurentov (dopisa z dne 16. in 19. novembra 2004, evidentirana pod številki A/38860 in A/38978). Te pripombe je poslala Nizozemski z dopisom z dne 22. novembra 2004 (D/58307). Nizozemska je izrazila svoja stališča glede teh pripomb in odgovorila na vprašanja Komisije z dopisoma z dne 22. decembra 2004 (evidentiran 5. januarja 2005 pod številko A/30171) in 12. januarja 2005 (evidentiran 17. januarja pod številko A/30525). Nizozemska je v teh dopisih obvestila Komisijo o odločitvi o zaprtju druge peči RDF ter tudi o ustreznem nadomestilu za stroške zaprtja.

(8)

Nazadnje sta združena konkurenta potrdila svoje nestrinjanje s pomočjo z dopisoma z dne 25. aprila 2005 (evidentiran istega dne pod številko A/33476) in 2. maja 2005 (evidentiran 12. maja pod številko A/33884). Po teh dopisih je bil 26. maja organiziran še en sestanek predstavnikov Komisije in dveh združenih konkurentov. Odvetniška družba je tudi tokrat zastopala istega tretjega konkurenta (v nadaljevanju je ta konkurent skupaj s preostalima dvema konkurentoma poimenovan „trije združeni konkurenti“). Na sestanku je bil predstavljen dokument, ki kaže, da je bila podjetju AVR Nuts plačana nadaljnja pomoč za leto 2004.

2.   PODROBEN OPIS UKREPA

2.1   Ozadje in cilj

(9)

Člen 5(1) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (5) določa, da „Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, če je potrebno ali priporočljivo, tudi v sodelovanju z drugimi državami članicami, da vzpostavijo celovito in primerno omrežje obratov za odstranjevanje, pri tem pa upoštevajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo brez čezmernih stroškov. Omrežje mora Skupnosti kot celoti omogočiti, da postane samozadostna pri odstranjevanju odpadkov, državam članicam pa, da se temu cilju približujejo posamezno, ob upoštevanju geografskih razmer ali potrebe po specializiranih obratih in napravah za nekatere vrste odpadkov.“ Člen 5(2) Direktive določa: „Omrežje mora tudi omogočiti odstranitev odpadkov v enem od najbližjih primernih obratov z uporabo najprimernejših načinov in tehnologij, da bi zagotovili visoko raven varstva okolja in javnega zdravja.“

(10)

Da bi dosegli te cilje, so na Nizozemskem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja uvedli posebno odlagališče („deponija C2“) in več peči RDF. Deponija C2 se uporablja za ustrezno odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki se ne morejo sežgati („odpadki C2“). Peči RDF se uporabljajo za ustrezno odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki se kljub nizki kalorični vrednosti lahko sežgejo (6) („odpadki RDF“). Za tako sežiganje je potrebno gorivo CO in v praksi je najučinkovitejše gorivo dejansko nevarni odpadek z visoko kalorično vrednostjo.

(11)

V skladu s členom 8(3) Direktive 75/442/ES in členom 4(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (7) lahko države članice prepovejo izvoz „odpadkov za odstranjevanje“. Trgovina s takimi odpadki je dovoljena šele, ko so opravljene različne kontrole. Vendar pa države članice na splošno ne smejo prepovedati izvoza „odpadkov za predelavo“ v druge države članice. (8) Pojma „odpadki za odstranjevanje“ in „odpadki za predelavo“ sta bila že razjasnjena v različnih sodbah Evropskega sodišča. (9) Posledica tega je, da se v primerjavi z razlagami, ki jih je do zdaj zagotovila Nizozemska, manjša količina nevarnih odpadkov uvršča med odpadke za odstranjevanje in večja količina med odpadke za predelavo. Razlika ni odvisna od kalorične vrednosti odpadkov, temveč od glavnega namena naprave, v kateri se odpadki obdelujejo, in od lastnosti odpadkov.

(12)

Odpadke C2 in odpadke RDF proizvajajo podjetja v vseh sektorjih gospodarstva. Med pomembnimi sektorji so kovinskopredelovalna industrija, poslovne in javne storitve, (petro)kemična industrija, transport in rudarstvo. Večino odpadkov obdelujejo specializirani posredniki, ki običajno ponujajo storitev, ki zajema različne vrste odpadkov, proizvedenih v podjetju, in sicer odpadki C2 in RDF, drugi nevarni odpadki ter nenevarni odpadki. Take storitve so seveda večinoma vezane na mesto, kjer se odpadki proizvajajo, vendar se bolj specifične vrste odpadkov prevažajo na daljše razdalje. Več večjih podjetij za industrijske odpadke deluje na mednarodni ravni in ima sedež v različnih državah.

(13)

V zadnjih letih so se povečale možnosti za učinkovito uporabo nevarnih odpadkov. Vse več se jih uporablja v proizvodnji cementa (zlasti v Belgiji) in za polnjenje opuščenih rudnikov (zlasti v Nemčiji). Sodišče je s strogo razlago „odpadkov za odstranjevanje“ pospešilo ta razvoj. Poleg tega so proizvajalci še naprej zmanjševali količine odpadkov, ki jih ustvarijo. V okviru zakonskih omejitev lahko vsaj v določenem obsegu zmešajo nekaj teh odpadkov z manj nevarnimi odpadki in tako zmanjšajo stroške odstranjevanja ali predelave. Zaradi tega se je dobava odpadkov RDF zmanjšala s približno80 000/100 000 ton v letu 1995 na približno 34 000 ton v letu 2002 namesto pričakovanih približno 38 500 ton. Sredi leta 2004 je podjetje AVR ocenilo, da mu bo letno ponujenih le 16 000 ton odpadkov RDF. (10) Dobava odpadkov C2 se je zmanjšala s približno 6 000 ton v letu 2000 na 4 000 ton v letu 2002. Izvoz nevarnih odpadkov, ustvarjenih na Nizozemskem, se je povečal na približno 36 000 ton, od katerih je približno 4 000 ton odpadkov RDF, kar je povzročilo presežek zmogljivosti naprav za odstranjevanje. To je postal tudi širši pojav, ki je prizadel na primer Združeno kraljestvo, Nemčijo in Belgijo.

2.2   Prejemnik

(14)

Deponijo C2 in različne peči RDF je prvotno ustanovilo podjetje AVR Chemie C.V. („AVR Chemie“), ki je v 30-odstotni državni lasti, 70 % podjetja pa je v lasti podjetja Holding AVR Bedrijven N.V. („AVR-Holding“ ali skrajšano „AVR“). Podjetje AVR je glavni akter na nizozemskem trgu odpadkov. Je v 100-odstotni lasti občine Rotterdam, ki pa je nedavno napovedala, da namerava prodati svoje delnice v podjetju AVR. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja ima podjetje AVR Chemie izgubo (10,9 milijona EUR v letu 2000 in 7,2 milijona EUR v letu 2001). Zato je podjetje AVR želelo zapreti tri peči RDF, ki so takrat delovale. Vendar pa je Nizozemska dosegla dogovor o prestrukturiranju. Podjetje AVR Chemie se je razdelilo in oblikovano je bilo podjetje AVR Nuts, ki naj bi nadaljevalo odstranjevanje odpadkov C2 in RDF po zaprtju ene od treh peči RDF. Ustanovljeno je bilo podjetje AVR-Industrial Waste Services Rotterdam B.V. („AVR IW“), ki naj bi prevzelo ostale dejavnosti na trgih (nevarnih) odpadkov, kjer je podjetje AVR želelo ostati aktivno iz lastnih komercialnih razlogov. Obe podjetji sta v celoti v lasti AVR. Edina dejavnost, ki jo še izvaja podjetje AVR Chemie, je dajanje naprav v najem podjetju AVR Nuts. AVR Nuts in AVR IW tesno sodelujeta. Pogodba o izvajanju storitev določa, da podjetje AVR IW opravlja večino poslovodnih in komercialnih nalog podjetja AVR Nuts.

(15)

Zmogljivost dveh peči RDF, za kateri ima AVR dovoljenje, je 100 000 ton nevarnih odpadkov na leto. Teoretično razpoložljiva zmogljivost zajema 80–85 % dovoljene zmogljivosti. Podjetje AVR je predelalo 84 880 ton nevarnih odpadkov (RDF in drugih) v letu 2001, 81 274 ton v letu 2002 in 78 297 ton v letu 2003. Za sežiganje odpadkov RDF je potrebna bolj ali manj enaka količina drugih nevarnih odpadkov kot goriva. Dejanska količina odpadkov RDF, obdelanih v pečeh RDF, je ocenjena na 19 000 ton v letu 2002 in 23 000 ton v letu 2003. Določene vrste odpadkov RDF se lahko odstranjujejo tudi v sežigalnicah komunalnih odpadkov, ki delujejo pri nižji temperaturi.

(16)

Podjetje AVR Nuts mora voditi ločene račune v skladu z Direktivo Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji. (11)

2.3   Pomoč

2.3.1   Primanjkljaj iz rednega poslovanja

(17)

Pomoč in dejavnosti, za katere je dodeljena, so določene v koncesijski odločbi, ki jo je izdal minister za stanovanjska vprašanja, prostor in okolje (VROM) dne 3. julija 2002, in v koncesijski pogodbi med Nizozemsko, AVR Holding, AVR Nuts, AVR IW in številnimi drugimi hčerinskimi podjetji, ki je bila podpisana 10. julija 2002. Država z odločbo „dodeli AVR Nuts izključno pravico za obdobje 5 let, da upravlja z deponijo C2 in ravna z nevarnimi odpadki v pečeh RDF pod pogojem, da javnosti ponuja storitve teh naprav kot storitve splošnega gospodarskega pomena pod primernimi, preglednimi in nediskriminacijskimi pogoji ter po družbeno sprejemljivih tarifah v skladu s pogoji in določbami, ki so podrobneje določene v koncesijski pogodbi.“ Pogodba podrobno določa pogoje za delovanje podjetja AVR Nuts. Trajala bi od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006.

(18)

Pomoč znaša 100 % vnaprej določenega primanjkljaja iz rednega poslovanja, izračunanega na podlagi metodologije, ki jo je določil neodvisni računovodja. V primeru vnaprej določenega poslovnega presežka bi se 70 % tega uporabilo za vračilo prej dodeljene pomoči. Vnaprej določeni primanjkljaji so znašali 1,5 milijona EUR za leto 2002 in 2,8 milijona EUR za leto 2003. Priloga I k tej odločbi vsebuje povzetek metodologije in njeno uporabo za leta 2002, 2003 in 2004. Večina pomoči zadeva peči RDF. Za deponijo C2 je vnaprej določeni primanjkljaj v letu 2003 na primer znašal 0,37 milijona EUR.

(19)

V skladu s pogodbo o izvajanju storitev podjetje AVR IW izvaja večino administrativnih in operativnih nalog za podjetje AVR Nuts. Za to prejme nadomestilo, katerega znesek je vključen v vnaprej določen primanjkljaj na podlagi „obračunavanja stroškov po dejavnostih“. V praksi je to pomenilo, da je bilo v letih 2002–2004 povprečno 30 % režijskih stroškov podjetja AVR dodeljenih podjetju AVR Nuts.

(20)

Še en dodatni element stroškov, ki je vključen v vnaprej določen proračun in za katerega podjetje AVR Nuts prejema pomoč, ki jo da naprej AVR IW, je povezan s pridobivanjem odpadkov. Glede na pomembnost stalnih stroškov je veljalo, da je aktivno pridobivanje odpadkov pomembno za čim večjo izkoriščenost zmogljivosti in s tem za doseganje čim nižjih stroškov poslovanja. Vnaprej določeni in dejanski stroški so prikazani v Tabeli 1 spodaj.

Tabela 1

Vnaprej določeni in dejanski stroški pridobivanja

 

2002

2003

2004

Vnaprej določeni dodatni stroški

514 000

532 000

550 000

Vnaprej določeni zagonski stroški – mednarodno pridobivanje

400 000

400 000

Skupaj vnaprej določeni stroški

914 000

932 000

550 000

Dejanski stroški

875 000

900 000

930 000

(21)

Na začetku se je pričakovalo, da se bo primanjkljaj povečal na 3,8 milijona EUR v letu 2006, vendar se je izkazalo, da so tržni pogoji in pogoji poslovanja mnogo težji, kot se je pričakovalo, in da je le malo upanja za izboljšanje. V obdobju 2002–2003 je poleg vnaprej določenega primanjkljaja podjetje AVR Nuts utrpelo 12 milijonov EUR izgub. Pričakovalo se je, da bodo vnaprej določeni primanjkljaji za leto 2004 in naslednja leta mnogo višji, kot je bilo predvideno, in res je vnaprej določen primanjkljaj za leto 2004 znašal 8,898 milijona EUR. (12) V izračunu je bila upoštevana odločitev o zaprtju peči RDF.

2.3.2   Nadomestilo za stroške zaprtja

(22)

Glede na vse večje primanjkljaje iz rednega poslovanja je Nizozemska ponovno preučila svojo politiko, kot je že navedeno pod točkama 5 in 7. Konec leta 2003 je bilo sklenjeno, da se zapre ena od dveh peči RDF z učinkom od 1. julija 2004. Poleti 2004 je bilo sklenjeno, da se zapre še druga peč z učinkom od 1. januarja 2005. Za preostala leta so bile vnaprej določene izgube za sprejemanje odpadkov C2 v skladu s pričakovanji majhne.

(23)

Koncesijska pogodba je določala, da bo država podjetju AVR zagotovila finančno nadomestilo za preostalo knjigovodsko vrednost naložb, izvedenih v korist podjetja AVR Nuts v obdobju, zajetem v pogodbi, ki jih je odobrila država, vendar še niso odpisane. Z vnaprejšnjo uporabo te določbe so nizozemski organi izračunali nadomestilo za stroške zaprtja prve peči RDF v višini 8 670 108 EUR. Ta znesek zadeva različne naložbe, ki so bile odpisane v višini 50 %, če so bile povezane z obema počema RDF, ali v višini 100 %, če so bile posebej namenjene peči RDF, ki se je zapirala. Glavne postavke v tem znesku so 1,9 milijona EUR za naložbe v požarno varnost, 3,3 milijona EUR za homogenizacijski obrat, 1,5 milijona EUR za nadomestitev lijakov za koks in 0,5 milijona EUR za zaključek bobna in Steffersonov obroč. Za zaprtje druge peči RDF je v izračun vključenih 11 151 000 EUR za preostalo knjigovodsko vrednost naprav in opredmetenih osnovnih sredstev. Ta znesek zajema ostalih 50 % preostale knjigovodske vrednosti navedenih naložb, izvedenih z odobritvijo države, in 100 % preostale knjigovodske vrednosti naložb, izvedenih z odobritvijo države, ki pa zadevajo le drugo peč RDF. Zadnja postavka zajema predvsem naložbe v generalni remont druge peči RDF, opravljen v letu 2004. Splošni stroški so znašali 3 273 000 EUR, kar je bilo več, kot je bilo pričakovano. Kasneje se je izkazalo, da je bila to nesmotrna naložba.

(24)

Ker je morala Nizozemska v skladu s koncesijsko pogodbo načeloma nadomestiti tudi proračunske primanjkljaje do leta 2006 in vključno s tem letom, se je morala država pogoditi s podjetjem AVR glede nadomestila za dodatne stroške zaprtja druge peči RDF z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2004 namesto prvotnega datuma, ko naj bi se iztekla pogodba. Nadomestilo zato vključuje naslednje dodatne zneske:

1,7 milijona EUR kot nadomestilo za negativen učinek v letu 2004, ker morajo stranke (postopoma) preusmeriti tokove odpadkov na druge naprave;

5,843 milijona EUR za ponavljajoče se stalne stroške v obdobju 2005–2006 („doorlopende vaste kosten“), to je stroške, povezane na primer z infrastrukturo ICT, najemom pisarniških prostorov, varnostnimi pogodbami ter stroški skupnih prostorov, kot je menza. Podjetje AVR je izračunalo višji znesek, in sicer 8,208 milijona EUR;

7,868 milijona EUR za dodatne stroške odpuščanja delavcev zaradi predčasnega zaprtja druge peči RDF. Ta znesek je izračunan kot razlika med ocenjenimi stroški odpuščanja delavcev v primeru takojšnjega zaprtja in stroški odpuščanja delavcev v primeru zaprtja ob izteku pogodbe o pomoči, to je dve leti kasneje. Sprejeti znesek temelji na podrobni oceni, ki zajema približno 244 delavcev in upošteva dejstvo, da jih je večino mogoče interno prerazporediti;

druge stroške, kot so preostala knjigovodska vrednost določenih sredstev drugih podjetij AVR, pridobljenih za namene zagotavljanja storitev, določenih v pogodbi o izvajanju storitev, stroški nekoriščenja prispevkov („dekkingsbijdrage“), ki bi jih podjetje AVR IW prejelo, če bi pogodba bila podaljšana do let 2005 in 2006, stroški zaprtja, ki niso predvideni v proračunu, in stroški odkupa večletnih pogodb. Podjetje AVR je izračunalo vrednost teh stroškov v skupni višini 29,567 milijona EUR, ki zajema na primer 11,716 milijona EUR za dodatne izgube, ki jih je imelo podjetje AVR Nuts v letih 2002 in 2003. V pogajanjih sta se država in AVR dogovorila za znesek zgolj 1,238 milijona EUR.

(25)

V teh pogajanjih je Nizozemski pomagal neodvisen računovodja, katerega poročilo je bilo na voljo Komisiji. Dogovorjeno nadomestilo za zaprtje druge peči RDF je skupaj znašalo 27,850 milijona EUR. To je precej manj od zneska lastnih ocen podjetja AVR, in sicer 58,544 milijona EUR (ali 46 828 milijona EUR, če odštejemo dodatne izgube podjetja AVR Nuts v letih 2002 in 2003). Nizozemska je razložila, da bi, če bi druga peč RDF še naprej delovala do konca leta 2006, znesek ocenjenih primanjkljajev iz rednega poslovanja za leti 2005 in 2006 ter nadomestila za stroške zaprtja ob koncu leta 2006 znašal 31 milijonov EUR. Dogovor o predčasnem zaprtju je zato znižal stroške za državo.

(26)

To nadomestilo za zaprtje poveča celotni znesek pomoči za obdobje 2002–2004 na 49 718 108 EUR (glej pregled v tabeli 2).

Tabela 2

Pregled nadomestila, plačanega podjetju AVR

Vnaprej določen proračunski primanjkljaj za leto 2002

1 500 000

Vnaprej določen proračunski primanjkljaj za leto 2003

2 800 000

Vnaprej določen proračunski primanjkljaj za leto 2004

8 898 000

Nadomestilo za preostalo knjigovodsko vrednost za prvo peč RDF

8 670 108

Nadomestilo za preostalo knjigovodsko vrednost za drugo peč RDF

11 151 000

Nadomestilo za dodatne stroške zaprtja

dodatni stroški poslovanja v letu 2004

1 750 000

ponavljajoči se stalni stroški v obdobju 2005–2006

5 843 000

dodatni stroški odpuščanja delavcev

7 868 000

drugo

1 238 000

 

16 699 000

Skupaj pomoč

49 718 108

(27)

Nizozemska je potrdila, da je bila podjetju AVR plačana pomoč v skupnem znesku 19 543 608 EUR. Nadomestilo za zaprtje druge peči RDF je bilo izplačano na blokiran račun.

2.3.3   Jamstvo za stroške odstranitve in nadaljnjih ukrepov

(28)

Koncesijska pogodba vsebuje tudi jamstvo države, da bo, če podjetje AVR Chemie preneha poslovati, plačala največ 30 % stroškov odstranitve in nadaljnjih ukrepov zaradi demontaže in dekontaminacije naprav. Ta odstotek ustreza deležu države v podjetju AVR Chemie.

2.4   Vidiki poslovanja

(29)

Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe so se pristojbine za odlaganje, ki jih je zaračunavalo podjetje AVR Chemie, povečale na raven 700 NLG /tono (317,6 EUR). Po mnenju Nizozemske bi nadaljnje višanje pristojbin povzročilo ravnanja, kot so mešanje nevarnih odpadkov z drugimi tokovi odpadkov in črna odlagališča, to pa ne bi prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja iz rednega poslovanja. V primerjavi s sosednjimi državami članicami so pristojbine visoke, kar je omogočila nizozemska politika prepovedi izvoza odpadkov za odstranjevanje. Cilj ukrepov pomoči ni bil zmanjšati pristojbine, temveč jih ohraniti nespremenjene. V ta namen koncesijska pogodba vsebuje prilogo, ki določa strukturo in področje pristojbin ter metodo njihovega izračunavanja. Nizozemski organi nadzorujejo raven pristojbin, saj vnaprej določen proračunski primanjkljaj zahteva njihovo vnaprejšnjo odobritev, pristojbine pa so seveda ključni element za izračun.

(30)

Pristojbine za odlaganje nevarnih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki se uporabljajo kot gorivo, so mnogo nižje kot za odpadke RDF. AVR Nuts „kupuje“ slednje po tržnih stopnjah, to je pristojbinah, ki bi se zaračunavale v primeru obdelave v na primer tujih pečeh RDF ali v proizvodnji cementa.

(31)

Stalni stroški so zelo visoki v primerjavi s spremenljivimi stroški, zato podjetje AVR Nuts poskuša doseči čim večjo izkoriščenost zmogljivosti, da bi zmanjšalo izgube. Pristojbine za odlaganje, ki se zaračunavajo dobaviteljem nevarnih odpadkov, se zato zmanjšajo, ko se poveča letni obseg dobave. Ti „postopni rabati“ so določeni vnaprej in veljajo, kadar se odpadki RDF ponudijo skupaj z odpadki visoke kalorične vrednosti, ki zajemajo najmanj 75 % iste količine.

(32)

Vse pristojbine so vnaprej določene za celotno koncesijsko obdobje (13) in veljajo enako za konkurente podjetja AVR in za podjetje AVR IW. Od začetka veljavnosti koncesijske pogodbe so pristojbine za odpadke C2 in RDF javno dostopne vsem dobaviteljem. Od začetka leta 2004 je bilo tako tudi pri nevarnih odpadkih z visoko kalorično vrednostjo.

(33)

Da bi podjetje AVR IW lahko načrtovalo izkoriščenost zmogljivosti, vsako leto prosi dobavitelje, da navedejo, koliko odpadkov načrtujejo dostaviti, pristojbine za odlaganje pa se izračunajo v zadevnem letu na podlagi ustreznega postopnega rabata. Če je dejanski obseg dobavljenih odpadkov ob koncu leta višji ali nižji od navedenega obsega, se opravi povračilo ali izračuna dodatna bremenitev, pri čemer se upošteva ustrezen postopni rabat, ki temelji na dejanski dobavi. Pogodbe na splošno niso vsebovale določbe, da je treba dobaviti vnaprej navedene količine.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA IZ ČLENA 88(2)

(34)

V svojem sklepu o sprožitvi postopka iz člena 88(2) je Komisija izrazila naslednje pomisleke:

(35)

Prvič, Komisija ni prepričana, ali se lahko dejavnosti podjetja AVR Nuts z gotovostjo imenujejo storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe, saj na primer ni jasno, ali bi bilo AVR edino podjetje, ki lahko ponuja take storitve po enakih ali podobnih pogojih. Prav tako ni prepričana, ali je Nizozemska pri izbiri podjetja AVR Nuts ravnala v skladu z ustreznim postopkom. Poleg tega ni prepričana, ali so se v vseh okoliščinah izogibali kršitvi načela „onesnaževalec plača“, saj morajo proizvajalci zadevnih odpadkov plačati pristojbine za odlaganje, za katere bi se lahko reklo, da so običajni strošek.

(36)

Drugič, Komisija je izrazila dvom glede možnega prekomernega nadomestila, ki bi se lahko prelilo v druge segmente trga odpadkov. Skrbelo jo je, da bi lahko prekomerno nadomestilo izhajajo iz dejstva, da je pomoč temeljila na predhodnem izračunu, kar je podjetju AVR Nuts omogočilo, da zadrži del morebitne pozitivne razlike med dejanskimi in vnaprej določenimi dobički ali izgubami.

(37)

Tretjič, če naj bi se ukrep presodil v skladu s členom 87, Komisija ni bila prepričana, ali bi smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (14) („smernice o okoljski pomoči“) utemeljile skladnost pomoči s skupnim trgom.

(38)

Komisija je v svojem sklepu o podaljšanju postopka iz člena 88(2) razložila, da je imela podobne pomisleke glede mnogo višjega zneska pomoči za leto 2004 in nadomestila za predčasno zaprtje peči RDF.

4.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(39)

Štiri zainteresirane stranke so predložile svoje pripombe po tem, ko je Komisija sprejela sklep o sprožitvi postopka iz člena 88(2).

(40)

Prva je trdila, da bi ukrep izkrivil konkurenco na irskem trgu, saj bi podjetju AVR omogočil, da na podlagi svojega 50-odstotnega deleža v mešani družbi, ki jo ima v lasti skupaj z irskim podjetjem Safeway Warehousing/South Coast Transport, zaračunava cene, ki so nižje od stroškov in znatno nižje od običajnih tržnih cen na irskem trgu.

(41)

Druga zainteresirana stranka je prav tako opozorila na nelojalno konkurenčno prednost, ki jo uživa mešana družba AVR/Safeway. Velike količine nevarnih odpadkov se uvozijo iz Irske. Ta zainteresirana stranka je prav tako trdila, da bi ukrep izkrivil konkurenco na mednarodnem trgu dejavnosti „čiščenja na ključ“ za poliklorirane bifenile, pesticide in druge nevarne organske odpadke.

(42)

Tretja zainteresirana stranka, Edelchemie, je bila zaskrbljena zaradi domačega trga. Razvila je svojo tehnologijo za obdelavo fotografskih in galvanskih odpadkov (možnost EKO) in predelavo koristnih materialov iz teh odpadkov (vključno s plemenitimi kovinami in obsidianom). Ukrepi pomoči za podjetje AVR ne bi le škodili njenemu poslovanju, temveč bi tudi zavrli tehnološki razvoj. Pripombe Edelchemie zadevajo AVR Nuts, AVR Chemie in njegove predhodnike od leta 1963, pri čemer so navedeni podrobni podatki o nizozemski politiki na področju nevarnih odpadkov v teh letih.

(43)

Kot četrta zainteresirana stranka so trije združeni konkurenti opozorili na domači trg z odpadki RDF. Tako na Nizozemskem kot v drugih državah članicah bi obstajala zmogljivost peči RDF, ki je enakovredna zmogljivostim podjetja AVR. Razširitev dejavnosti podjetja AVR bi povzročila presežek zmogljivosti na nizozemskem trgu odpadkov RDF, podatki o odpadkih RDF pa ne bi ustvarili celovite in pravilne slike. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je podjetje AVR zaprlo eno od svojih peči RDF in celo takrat je bilo mogoče pričakovati, da se bo dobava nevarnih odpadkov še naprej zmanjševala. Glede na ta pričakovanja je bilo ustrezno zapreti eno od preostalih dveh peči RDF. Na sestanku 26. maja 2005 je predstavnik izjavil: „Pravilna odločitev [v letu 2002] je bila, da se zapre ena peč RDF“. Podjetje AVR bi poleg tega zlorabilo svoj prevladujoč položaj tako, da bi zaračunavalo visoke pristojbine, zahtevalo, da se za peči RDF hkrati dobavijo odpadki z visoko kalorično vrednostjo, in ne bi zagotovilo preglednosti strukture pristojbin in njihove dostopnosti javnosti. Poleg tega bi podjetju AVR IW omogočilo, da zaračunava pristojbine za določene vrste odpadkov RDF in kasneje te odpadke obdeluje v rešetkastih pečeh sežigalnic komunalnih odpadkov, to pa bi povzročilo nižje stroške poslovanja, saj lahko te peči obratujejo pri nižjih temperaturah.

(44)

Ukrep bi pomenil nezdružljivo pomoč za tekoče poslovanje. Taka dejavnost ne bi bila storitev splošnega gospodarskega pomena in štiri merila, ki izhajajo iz sodbe v zadevi Altmark in ki določajo, ali je nadomestilo državna pomoč, (15) ne bi bila izpolnjena. Da bi Komisija lahko odobrila pomoč (del pomoči), morajo biti izpolnjeni različni pogoji, da se prepreči navzkrižno subvencioniranje, nalaganje obveznosti in cenovna diskriminacija. Nizozemska tudi ne bi smela podaljšati ukrepa za dodatnih deset let.

(45)

Dva združena konkurenta sta tudi predložila pripombe po tem, ko je Komisija sklenila podaljšati postopek. Ponovno sta navedla vse elemente iz svoje prve predložitve in predložila dodatna dokazila glede obstoja navzkrižnega subvencioniranja. Poleg tega sta predstavila naslednje pripombe:

(46)

Prvič, presenetljivo je, da je bil kljub zaprtju ene od peči RDF vnaprej določen primanjkljaj iz rednega poslovanja toliko višji od prvotno predvidenega. Če bi se upoštevalo četrto merilo iz sodbe Altmark (učinkovitost), bi se moral primanjkljaj iz rednega poslovanja znižati.

(47)

Drugič, nasprotovala sta pomoči kot nadomestilu za zaprtje peči RDF. Podjetju AVR ni bila naložena nobena izravnalna obveznost. To nadomestilo se ne bi smelo obravnavati kot odškodnina in ni bilo upravičeno, tudi zato, ker so bile naložbe opravljene z namenom ohranitve obratovanja za obdobje 10 let, uporabljale pa so se manj kot 3 leta. Podvomila sta tudi o podrobnih podatkih pri izračunih, zlasti kar zadeva znesek, ki naj bi se odpisal, stroške odpuščanja delavcev in ponavljajoče se stalne stroške. Skupni znesek je bil zelo visok, in sicer mnogo višji od 2 milijonov EUR, navedenih v členu 21(2) koncesijske pogodbe. Poleg tega je bilo v parlamentarnem dokumentu navedeno, da je bil „pri določanju nadomestila, ki naj bi se plačalo podjetju AVR za zaprtje peči RDF, dosežen dogovor o neporavnani terjatvi Ministrstva za stanovanjska vprašanja, prostor in okolje do podjetja AVR v zvezi z onesnaženjem Lickebaertpolderja z dioksinom“. Ministrstvo je zato prejelo znesek v višini 2,5 milijona EUR, ki se ni pričakoval v letu 2004. Trije združeni konkurenti so bili zaskrbljeni, da bi lahko poravnava tega spora „onesnažila“ izračun nadomestila. Občutek so imeli, da se „stvari prikrivajo“.

(48)

Tretjič, nasprotovala sta drugim prednostim, ki jih je imelo podjetje AVR na podlagi člena 21(5) koncesijske pogodbe, zlasti da naj bi država plačala 30 % stroškov odstranitve in dekontaminacije naprav, če podjetje AVR Chemie preneha poslovati. V skladu s predpisi o državni pomoči država nikoli ne bi smela prevzeti takih obveznosti.

(49)

Četrtič, storitev splošnega gospodarskega pomena ne obstaja, zlasti ker taka storitev ni potrebna glede na različne druge obstoječe možnosti, kot so piroliza, obdelava v proizvodnji cementa, odstranjevanje v rudnikih soli ali obdelava v elektrarnah in tujih pečeh RDF. Zadevne dejavnosti bi lahko opredelili kot storitve splošnega gospodarskega pomena le, če bi se izkazalo, da prinašajo izgubo. Koncesijska pogodba je bila sklenjena zgolj z namenom financiranja naložb v peči RDF, za katere je podjetje AVR Nuts pridobilo izključno pravico. Poleg tega dva združena konkurenta nista bila prepričana, ali je pomoč zagotavljala dostopne cene za storitve, saj so bile pristojbine za odlaganje podjetja AVR mnogo višje v primerjavi s sosednjimi državami. Visoke pristojbine bi lahko razložili z nalaganjem obveznosti s strani AVR in navzkrižnim subvencioniranjem glede uporabe odpadkov z visoko kalorično vrednostjo kot goriva. Te pristojbine tudi niso pregledne ali dostopne javnosti. Dobički so se knjižili pri AVR IW, izgube pa pri AVR Nuts. To je omogočilo podjetju AVR IW, da zaračunava višje pristojbine za odlaganje odpadkov RDF. Poleg tega podjetje AVR ni sprejemalo odpadkov RDF, če niso bili dobavljeni skupaj z odpadki z visoko kalorično vrednostjo, zato ni izpolnjevalo svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe o zagotavljanju storitev vsem strankam. Končno, v nasprotju z drugimi možnostmi se kakovost storitev ni niti ohranjevala niti izboljševala.

(50)

Petič, pomoč ne bi upoštevala meril iz sodbe Altmark. Za dodelitev koncesije ni bil opravljen javni razpis, pomoč pa se ne bi določila na podlagi stroškov povprečnega, dobro vodenega podjetja. Prav tako se ne bi določila na podlagi objektivno in pregledno določenih meril, bila bi višja, kot je treba, in bi se prelila na druge trge. Peči RDF v tujini bi lahko zaračunavale nižje tarife brez državne pomoči. Upoštevane niso bile niti cenejše alternativne metode odstranjevanja odpadkov. Poleg tega bi podjetje AVR lahko ohranilo nekaj svojih dobičkov, če bi poslovalo uspešneje, kot se je pričakovalo.

(51)

Na koncu sta dva združena konkurenta pripomnila, da nizozemski organi nameravajo še naprej kršiti predpise o državni pomoči, saj bi se v primeru negativne odločitve Komisije posvetovali s podjetjem AVR in poiskali rešitev za finančne težave, ki bi jih taka odločitev lahko povzročila za AVR.

5.   PRIPOMBE NIZOZEMSKE

5.1   Veljavna zakonodaja

(52)

Ker zakonodaja Skupnosti omogoča državam članicam, da prepovejo izvoz odpadkov za odstranjevanje, pomoč ne bi izkrivila konkurence med državami članicami.

5.2   Storitev splošnega gospodarskega pomena

(53)

Nizozemska je trdila, da se pomoč dodeljuje izključno za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo izvaja podjetje AVR Nuts. Javni razpis se ni zdel primeren, ker je bilo podjetje AVR Nuts edino podjetje na Nizozemskem, ki je imelo možnost in bilo pripravljeno obdelovati vse zadevne odpadke C2 in RDF. Koncesija pa je bila objavljena v Staatscourant in vsaka zainteresirana stranka je imela možnost, da vloži pritožbo. Vložena ni bila nobena pritožba. Poleg tega so nizozemski organi uredili vse potrebno za organizacijo javnega razpisa za podaljšanje že pred odločitvijo o zaprtju peči RDF.

(54)

Ukrep bi bil skladen z merili iz sodbe Altmark in se zato ne sme obravnavati kot državna pomoč. Pri vnaprej določenih primanjkljajih je državi na primer pomagalo neodvisno računovodsko podjetje. Ukrep ne bi kršil načela „onesnaževalec plača“, saj so pristojbine višje kot v sosednjih državah članicah.

(55)

Bilo bi popolnoma narobe, če bi podjetje AVR Nuts sprejemalo odpadke RDF le skupaj z odpadki z visoko kalorično vrednostjo. Bilo je izrecno navedeno, da morajo biti pristojbine, ki se zaračunavajo drugim podjetjem AVR za obdelavo drugih odpadkov, enake kot pristojbine, ki se zaračunavajo tretjim strankam. (16) Nizozemska je zaprosila računovodsko podjetje za nasvet glede možnosti večje preglednosti, kar zadeva pogodbe med podjetjema AVR Nuts in AVR IW. Dobljena priporočila so bila sprejeta in uresničena.

(56)

Kar zadeva rezultate podjetja AVR Nuts, je Nizozemska navedla, da v izračunu primanjkljaja iz rednega poslovanja ni upoštevana profitna marža. Če bi bil nepričakovano vnaprej določen poslovni presežek, bi bil dobiček omejen na samo 30 % presežka, dokler se ne bi poplačala vsa prejšnja pomoč.

5.3   Pripombe glede pripomb zainteresiranih strank

(57)

Nizozemska je ugotovila, da pripombe niso pokazale, kako bi lahko pomoč vplivala na lastno ceno mešane družbe AVR in Safeways. Ta družba bi morala plačati enake pristojbine za obdelavo v Rotterdamu, kot se zaračunavajo domačim dobaviteljem odpadkov. Poleg tega bi se v Rotterdamu obdelovala le ena tretjina odpadkov, ki jih zbere mešana družba, in le majhen del teh bi bili odpadki C2 in RDF, kot je določeno v koncesijski pogodbi. Konkurenčne cene je mogoče razložiti z različnimi drugimi dejavniki: 1.Safeway je edino podjetje na Irskem, ki vodi postajo za pretovarjanje odpadkov, kjer se odpadki učinkovito razvrščajo in ločujejo, preden se pošljejo v najustreznejši obrat za obdelavo; 2. obstaja neposredna povezava s prevoznim podjetjem Southcoast, kar omogoča logistične prednosti in prihranke stroškov; 3. na Irskem je bila raven pristojbin relativno visoka, ker ni bilo konkurence.

(58)

Za obdelavo odpadkov, ki izhajajo iz projektov čiščenja na ključ, bi podjetje AVR zaračunavalo višje pristojbine kot domačim dobaviteljem. Povprečna pristojbina za vse tokove odpadkov iz drugih držav bi bila nekoliko višja od povprečne pristojbine, ki se zaračunava doma. Poleg tega nižje pristojbine ne bi povzročile višje pomoči, saj je ta odvisna od vnaprej določenega primanjkljaja iz rednega poslovanja.

(59)

Ko je bila podpisana koncesijska pogodba, sta obe peči RDF obratovali s polno zmogljivostjo. Glede na izjemno velike zaloge se je pričakovala polna izkoriščenost zmogljivosti. Trenuten presežek zmogljivosti verjetno ni posledica povečanja tržnega deleža konkurentov, temveč povečane ponovne uporabe odpadkov, na primer po tem, ko je bilo zakonsko dovoljeno redčenje z drugimi vrstami odpadkov.

(60)

Kar zadeva pirolizo, je Nizozemska ugotovila, da so bile pristojbine podjetja AVR višje od pristojbin, ki jih zaračunava edino podjetje na Nizozemskem z obratom za pirolizo.

(61)

Nizozemska je razložila, da je bil del pomoči plačan zaradi finančnih težav podjetja AVR Nuts, in sicer v skladu s sodbo Altmark in glede na čas, potreben za zaključek formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe.

(62)

Nizozemska je ugotovila, da podjetje Edelchemie deluje predvsem na področju nevarnih fotografskih odpadkov, ki jih podjetje AVR zaradi učinkovitosti ne more obdelovati. Podjetje ima različne naprave, izmed katerih je v tej zadevi najpomembnejša peč za pirolizo. Vendar pa tehnologija v nasprotju z napravami podjetja AVR ne bi bila primerna za vse vrste odpadkov RDF. V skladu z okoljskim dovoljenjem se v tej peči lahko obdela največ 10 000 ton, kar pa še zdaleč ne zadostuje glede na tokove nevarnih odpadkov na Nizozemskem. Ker podjetje AVR ne bi obdelovalo fotografskih odpadkov in bi zaračunavalo tržne pristojbine, Nizozemska ne vidi razloga za bojazen, da bi pomoč lahko škodovala interesom podjetja Edelchemie. Tehnološki razvoj podpirajo na primer posebni spodbujevalni programi in zahteva po uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij, določena ob dodelitvi okoljskih dovoljenj. Ta dovoljenja veljajo pet let. Kakršna koli predhodno dodeljena pomoč ne bi sodila v to desetletno omejitev, določeno v členu 15 Uredbe (ES) št. 659/1999, in ker se naprave v desetih letih odpišejo, to nikakor bi vplivalo na izračun pričakovanih primanjkljajev iz rednega poslovanja za podjetje AVR.

(63)

Nizozemska je trdila, da niti podjetje AVR Nuts niti AVR IW ni dobilo nobenega prekomernega nadomestila. Slednje je sicer delovalo kot posrednik, vendar ni moglo izkoristiti niti ni izkoristilo tega položaja, da bi pridobilo prekomerno nadomestilo. Na primer odpadki, ki so jih dobavljali konkurenti podjetja AVR Nuts, četudi jih je na papirju prejemalo podjetje AVR IW v imenu AVR Nuts, se niso upoštevali pri izračunu postopnih rabatov na tarife za odpadke, ki jih je pridobilo podjetje AVR IW samo. Taki odpadki so se dostavili neposredno do peči RDF in ne na lokacijo podjetja AVR IW, saj se dodatni logistični stroški ne bi izplačali.

(64)

Pomoč kot nadomestilo za stroške pridobivanja odpadkov je ustrezna. Aktivno pridobivanje odpadkov RDF bi bilo potrebno, saj se vse več uporablja možnost redčenja takih odpadkov ali prilagajanja embalaže, zaradi česar taki odpadki ne veljajo več za odpadke RDF. Brez pridobivanja takih odpadkov bi se tržni delež podjetja AVR Nuts zmanjšal na račun alternativnih možnosti obdelave, zlasti v tujini. S tem bi se zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti in povečale bi se izgube. Nadomestilo, dodeljeno podjetju AVR IW za stroške pridobivanja nevarnih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, je utemeljeno s potrebo po zadostnih količinah takih odpadkov kot goriva. Na tem temelji razporeditev stroškov pridobivanja med podjetjema AVR Nuts in AVR IW. Z zaprtjem peči RDF bo izgubljenih sedem delovnih mest, ki ustrezajo zaračunanim stroškom. To bi potrdilo, da teh sedem delovnih mest predstavlja dodatne stroške pridobivanja, ki nastanejo zgolj v interesu podjetja AVR Nuts.

(65)

Nizozemski organi so predložili študijo o prihodnjem razvoju alternativ za odstranjevanje in predelavo zadevnih odpadkov na Nizozemskem in v sosednjih državah (glej točko 13 zgoraj). Študija kaže, da se v prihodnosti načrtujejo zadostne alternative, ki naj bi zagotovile varno in ustrezno odstranjevanje in predelavo takih odpadkov.

(66)

Nizozemska je predložila tudi ekonomsko analizo koncesijske pogodbe in morebitnega prekomernega nadomestila, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje na zahtevo podjetja AVR. V analizi je bilo najprej ugotovljeno, da so imeli vsi glavni konkurenti podjetja AVR možnost izkoristiti visoke postopne rabate, vendar so očitno raje dobavili del odpadkov, ki so jih pridobili, alternativnim obratom za odstranjevanje in predelavo odpadkov v tujini. Drugič, dejansko nadomestilo, ki naj bi ga Nizozemska dodelila za zaprtje peči RDF, je bilo precej nižje od lastnega izračuna stroškov podjetja AVR v višini 45 milijonov EUR in izračuna istih stroškov v višini skoraj 40 milijonov EUR, ki ga je opravil neodvisen računovodja. Glavna razlika je izhajala iz različnih izračunov stroškov odpuščanja delavcev.

(67)

Nizozemska je zagotovila podroben izračun proračunskega primanjkljaja za leto 2004. Ta je bil kljub zaprtju ene peči RDF višji kot v preteklih letih, saj so se tržni pogoji poslabšali, predvsem pa je bilo manj prejetih pristojbin za nevarne odpadke z visoko kalorično vrednostjo.

(68)

O plačilu za demontažo in nadaljnje ukrepe v primeru prenehanja poslovanja podjetja AVR Chemie se bosta morala država in podjetje AVR dogovoriti, saj ima država v lasti 30 % podjetja AVR Chemie. Seveda bo treba razpravljati o možnosti negativne odločitve Komisije o prijavljeni pomoči in poiskati rešitve, vendar bo pri tem treba upoštevati stališča Komisije.

6.   PRESOJA

6.1   Obstoj državne pomoči

(69)

Člen 87(1) Pogodbe določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(70)

Pomoč za tekoče poslovanje in nadomestilo za stroške zaprtja peči RDF za podjetje AVR Nuts, ki sta opisana pod točkami 17–27, dodeli država in se financirata neposredno iz državnih sredstev. Sta selektivne narave, saj vplivata predvsem na podjetja AVR, AVR Nuts in AVR IW. Ta podjetja ponujajo svoje storitve na trgih z odpadki za odstranjevanje in odpadki za predelavo. Enako velja za vsako državno plačilo za stroške odstranitve in nadaljnjih ukrepov, za katere je država zagotovila jamstvo do višine 30 %.

(71)

Na ukrepe je treba gledati, kot da vplivajo na trgovino med državami članicami. Trga z odpadki za odstranjevanje in odpadki za predelavo sta neizogibno povezana in kljub regulativnemu okviru in strogemu nadzoru nad odpadki za odstranjevanje je trgovina med državami članicami na obeh trgih običajna. Tako se je na primer po objavi zaprtja peči RDF znatno povečalo število prošenj za dovoljenje za izvoz odpadkov v druge države članice. Komisija iz tega sklepa, da je imela pomoč za nadaljnje obratovanje peči RDF omejevalni učinek na trgovino med državami članicami.

(72)

Ukrepi ne dajejo prednosti dobaviteljem nevarnih odpadkov. Pristojbine za odlaganje odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki se uporabljajo kot gorivo, so bile določene glede na tržne ravni in v primerjavi s pristojbinami, ki se uporabljajo na Nizozemskem in v sosednjih državah. Pristojbine za odlaganje odpadkov C2 in RDF so bile iz političnih razlogov določene glede na družbeno sprejemljive ravni, ki pa so bile višje kot v sosednjih državah. To je bilo mogoče zaradi izvoznih omejitev za odpadke za odstranjevanje. Višanje pristojbin v običajnih tržnih razmerah ni bila izvedljiva in realna možnost, saj bi se več odpadkov izvažalo, mešalo med druge tokove odpadkov ali zakonito oziroma nezakonito odstranjevalo, in zato tako ne bi povečali prihodkov podjetja AVR Nuts. Pravzaprav je bilo z zaprtjem peči RDF dobaviteljem lažje izkoristiti nižje pristojbine za odlaganje v Belgiji in Nemčiji. Brez pomoči bi bile peči RDF zaprte prej in možnosti za izvažanje odpadkov za odstranjevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 259/93 bi se prej izboljšale. To potrjujejo tudi cenovna in količinska gibanja po zaprtju druge peči RDF. Zaradi teh razlogov Komisija meni, da ukrep dobaviteljem nevarnih odpadkov ni prihranil stroškov, ki bi bili običajno vključeni v njihov proračun.

(73)

Brez poseganja v presojo ukrepa na podlagi člena 86(2) Pogodbe Komisija ugotavlja, da ni izpolnjeno četrto merilo, ki izhaja iz sodbe Altmark. Prvič, podjetje AVR Nuts ni bilo izbrano z javnim razpisom in objava odločitve o koncesiji v Staatscourant, po kateri je lahko vsaka zainteresirana stranka v roku šestih tednov vložila pritožbo, ne more nadomestiti odprtega in preglednega razpisnega postopka. Drugič, raven nadomestila ni bila določena na podlagi stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno podjetje z ustreznimi zmogljivostmi za obdelavo odpadkov. Pravzaprav glede na edinstven položaj odlagališča C2 in peči RDF v državi na Nizozemskem tako povprečno podjetje očitno ne obstaja. Vnaprej določen proračunski primanjkljaj vsekakor odseva posebne pogoje, pod katerimi podjetje AVR Nuts obratuje s temi napravami, stroški podobnih naprav v tujini pa niso bili upoštevani. Jasno je, da zmogljivosti podjetja AVR za obdelavo niso bile ustrezne: zaradi presežka zmogljivosti peči RDF niso bile dovolj izkoriščene in jih je bilo treba na koncu zapreti. To se kaže v ukrepih pomoči, zlasti kar zadeva primanjkljaj za leto 2004 in nadomestilo za zaprtje. V teh okoliščinah je ukrepe treba obravnavati, kot da podjetju AVR Nuts dajejo selektivno prednost, ne pa zgolj zagotavljajo nadomestilo, ki bi ga lahko dobila druga podjetja v podobnem položaju pod podobnimi pogoji, če bi bila pooblaščena za izvajanje teh storitev.

(74)

Selektivna korist izhaja ne le iz primanjkljajev iz rednega poslovanja in nadomestila za stroške zaprtja, temveč tudi iz državnega jamstva za plačilo 30 % stroškov, nastalih zaradi odstranitve in nadaljnjih ukrepov. Dejstvo, da ti stroški ustrezajo deležu države v podjetju AVR Chemie, ne spreminja narave ukrepa kot državne pomoči, saj bi bila država kot tihi partner v podjetju AVR Chemie odgovorna le v obsegu svojega deleža v podjetju in ne za dodatne terjatve, ki lahko presežejo ta znesek. Pravzaprav se zdi, da jamstvo izhaja in političnega cilja države, da se želi izogniti položaju, v katerem po likvidaciji podjetij AVR Nuts in AVR Chemie nobeno drugo podjetje ne bi bilo odgovorno za ustrezno odstranitev in nadaljnje ukrepe. Jamstvo je lahko podelilo ugodnosti za celotno obdobje trajanja koncesijske pogodbe, saj bi brez jamstva podjetje ustvarilo (moralo ustvariti) potrebne rezerve med obratovalno življenjsko dobo naprav, da bi lahko brez pomoči plačalo stroške odstranitve in nadaljnjih ukrepov.

(75)

Prijavljeni ukrepi so zato državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(76)

Komisija obžaluje dejstvo, da je Nizozemska precejšnji del zadevne pomoči zagotovila v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe.

6.2   Presoja na podlagi člena 86(2) Pogodbe

(77)

Države članice lahko na podlagi posebnih značilnosti dejavnosti prosto določijo, kaj po njihovem velja za storitve splošnega gospodarskega pomena. Ta določitev se lahko preveri le, kar zadeva očitne napake. (17) Komisija je v svoji zeleni knjigi iz leta 2003 in beli knjigi iz leta 2004 o storitvah splošnega pomena (18) opisala vodilna načela v svojem pristopu. Oddelek 3.4 Bele knjige določa: „V skladu s politiko Unije o trajnostnem razvoju je potreben tudi zrel premislek o vlogi storitev splošnega pomena za varstvo okolja in o specifičnih značilnostih storitev splošnega pomena, ki so neposredno povezane z okoljskim področjem, kot denimo področje voda in ravnanje z odpadki.“ To je skladno s sodno prakso Sodišča, ki je odločilo, da „ravnanje z določenimi odpadki lahko pravilno obravnavamo kot dejavnost, ki lahko tvori predmet storitve splošnega gospodarskega pomena, zlasti kadar je namen storitve reševanje okoljskega problema.“ (19)

(78)

Komisija se iz naslednjih razlogov strinja z Nizozemsko, da je storitev, kot je opredeljena v koncesijski odločbi in koncesijski pogodbi, storitev splošnega gospodarskega pomena.

(79)

Prvič, ustrezna obdelava odstranjenih nevarnih odpadkov je očitno v javnem interesu. Prav tako je v interesu javnosti in Skupnosti, da se zagotovi razpoložljivost zadostnih domačih zmogljivosti za tako odstranjevanje. V skladu s ciljem, določenim v členu 5(1) Direktive 75/442/ES, si morajo države članice prizadevati, da bi dosegle samozadostnost glede odstranjevanja odpadkov.

(80)

Drugič, javna intervencija je bila potrebna, da se zagotovi ta javni interes. Ker so peči RDF obratovale z izgubo, bi podjetje AVR konec leta 2001 zaprlo peči RDF in deponijo C2, če ne bi dobilo pomoči.

(81)

Tretjič, interes javnosti je bil realen. Med letoma 2002 in 2004 so bile odstranjene precejšne količine odpadkov RDF in C2, proizvedenih na Nizozemskem, čeprav jih je bilo znatno manj, kot je bilo pričakovati, med drugim zaradi posledic odločitve sodišča, s katero je to razjasnilo opredelitve „odpadkov za odstranjevanje“ in „odpadkov za predelavo“. Nizozemska se je odzvala na razvoj trga tako, da je zmogljivost prilagodila novim zaznanim potrebam in nazadnje opustila svojo politiko in zaprtje edine peči RDF, ki je še ostala. To pa ni nezdružljivo z interesom javnosti, kar zadeva dejanske količine odstranjenih odpadkov RDF in C2. Količine odpadkov za odstranjevanje bi bile lahko manjše, če bi Nizozemska od začetka uporabljala pravilne opredelitve, vendar ni verjetno, da bi se vsi odpadki RDF in C2 uporabili za namene predelave. To potrjujejo količine odpadkov RDF in C2, ki so bile ponujene podjetju AVR Nuts v letu 2004, in količine odpadkov RDF, ki so bile izvožene za odstranitev v pečeh RDF v tujini. Zainteresirane stranke so morda imele prav, ko so trdile, da bi se vsi nevarni odpadki, proizvedeni na Nizozemskem v tem obdobju, lahko odstranili ali predelali v tej državi ali v tujini tudi brez peči RDF podjetja AVR. Niso pa dokazale, da brez peči RDF podjetja AVR sploh ne bi bil potreben izvoz odpadkov za odstranjevanje v tujino, ker ne bi bilo zadostne zmogljivosti. V zvezi s tem bi Nizozemska lahko svojo politiko zakonito oprla na željo po varstvu javnega interesa v skladu s ciljem iz člena 5(1) Direktive 75/442/ES.

(82)

Četrtič, ukrepi ne kršijo načela „onesnaževalec plača“. Kot je sklenjeno v točki 72, ukrep dobaviteljem nevarnih odpadkov ni prihranil stroškov, ki bi bili običajno vključeni v njihov proračun.

(83)

Petič, z uvrstitvijo med storitve splošnega gospodarskega pomena se ne skuša izogniti običajno veljavnim predpisom. Namen ukrepa je zavarovati okolje, saj zagotavlja ustrezno obdelavo nevarnih odpadkov na lokaciji v bližini njihovega vira. Smernice o okoljski pomoči vsebujejo predpise o pomoči za tekoče poslovanje, ki naj bi spodbudila ravnanje z odpadki (oddelek E.3.1). Vendar so bili ti predpisi pripravljeni predvsem glede pomoči za tekoče poslovanje, ki se dodeli podjetjem, ki sama proizvajajo zadevne odpadke.

(84)

Šestič, večino odpadkov RDF in C2 načeloma dobavijo podjetja, čeprav obstajajo sistemi zbiranja za varno in enostavno odstranjevanje vseh nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nekaj zbranih nevarnih odpadkov se lahko nato odstrani v pečeh RDF. Zato je storitev, za katero je bila dodeljena pomoč, splošne narave in ne daje prednosti omejenemu številu uporabnikom.

(85)

Dva združena konkurenta trdita, da ni tržne nepopolnosti, ki bi lahko utemeljila storitev splošnega gospodarskega pomena. Poleg tega v nekaterih državah članicah sploh ni peči RDF. Cilja Direktive 75/442/EGS, in sicer samozadostnost glede odstranjevanja odpadkov in odstranjevanje odpadkov v bližini vira odpadkov (načelo bližine), morda ne ustrezata tržnim rezultatom, vendar zato nista nič manj zakonita.

(86)

Nalogo javne storitve je treba jasno opredeliti in zanjo izdati pooblastilo z aktom organa oblasti. V tem primeru je pravilna pooblastitev storitve splošnega gospodarskega pomena razvidna iz koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe. Opredelitev obveznosti javne storitve v teh dokumentih je dovolj natančna. Strogo je povezana z odpadki za deponijo C2 in z odpadki z nizko kalorično vrednostjo za sežig v pečeh RDF. Prav tako so dovolj podrobno opisani ukrepi pomoči za nadomestitev stroškov storitve splošnega gospodarskega pomena. Opozoriti pa je treba na naslednje:

(87)

Prvič, obstajajo pomanjkljivosti glede preglednosti. Konkurentom morda ni bilo vedno jasno, ali podjetje AVR IW deluje v svojem imenu ali v imenu podjetja AVR Nuts. Poleg tega sistem pristojbin in rabatov, zlasti kar zadeva odpadke z visoko kalorično vrednostjo, ki so gorivo za peči RDF, od samega začetka ni bil dovolj pregleden. Vendar so bila ta vprašanja za podjetje AVR in za državo kakor tudi za neodvisne nadzornike dovolj pojasnjena v koncesijski pogodbi, kar je omogočilo ustrezen nadzor.

(88)

Komisija meni, da je metoda, opisana v Prilogi I, dovolj pregledna za namene nadzora in da zadostujejo dodatni ukrepi za povečanje preglednosti pri opravljanju storitve splošnega gospodarskega pomena, ki so bili sprejeti v skladu s prejetimi pripombami.

(89)

Drugič, pojem „družbeno sprejemljivih pristojbin“ za odstranjevanje odpadkov RDF je na prvi pogled dokaj nejasen. Vendar pa v praksi to ni povzročalo težav. Pristojbine so ostale na ravni, na katero so bile povišane v predhodnih letih. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ so bile višje od pristojbin za odstranjevanje v tujini. Hkrati pa niso niti nobena od zainteresiranih strank niti Nizozemska trdile, da so bile nižje pristojbine potrebne, da bi se izognili nezakonitim ravnanjem, ki bi lahko škodila okolju. Nizozemska je glede na sporazum o vnaprej določenih proračunskih primanjkljajih, ki so temeljili na natančnejših predpostavkah glede pristojbin, ki se morajo uporabljati, očitno menila, da pristojbine niso preveč visoke.

(90)

Pri vseh elementih pomoči v sistemu se je treba izogibati prekomernemu nadomestilu. Komisija v zvezi s tem ločeno ocenjuje naslednje elemente: 1. nadomestilo za proračunske primanjkljaje v letih 2002 in 2003; 2. nadomestilo za proračunske primanjkljaje v letih 2004, 2005 in 2006; 3. nadomestilo za stroške zaprtja, ki zajemajo (a) nadomestilo za stroške zaprtja, povezane z dogovorjenimi naložbami, če te še niso odpisane, in (b) stroške zaprtja, ki izhajajo iz predčasnega zaprtja peči RDF; in 4. pomoč, vsebovano v jamstvu.

(91)

Kar zadeva proračunske primanjkljaje v letih 2002 in 2003, Komisija meni, da je metodologija za izračun pričakovanih primanjkljajev, za katere naj bi se podelila pomoč, ustrezna in dovolj omejevalna. Vsi elementi, razen nadomestila za stroške pridobivanja (glej točke 108–113), so neposredno povezani z izpolnjevanjem obveznosti javne storitve. Ni nobenega razloga za domnevo, da so elementi stroškov umetno zvišani in da je Nizozemska s pomočjo neodvisnega svetovalca izračunala pomoč na omejevalen način. Metodologija zajema podrobnejšo analizo začetne bilance stanja podjetja AVR Nuts, kar zagotavlja trdno podlago za ocene stroškov in prihodkov podjetja AVR Nuts v novih okoliščinah. Spremenljivi stroški, neposredni stalni stroški in stroški, ki jih zaračunavajo druga podjetja AVR, so ocenjeni na podlagi podrobnih razčlenitev. Naložbe in amortizacija so ustrezno upoštevane z uporabo podrobnega naložbenega programa za obdobje 2002–2016 in z odpisom novih naložb v obdobju 7,24 leta. S tem je bilo zagotovljeno, da se stroški niso umetno zvišali zaradi posameznih naložb ali nesorazmerne amortizacije. Zainteresirane strani so s svojimi pripombami sprožile različna vprašanja, vendar ni bil predložen noben dokaz o prekomernem nadomestilu. V letih 2002 in 2003 so nesreče in tehnične težave povzročile celo izgube, ki so presegle vnaprej določene primanjkljaje za skupaj 12 milijonov EUR. Možnost prekomernega nadomestila v prid podjetja AVR Nuts v tem obdobju je zato izključena.

(92)

Za leta 2004–2006 pomoč temelji na enaki metodologiji, zato Komisija a priori ne pričakuje morebitnega prekomernega nadomestila. Vnaprej določen proračunski primanjkljaj v letu 2004 v celoti temelji na enaki metodologiji in povišanje vnaprej določenega primanjkljaja kljub zaprtju ene od peči RDF je mogoče v celoti razložiti z različnimi stroškovnimi elementi te metodologije (glej številke v Prilogi I). Glede na visoke izgube, ki so višje od vnaprej določenih primanjkljajev za leti 2002 in 2003, ni presenetljivo, da je bil vnaprej določen primanjkljaj za leto 2004 višji. Poleg tega je zaprtje prve peči RDF lahko zmanjšalo spremenljive stroške, vendar je bil njegov vpliv na stalne stroške, ki zajemajo precejšen del celotnih stroškov, omejen. Kljub temu je treba v skladu s splošno politiko Komisije možnost prekomernega nadomestila za stroške storitve splošnega gospodarskega pomena izključiti ne le predhodno, temveč tudi naknadno. Komisija zato prosi Nizozemsko, da preveri dejanske stroške in prilagodi raven pomoči, če je to potrebno, da ne bi prišlo do situacije, v kateri bi nadomestilo omogočilo podjetju AVR Nuts, da s svojimi dejavnostmi zasluži profitno maržo, ki je višja od običajne profitne marže za to vrsto dejavnosti v tem sektorju.

(93)

Komisija se strinja, da se pomoč lahko dodeli kot nadomestilo za stroške zaprtja, povezane z dogovorjenimi naložbami, če te še niso odpisane. Brez zadostnih jamstev ni mogoče pričakovati, da bo izvajalec sklenil petletno pogodbo o izvajanju storitev, ki zahteva precejšnje naložbe. Prav tako ne bi bila smiselna amortizacija naložb v obdobju, ki ustreza trajanju pogodbe, to je pet let. To bi močno povišalo vnaprej določene izgube v tem obdobju in s tem tudi raven pomoči. Ustrezne določbe v koncesijski pogodbi so potrebna in učinkovita dopolnitev sistema nadomestil. Dejstvo, da so se te določbe uporabljale pred načrtovanim potekom koncesijske pogodbe, ne spremeni te presoje. Na podlagi informacij, ki jih je posredovala Nizozemska, Komisija ne pričakuje morebitnega prekomernega nadomestila glede tega elementa. Vendar pa nekateri vidiki niso dovolj jasni, namreč ali se bodo ustrezno upoštevali morebitni prihodki od prodaje sredstev ali morebitni dobički iz nadaljnje uporabe za druge namene. Zato Komisija tudi glede tega elementa prosi Nizozemsko, da preveri dejanske stroške in prilagodi raven pomoči, če je to potrebno.

(94)

Komisija se tudi strinja, da je nadomestilo dodeljeno za dodatne stroške, ki izhajajo iz predčasnega zaprtja peči RDF. Država članica ne more biti zavezana, da še naprej izvaja tako pogodbo, zlasti če zato plačuje manj, kot bi verjetno plačevala, če bi se dejavnosti nadaljevale. Informacije, ki jih je predložila Nizozemska glede teh dodatnih stroškov, so dokaj podrobne. Vendar pa različni elementi temeljijo na ocenah, za katere pa se zdi, da so precej negotove. Poleg tega se lahko vključijo le stroški, ki so neizogibno povezani s storitvijo splošnega gospodarskega pomena in s predčasnim zaprtjem, iz razpoložljivih informacij pa ni dovolj jasno razvidno, ali je res tako. Zato Komisija tudi glede tega elementa prosi Nizozemsko, da preveri dejanske stroške in prilagodi raven pomoči, če je to potrebno.

(95)

Komisija se nazadnje tudi strinja, da se pomoč dodeli na podlagi jamstva, ki zajema 30 % stroškov odstranitve in dekontaminacije. Če ne bi bilo jamstva, bi bili primanjkljaji iz rednega poslovanja in pomoč za tekoče poslovanje verjetno višji zaradi ustreznih rezervacij, ki bi jih bilo treba ustvariti. Sami stroški so neposredno povezali s prvotnim političnim ciljem ponujanja storitve splošnega gospodarskega pomena na Nizozemskem. Vendar pa dejanski stroški še niso znani, zato bo Komisija zahtevala ustrezno naknadno kontrolo.

(96)

Če povzamemo, Komisija ni ugotovila nobenega prekomernega nadomestila za primanjkljaje iz rednega poslovanja za leti 2002 ni 2003, vendar lahko dovoli ostale elemente pomoči le pod pogojem, da Nizozemska naknadno zagotovi, da v celotnem obdobju ni bilo nobenega prekomernega nadomestila, ob upoštevanju prekoračitev izgub in dobičkov za vsa leta, ki so zajeta v koncesijski pogodbi. Pomoč lahko podjetju AVR Nuts omogoči, da z zadevnimi dejavnostmi zasluži sprejemljivo profitno maržo. Tveganje je bilo za podjetje AVR v okviru pogodbe omejeno, saj bi pomoč v celoti pokrila vnaprej določene izgube, kljub temu pa je podjetje še naprej izpostavljeno tveganjem iz poslovanja, (20) zato tveganje ni bilo izključeno, kar se je pokazalo tudi v praksi. Glede na tržne pogoje in profil tveganj podjetja AVR Nuts lahko Komisija z gotovostjo sprejme raven donosnosti, ki je enaka stopnji donosa nizozemskih državnih obveznic, povečani za 2 odstotni točki. Če se v praksi ugotovi, da dobiček presega ta prag, mora Nizozemska retroaktivno prilagoditi raven pomoči in v skladu s členom 88(3) Pogodbe prijaviti vsako pomoč, ki podjetju AVR Nuts omogoča, da preseže ta prag. Naknadna preveritev mora ustrezno potrditi odsotnost prekomernega nadomestila. Komisija v ta namen zahteva podrobna poročila o spremljanju, ki morajo zajemati vsaj vprašanja, navedena v Prilogi II.

(97)

Komisija izvaja nadzor sorazmernosti, da bi zagotovila, da sredstva, ki se uporabljajo za izvajanje naloge splošnega interesa, ne povzročijo nepotrebnih izkrivljanj v trgovanju. Posebej je treba zagotoviti, da kakršne koli omejitve glede predpisov iz Pogodbe ES, zlasti omejitve glede konkurence in svobod notranjega trga, ne prekoračijo ravni, ki je potrebna, da se zagotovi učinkovito izpolnjevanje naloge.

(98)

Komisija meni, da so ukrepi, ki jih je sprejela Nizozemska, večinoma skladni s zahtevo po sorazmernosti. Težko si je predstavljati, kako bi sicer Nizozemska lahko zagotovila razpoložljivost zadostnih domačih zmogljivosti za odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nobena od zainteresiranih strank ni trdila, da so bile na voljo manj izkrivljajoče možnosti za dosego tega cilja. Tudi naslednji vidiki ukrepa veljajo za sorazmerne:

(99)

Sistem pristojbin za odlaganje, ki temelji na postopnih rabatih: Ker je namen tega sistema ohraniti zadostno zmogljivost za pravilno odstranjevanje odpadkov RDF, je naravna posledica tega, da se poskuša doseči čim večja izkoriščenost zmogljivosti, da bi se čim bolj znižali stroški. Kot je navedla Nizozemska, bi vsi dobavitelji lahko zaprosili za vračilo, bodisi neposredno ali ob dobavi prek posrednikov. Sistem pristojbin za odlaganje, ki temelji na postopnih rabatih, je utemeljen. Sistem nediskriminacijskih pristojbin in postopnih rabatov za vse dobavitelje, vključno s podjetjem AVR IW, je omejil izkrivljanje konkurence, ki je posledica ukrepa. Čeprav je bilo v praksi morda nekaj nejasnosti, je bila nediskriminacijska narava sistema lahko jasna vsaki zainteresirani stranki. Nizozemska je sprejela zadostne dodatne ukrepe, da bi povečala preglednost, kadar se je zdelo, da se je pojavila kakšna nejasnost. Določanje pristojbine za odpadke z visoko kalorično vrednostjo na ravni, ki je konkurenčna drugim možnostim odstranjevanja, je omejilo izkrivljanje konkurence na trgu teh odpadkov. Poudariti je treba, da nobeno podjetje na Nizozemskem ni bilo obvezno zagotavljati odpadkov RDF ali nevarnih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo podjetjema AVR Nuts ali AVR IW. Celo nasprotno, koncesijska pogodba je obvezovala podjetje AVR Nuts, da sprejme vse odpadke C2 in RDF, ki so mu ponujeni, ne glede na to, ali so dobavljeni skupaj z odpadki z visoko kalorično vrednostjo. V zvezi s tem se Komisiji zdijo dokazi, da je podjetje AVR Nuts na prvi pogled zlorabilo prevladujoč položaj, nezadostni in da koncesijska pogodba zagotovo ne zagotavlja podlage za tako zlorabo

(100)

Nadomestilo v primeru zaprtja: Določbe koncesijske pogodbe, ki zadevajo – če se pogodba ne podaljša – nadomestilo za preostalo knjigovodsko vrednost za zdaj še neamortiziranih naložb, ki jih je podjetje AVR izvedlo v obdobju, zajetem v navedeni pogodbi s soglasjem države, je podobno treba obravnavati kot sorazmerne. Brez takega jamstva ne bi bilo utemeljeno pričakovati soglasja podjetja AVR. Enako velja za jamstvo države, da bo pokrila največ 30 % stroškov odstranitve in dekontaminacije v primeru zaprtja naprav. Ustrezna odstranitev in dekontaminacija sta očitno v javnem interesu. Glede na 30-odstotni državni delež v podjetju AVR Chemie je sprejemljivo, da mora država v tem obsegu prevzeti odgovornost, ostalo pa prepustiti podjetju AVR Holding kot drugemu delničarju.

(101)

Ohranitev dveh peči RDF na začetku: Komisija je preučila, ali bi morala Nizozemska dodeliti pomoč le za ohranitev ene peči RDF. Vprašanje je, ali prispevek k uresničitvi ciljev, ki jih skuša doseči Nizozemska z ohranitvijo druge peči RDF, izravna potrebno pomoč in neugodne učinke na konkurenco, ki so posledica tega.

(102)

Komisija priznava, da bi Nizozemska lahko zakonito poskušala zagotoviti zadostne domače zmogljivosti za obdelavo odpadkov RDF, da bi se izognila pomanjkanju zmogljivosti, zaradi česar bi država morala dovoliti izvoz takih odpadkov. Določena prilagodljivost v presoji je neizogibna, ker tokov odpadkov C2 in RDF, ki bi nastali, ni bilo mogoče z gotovostjo predvideti in zaradi tveganj, povezanih z razpoložljivostjo naprav. Taka tveganja so se dejansko uresničila, ko je bila po več pripetljajih ena od peči RDF v letu 2002 nekaj časa zaprta. V letu 2002 je bilo razpoložljivih le 73 %, v letu 2003 pa 75 % dovoljene zmogljivosti 100 000 ton, zato so nizozemski organi morali dovoliti izvoz odpadkov RDF, kar je bilo v nasprotju z njihovim političnim ciljem.

(103)

Če primerjamo pričakovane količine odpadkov RDF in zmogljivost dveh peči RDF, je treba poudariti naslednje: Ko se je pripravljala koncesijska pogodba v obdobju od konca leta 2001 do sredine leta 2002, je bila pričakovana dobava odpadkov RDF približno 38 500 ton na leto. Ocena je temeljila na preteklih izkušnjah. Za obdelavo je potrebna vsaj enaka količina odpadkov z visoko kalorično vrednostjo. Ena peč RDF očitno ne bi zadostovala za pravilno obdelavo take količine odpadkov. Vendar pa je navedeno številko mogoče izpodbijati v treh pogledih. Prvič, del pričakovane dobave odpadkov RDF podjetju AVR Nuts je bil morda posledica omejevalne uporabe opredelitve „odpadkov za predelavo“ do začetka leta 2003 na Nizozemskem. Drugič, zainteresirane stranke so opozorile na alternativne domače zmogljivosti za ravnanje z odpadki RDF. Tretjič, ocena ni upoštevala možnosti, da podjetje AVR obdeluje del odpadkov v svojih rešetkastih sežigalnicah komunalnih odpadkov. (21) Po drugi strani pa je v oceni izrecno upoštevano takratno stalno dogajanje. Poleg tega se dobava odpadkov RDF iz leta v leto spreminja in je odvisna od razmer na mednarodnem trgu. Razmere se razlikujejo tudi glede različnih kategorij odpadkov. Nadalje so bile zaloge odpadkov RDF v začetku leta 2002 še vedno precej velike, zaradi česar je bila dobava na začetku obdobja zagotovljena. Nizozemski organi so se v letu 2002 pri oceni toka odpadkov RDF oprli na domnevo, da bi bila ocena morda nižja, če bi se opredelitev „odpadkov za predelavo“ pravilno uporabljala, vendar se zdi malo verjetno, da bi bila glede na informacije, ki so bile takrat na voljo, ta ocena tako nizka, da bi se lahko z gotovostjo odločili, da zadostuje le ena peč RDF. To potrjuje tudi dejstvo, da so v letu 2003, ko je Sodišče že razjasnilo pravilno opredelitev „odpadkov za predelavo“, težave z zmogljivostjo podjetja AVR Nizozemsko še vedno silile v to, da dovoli dejanski izvoz odpadkov RDF. Dejansko zmanjševanje toka odpadkov RDF v podjetju AVR lahko v precejšnjem obsegu razložimo z dejavniki, ki ne zajemajo povečanja izvoza. Kar zadeva druge zmogljivosti na Nizozemskem, Komisija ugotavlja, da je precejšen del teh zmogljivosti postal razpoložljiv šele konec leta 2003, potem ko so bila izdana zahtevana dovoljenja za glavne konkurenčne naprave za pirolizo. Zainteresirane stranke niso dokazale, da bi morali nizozemski organi v letu 2002 upoštevati zadostne alternativne domače zmogljivosti za obdelavo vseh vrst odpadkov RDF, proizvedenih na Nizozemskem in oddanih v odstranjevanje.

(104)

Raven pomoči se je zaradi odločitve, da se v obratovanju ohranita dve peči RDF namesto ene, zvišala, zlasti zaradi naložb, ki so se zdele potrebne in v zvezi s katerimi je bilo kasneje treba plačati nadomestilo zaradi zaprtja. Vendar pa nekaj teh naložb ni bilo predvidenih v času, ko se je podpisovala koncesijska pogodba. Učinki vnaprej določenih primanjkljajev iz rednega poslovanja so bili dokaj omejeni zaradi relativno visokega deleža stalnih stroškov. Komisija pričakuje, da bodo ostali dokaj omejeni tudi učinki na konkurente, saj ni znakov, ki bi kazali, da je ohranitev dveh peči RDF povzročila sežiganje večjih količin odpadkov RDF in drugih nevarnih odpadkov. Uporaba zmogljivosti RDF za druge vrste odpadkov, za katere ni predloženih nobenih dokazov, je relativno neučinkovita in ni mogla imeti močnega negativnega vpliva na konkurente.

(105)

Komisija zato meni, da prvotna odločitev, da se v obratovanju ohranita obe peči RDF, lahko velja za sorazmerno, in da odločitve o zaprtju peči RDF niso bile neutemeljeno zakasnele.

(106)

Vključenost AVR IW: Podjetje AVR IW je izvajalo večino administrativnih nalog podjetja AVR Nuts in hkrati konkuriralo drugim dobaviteljem nevarnih odpadkov. Tako je pridobilo podatke o načrtovanih in dejanskih dobavah odpadkov. Ker noben dobavitelj ni bil obvezen dobavljati podjetju AVR Nuts prvotno navedenih količin in ker so dejanske pristojbine in popusti na koncu temeljili izključno na dejanskih količinah dobavljenih odpadkov, je težko ugotoviti, kako bi lahko podjetje AVR IW pridobilo finančno ali strateško prednost zaradi svojega osrednjega položaja. Nizozemska je razložila, da podjetje AVR IW ni moglo zlorabiti tega položaja, tega pa, med drugim na podlagi pripomb zainteresiranih strank, prav tako ne more sklepati Komisija. Morda je res, da je podjetje AVR IW za svoj račun ponujalo obdelavo odpadkov po nižjih pristojbinah, kot jih zaračunava podjetje AVR Nuts, vendar tega ni mogoče pripisati ukrepom pomoči, lahko pa sodi v področje konkurenčnega vedenja; vsak konkurent je lahko ravnal na podobno. Četudi bi podjetje AVR IW preusmerilo del odpadkov RDF v svoje sežigalnice odpadkov, kar pa ni bilo dokazano, se prav tako ne zdi, da bi to povzročilo nesorazmerno izkrivljanje, saj bi lahko vsak dobavitelj z znanjem na področju odpadkov zaslužil podobne marže že, če bi dobavljal take odpadke neposredno drugim sežigalnicam komunalnih odpadkov, ki jih vodi podjetje AVR ali druga podjetja. Ker se je pomoč določala na podlagi vnaprej določenega proračuna, Komisija pričakuje, da se je podjetje AVR odločilo za učinkovite rešitve in ne za preusmeritev odpadkov, če bi to povzročilo nezadostno izkoriščenost naprav in s tem višje dejanske izgube. Pravzaprav se taka preusmeritev lahko obravnava kot učinkovito ravnanje z odpadki v skladu z načeli Skupnosti.

(107)

Tehnološki razvoj: Komisija ne pričakuje, da bi imeli ukrepi izrazit škodljiv vpliv na razvoj alternativnih tehnologij odstranjevanja in predelave. Kot je razložila Nizozemska, obstajajo drugi instrumenti za spodbujanje takega razvoja. V letu 2003 je bilo na primer dodeljeno dovoljenje za inovativno napravo za pirolizo. Pristojbine, ki jih zaračunava podjetje AVR, so bile znatno višje od pristojbin, ki jih zaračunava upravljavec navedene naprave, zato je treba upoštevati, da je izkrivljajoč učinek pomoči v tem pogledu omejen.

(108)

Pomoč za pridobivanje odpadkov: V nasprotju z zgoraj navedenimi vidiki pa ni mogoče trditi, da so ukrepi sorazmerni, kar zadeva pridobivanje odpadkov, kot ga izvaja podjetje AVR IW in za katero podjetje AVR Nuts plačuje nadomestilo iz pomoči, ki jo prejme od države. Komisija se strinja, da je za zmanjševanje stroškov sistema treba povečati obseg odpadkov za obdelavo, zlasti odpadkov RDF, za katere so pristojbine za odlaganje najvišje. Kot je navedeno pod točko 99, je zaradi tega sistem nediskriminacijskih postopnih rabatov sprejemljiv. Nasprotno pa nadomestilo, dodeljeno podjetju AVR IW za pridobivanje odpadkov, nesorazmerno izkrivlja konkurenco, saj je podjetje AVR IW edini prejemnik. Njegovi konkurenti ne prejemajo podobnega nadomestila za svoje stroške pridobivanja. Kar zadeva nevarne odpadke z visoko kalorično vrednostjo, pa bi bila lahko rešitev v primeru nenehnega pomanjkanja nediskriminatorno znižanje pristojbin za odlaganje. Glede odpadkov RDF je treba nadomestilo za stroške pridobivanja prav tako obravnavati kot nesorazmerno. Podjetju AVR IW namreč daje diskriminacijsko prednost za določeno dejavnost, ki neposredno konkurira drugim podjetjem za ravnanje z odpadki. Tako pridobivanje ni neposredno v interesu javnosti, ki bi upravičil pomoč, zagotovo pa je prisotno tudi vprašanje odpadkov RDF, pridobljenih v tujini. Vendar pa lahko celo v primeru odpadkov RDF iz nizozemskih virov pridobivanje spodbudi odstranjevanje na Nizozemskem na račun predelave na Nizozemskem ali drugje. V določenih okoliščinah je to lahko v nasprotju z načelom obdelave blizu vira. Zneska za pridobivanje v višini 2,4 milijona EUR, vključenega v pomoč podjetju AVR Nuts, ki je temeljila na vnaprej določenem proračunu, in prenesenega na podjetje AVR IW, zato ni mogoče utemeljiti na podlagi člena 86(2) Pogodbe. Združljivost tega dela ukrepa s členom 87(2) in (3) je ocenjena v oddelku 6.3 spodaj.

6.3   Presoja nadomestila za stroške pridobivanja na podlagi člena 87

(109)

Komisija je preučila, ali izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe veljajo za nadomestilo za stroške pridobivanja, dodeljeno podjetju AVR IW. Na podlagi izjem iz člena 87(2) bi lahko pomoč obravnavali kot združljivo s skupnim trgom. Vendar pa pomoč (a) nima socialnega značaja in se ne dodeljuje posameznim potrošnikom, (b) ni namenjena povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, (c) ni potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je povzročila delitev Nemčije.

(110)

Podobno izjeme iz člena 87(3)(a), (b) in (d), ki se nanašajo na pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, pomoč za pospeševanje izvedbe projektov skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice in pomoč za pospeševanje ohranitve kulture in dediščine, v tem primeru ne veljajo. Nizozemska ni poskušala utemeljiti pomoči na nobeni od teh podlag.

(111)

Kar zadeva prvi del izjeme v členu 87(3)(c), in sicer pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, Komisija ugotavlja, da pomoč ne vključuje raziskav in razvoja, naložb malih in srednje velikih podjetij ali reševanja oziroma prestrukturiranja podjetja AVR IW. Pomoč tudi ni namenjena regionalnemu razvoju, podjetje AVR IW pa se ne nahaja v območju, kjer so zagonske naložbe upravičene do regionalne pomoči. Zato se pomoč ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom, ker naj bi pospešila razvoj določenih regij.

(112)

Komisija je preučila, ali ukrep pomoči izpolnjuje pogoje za izjemo iz člena 87(3)(c) na kakršni koli drugi podlagi ter zlasti, ali se v tem primeru uporabljajo smernice o okoljski pomoči. Ker pomoč vključuje pomoč za tekoče poslovanje, jo je Komisija ocenila glede na oddelek E.3.1 navedenih smernic. Vendar pa se ni izkazalo, da je pomoč neizogibno potrebna, niti ni strogo omejena na nadomeščanje dodatnih stroškov proizvodnje v primerjavi s tržnimi cenami zadevnih proizvodov ali storitev.

(113)

Ker nobena od izjem ni veljavna, Komisija meni, da ta pomoč ni združljiva s skupnim trgom in da jo mora v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 podjetje AVR IW kot prejemnik povrniti v skladu z določbami, navedenimi v poglavju V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe. (22)

7.   SKLEP

(114)

Komisija ugotavlja, da naslednji ukrepi pomenijo državno pomoč za podjetje AVR Nuts: 1. nadomestilo za proračunske primanjkljaje v letih 2002 in 2003; 2. nadomestilo za proračunske primanjkljaje v letu 2004 in v ostalem obdobju 2005–2006; 3. nadomestilo za stroške zaprtja, ki zajemajo (a) nadomestilo za stroške zaprtja, povezane z dogovorjenimi naložbami, če še niso odpisane, in (b) nadomestilo za stroške zaprtja, ki izhajajo iz predčasnega prenehanja obdelave odpadkov RDF; in 4. pomoč, vsebovano v jamstvu. Za pomoč se, razen v delu, namenjenem nadomestilu za stroške pridobivanja odpadkov, lahko ugotovi, da je združljiva s skupnim trgom, saj pomeni nadomestilo za stroške storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe, pod pogojem, da pomoč ne prekorači dejanskih izgub, nastalih v tem obdobju, in da se dopusti profitna marža le v utemeljenem obsegu. Komisija v ta namen prosi Nizozemsko, da predloži letna poročila glede dejanske uporabe pomoči in donosnosti dejavnosti v zadevnem letu. Nizozemska bi morala tudi pregledati nadomestilo za stroške zaprtja in pri tem upoštevati vprašanja, našteta v Prilogi II. Vmesno poročilo o tem pregledu je treba predložiti Komisiji do pomladi 2006, končno poročilo pa do pomladi 2007. Nizozemska bi morala prijaviti kakršno koli pomoč, dodeljeno podjetju AVR Nuts, ki bi mu omogočila, da doseže raven donosnosti, ki je višja od stopnje donosa nizozemskih državnih obveznic, povečane za 2 odstotni točki. Ta pomoč se ne sme plačati, preden je Komisija ne odobri v skladu s členom 4 ali 7 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(115)

Vendar pa se za nadomestilo v višini 2 396 000 EUR, dodeljeno podjetju AVR IW za stroške pridobivanja odpadkov, ne more ugotoviti, da je združljivo, saj se ne more obravnavati kot sorazmerno nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena. Podjetju AVR IW namreč nadomešča stroške, ki bi običajno morali biti vključeni v proračun podjetja za obdelavo odpadkov. Nobena od izjem v prepovedi o državni pomoči iz člena 87(1) Pogodbe ni veljavna. Zato je treba ta del pomoči povrniti neposredno od podjetja AVR IW. V ta namen Komisija prosi Nizozemsko, da predpiše podjetju AVR IW, da povrne pomoč z obrestmi v skladu s pogoji, določenimi v tej odločbi.

(116)

Komisija prosi Nizozemsko, da zagotovi zahtevane podatke z uporabo vprašalnika, priloženega v Prilogi III k tej odločbi, in pri tem jasno navede ukrepe, ki jih načrtuje in ki jih je že sprejela za takojšnjo in uspešno povračilo pomoči. Nizozemsko poziva, da v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi predloži vsa dokazila, da je proti podjetju AVR IW sprožen postopek za povračilo (kot so nalogi za povračilo) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadomestilo za primanjkljaje iz rednega poslovanja, nadomestilo za stroške zaprtja dveh peči z vrtečim bobnom in državno jamstvo, ki pokriva 30 % stroškov odstranitve in dekontaminacije, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, sklenjene med Nizozemsko in podjetjem AVR Nuts, in ki jih je Nizozemska delno izvedla, so državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

Člen 2

V skladu s pogoji, določenimi v členu 3 te odločbe, je državna pomoč, navedena v členu 1, z izjemo pomoči, navedene v členu 4 in dodeljene podjetju AVR IW, združljiva s skupnim trgom, saj prejemniku zagotavlja nadomestilo za stroške storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 86(2) Pogodbe.

Člen 3

1.   Pomoč za podjetje AVR Nuts ne sme presegati zneska vnaprej določenih primanjkljajev, dejanskih dodatnih izgub, ki jih je imelo podjetje AVR Nuts, in utemeljene profitne marže v obdobju, zajetem v koncesijski pogodbi. Če se v praksi izkaže, da je raven donosa v obdobju, ko se dodeljuje pomoč, višja od stopnje donosa nizozemskih državnih obveznic, povečane za 2 odstotni točki, mora Nizozemska retroaktivno prilagoditi raven pomoči.

2.   Nizozemska mora predložiti poročilo o izvajanju ukrepov v letu 2004 in letna poročila o uporabi jamstva za stroške odstranitve in dekontaminacije in o izvajanju ukrepov za deponijo C2 za preostalo obdobje. Vmesno poročilo o pregledu nadomestila za stroške zaprtja mora predložiti do spomladi leta 2006, končno poročilo pa do spomladi leta 2007. Ta poročila morajo utemeljiti nadomestilo ob upoštevanju vprašanj, navedenih v Prilogi II.

Člen 4

Pomoč za podjetje AVR IW, ki vsebuje nadomestilo za stroške pridobivanja v višini 2 396 000 EUR, ni združljiva s skupnim trgom.

Člen 5

1.   Nizozemska sprejme vse potrebne ukrepe, da od podjetja AVR IW kot prejemnika povrne pomoč, navedeno v členu 4.

2.   Povračilo je treba izvesti nemudoma in v skladu s postopki nacionalne zakonodaje, če ti dopuščajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe.

3.   Pomoč, ki se mora povrniti, zajema obresti od datuma, ko je bila dana na razpolago prejemniku, do datuma njenega povračila.

4.   Obresti se izračunajo v skladu z določbami poglavja V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe.

Člen 6

1   Nizozemska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je že sprejela in ki jih načrtuje za povračilo pomoči, navedene v členu 4. Te podatke posreduje z uporabo vprašalnika, priloženega v Prilogi III k tej odločbi.

2.   Nizozemska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi predloži dokazila, da je proti podjetju AVR IW sprožen postopek za povračilo.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 22. junija 2005

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 196, 20.8.2003, str. 5, in UL C 250, 9.10.2004, str. 6.

(2)  Glej sprotno opombo 1.

(3)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(4)  Glej sprotno opombo 1.

(5)  UL L 195, 25.7.1975, str. 39; kot je bila kasneje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(6)  V koncesijski pogodbi so odpadki RDF opredeljeni, kakor sledi: tisti del tokov odpadkov, katerih sežiganje se obravnava kot odstranjevanje, in sicer nevarni odpadki, katerih kalorična vrednost je manjša od 11,5 MJ/kg (≤1 % klor) ali 15 MJ/kg (>1 % klor), pakirani nevarni odpadki, nekateri bolnišnični odpadki in odpadki, ki vsebujejo poliklorirane bifenile.

(7)  UL L 30, 6.2.1993, str. 1; kot je bila kasneje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(8)  Glej zlasti zadevo C-203/96 Chemische Afvalstoffen Dusseldorp B.V. in drugi proti Minister van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer [1998] PSES I-4075.

(9)  Glej zlasti zadevo C-228/00 Komisija proti Nemčiji [2003] PSES I-1439.

(10)  Vir: Toekomst verbranden specifiek gevaarlijk afval, AOO-2004-12, pripravil: Afval Overleg Orgaan, julij 2004, www.aoo.nl.

(11)  UL L 195, 29.7.1980, str. 35, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/52/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 75).

(12)  Vendar je pomoč zmanjšana za 75 000 EUR za vsak mesec, ko provinca južna Nizozemska dovoli „preprečevanje konic emisij CO“. Ko je bil določen primanjkljaj iz rednega poslovanja, to še ni bilo znano. Znesek predstavlja pričakovane mesečne prihranke stroškov, kadar je dovoljeno preprečevanje konic.

(13)  Za odpadke z visoko kalorično vrednostjo je bilo na začetku nekaj izjem zaradi veljavnih pogodb.

(14)  UL C 37, 3.2.2001, str. 3.

(15)  Zadeva C-280/00 Altmark Trans Gmbh, Regierungspraesidium Magdeburg/Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH [2003] PSES I-7747.

(16)  Člen 5.3 Koncesijske pogodbe in člen 5.2 Pogodbe o izvajanju storitve za podjetja AVR (Priloga 7.2.A h Koncesijski pogodbi).

(17)  Sporočilo Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi (UL C 17, 19.1.2001, str. 4, točka 22).

(18)  Zelena knjiga o storitvah splošnega pomen (COM(2003) 270 konč., 21.5.2003) in Bela knjiga o storitvah splošnega pomena (COM(2004) 374 konč., 12.5.2004).

(19)  Zadeva C 209/98 Entreprenørforeningens Affalds/Miljøsektion (FFAD) proti Københavns Kommune („Sydhavnens Sten&Co“) [2000] PSES 3743, odstavek 75. Primer, ko je Komisija menila, da je ravnanje z določenimi odpadki storitev splošnega gospodarskega pomena, lahko najdemo na področju državne pomoči v zvezi z zbiranjem halonov in CFC-jev (državna pomoč št. 638/2002, UL C 82, 5.4.2003, str. 19). V zvezi s tem glej tudi zadevo C 240/83 Procureur de la République proti Association de défense des brûleurs d'huiles usagées [1985] PSES 531.

(20)  Poleg tega koncesijska pogodba vsebuje določbo za vmesno prilagajanje navzgor v primeru spremenjenih ukrepov javne politike ali nesreč, na katere podjetje AVR ne more vplivati. Podobna določba omogoča prilagoditev pomoči navzdol v primeru znatno manjše izgube, kot je bilo predhodno določeno.

(21)  Trije združeni konkurenti so zlasti poudarili, da slika 3.2 o teoretični in dejanski razpoložljivosti in dobavi nevarnih odpadkov v študiji „Toekomst verbranden specifiek gevaarlijk afval“ (ki je priložena njihovim pripombam in tudi dopisu Nizozemske) kaže na neustrezno visoko oceno za dobavo odpadkov RDF, ker ne upošteva možnosti, da podjetje AVR obdeluje del odpadkov v svojih rešetkastih sežigalnicah komunalnih odpadkov. Praksa podjetja AVR pa je jasno opisana v odstavku 3.1.2 navedene študije.

(22)  UL L140, 30.4.2004, str. 1.


PRILOGA I

METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE PRORAČUNSKIH PRIMANJKLJAJEV IZ REDNEGA POSLOVANJA

Metodologijo za vnaprejšnje določanje proračunskih primanjkljajev je razvil neodvisni svetovalec na prošnjo Ministrstva za stanovanjska vprašanja, prostor in okolje. Nosi datum 16. april 2002.

Metodologija temelji na podrobni oceni proračunov za leto 2002 in kasnejših ekstrapolacijah za leto 2003 ob upoštevanju vseh znanih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na dejanski rezultat v letu 2003. V kasnejših letih bi se uporabljal enak postopek, in sicer vsakič za obdobje dveh let. Zaradi nepričakovanih dogodkov in morebitnega zaprtja druge peči RDF so se podjetje AVR in nizozemski organi dogovorili, da bodo za leto 2004 imeli le enoletni proračun.

Proračun za leto 2002 temelji na ocenjenih prihodkih, historičnih razmerjih za spremenljive stroške in ocenah za druge stroške. Upoštevani so tudi proračun naložb za leta 2002–2016 in posebne naložbe, načrtovane za leto 2002.

Na podlagi tega proračuna je bil oblikovan vzorec za napovedi, ki vključuje izkaze uspeha, bilance stanja in poročila o denarnih tokovih. Najpomembnejše predpostavke, na katerih temelji vzorec za napovedi, so:

Izbrani scenarij predvideva, da se letno lahko predela približno 85 000 ton (ob upoštevanju določenega izpada zaradi ponavljajočih se izrednih dogodkov), zaradi česar so ocenjeni prihodki v višini 30,5 milijona EUR.

V vzorcu izredni dogodki niso ločeno knjiženi, ker se domneva, da tvorijo del predvidenih ponavljajočih se izrednih dogodkov.

Glede amortizacije in razporeditve stroškov se ocene za leto 2003 razlikujejo od ocen za leto 2002. Od leta 2003 se bodo prihodki in stroški povišali za 3,5 %. Upošteva se tudi povečanje učinkovitosti.

Stara opredmetena osnovna sredstva so ovrednotena z ničlo, saj brez pomoči ekonomsko niso sposobna preživeti. Zato niso vključena v najemnino, ki jo podjetje AVR Chemie zaračunava podjetju AVR Nuts; ta najemnina bo zajemala vse druge stroške podjetja AVR, razen dodatkov za zagotavljanje C2 (ker se to nanaša na preteklost) in vključno s 5-odstotnim pribitkom zaradi davkov.

Podjetje AVR Holding bo podjetjema AVR Chemie in AVR Nuts zagotovilo znatna finančna sredstva, na katera se bodo obračunavale obresti po 4,891-odstotni stopnji (v letih 2002 in 2003).

Vključene so razporeditve stroškov podjetja AVR Holding, ki za leto 2002 znašajo 4,3 milijona EUR. Za leti 2002 in 2003 te razporeditve vključujejo 400 000 EUR za poslovne stroške, ki se po letu 2003 ne bodo več pojavili.

Pogodba o izvajanju storitev določa pogoje za opravljanje storitev med različnimi hčerinskimi družbami podjetja AVR. Transferne cene temeljijo predvsem na lastnih cenah, ki se izračunajo po metodi obračunavanja stroškov po dejavnostih, in tudi na tržnih cenah.

Za stroške uničenja niso predvidene rezervacije, saj njihovo plačilo zagotavljata podjetje AVR (70 %) in država (30 %).

Za odpuščanje delavcev niso predvidene rezervacije, ker se poslovanje nadaljuje in finančno breme za morebitna prihodnja odpuščanja ostane na ravni izvajalca. Država ne more nositi odgovornosti za morebitne stroške prihodnjega odpuščanja, če bi se dejavnosti podjetja AVR Nuts prenehale izvajati. Država nikakor ne bo odgovorna za morebitna plačila odpravnin v primeru prihodnjega odpuščanja zaradi prenehanja dejavnosti in/ali prekinitve pogodbe s podjetjem AVR.

Podjetje AVR Holding je odgovorno za negativne rezultate in učinke nedoseganja določene kakovosti, varnosti in okoljskih zahtev, pri čemer se upoštevajo spreminjajoče se okoljske zahteve (z eno določeno izjemo, o kateri se lahko razpravlja z državo).

Posebne določbe so bile predvidene za morebitno prilagajanje pomoči navzgor za tri določene okoliščine v zvezi z: 1.dopustno temperaturo v komori za naknadno zgorevanje; 2. možnimi prihranki zaradi uporabe sekundarnih goriv, za katere se je moral opraviti poskus; in 3. pravnim vprašanjem, ali se mora plačati trošarina za olje, ki vsebuje odpadke.

Poslovni izid

vnaprej določen za 2002:

vnaprej določen za 2003:

dejanski za 2003

vnaprej določen za 2004:

Prihodki od odpadkov RDF

29,3

30,4

22,8

15,9

Prihodki od odpadkov C2

0,5

0,5

1,2

1,2

Prihodki od pare

0,6

0,7

0,7

0,4

Skupaj prihodki

30,5

31,6

24,7

17,5

Materiali in energija

3,8

3,9

3,0

2,4

Odlaganje ostankov materialov

2,0

2,1

1,2

1,0

Predelava/hranjenje

2,0

2,1

1,8

0,5

Stroški prevoza

0,2

0,2

0,3

0,2

Skupaj spremenljivi stroški

8,0

8,2

6,4

4,1

Stroški dela

3,8

4,0

4,2

3,6

Osebje tretje stranke

0,3

0,3

0,7

0,4

Vzdrževanje

7,8

8,1

7,0

6,0

Rezervacije za odpuščanje

0,7

0,2

Rezervacije za tekoče poslovanje

Režijski stroški

0,6

0,6

2,4

0,8

Skupaj neposredni stalni stroški

12,5

12,9

15,0

11,0

Stroški, ki jih zaračunava AVR Holding

4,3

4,0

2,8

3,6

Drugi posredni stroški

5,4

5,6

3,9

3,8

Skupaj posredni stalni stroški

9,8

9,6

6,7

7,4

Najemnina, ki jo zaračunava AVR Chemie

2,0

3,5

3,7

3,1

Amortizacija

0,1

0,2

0,2

0,5

Stroški obresti

0,2

0,0

0,6

0,3

Primanjkljaj iz rednega poslovanja

1,6

2,9

7,8

8,9

Stroški, ki jih je imelo podjetje AVR Holding in ki so delno vključeni v proračun, zajemajo stroške varovanja, menze, administrativnega vodenja, skupnih zmogljivosti, upravljanja in ICT. Stroški, ki jih zaračunava podjetje AVR Holding, temeljijo na podrobnih ocenah.


PRILOGA II

VPRAŠANJA, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V NAKNADNO PREVERITEV ODSOTNOSTI PREKOMERNEGA NADOMESTILA

Operativni proračun za leta 2004, 2005 in 2006

Dejanski prihodki in dejanski stroški

Nadomestilo za dogovorjene naložbe, ki še niso odpisane

Preveritev neposredne povezave s storitvijo splošnega gospodarskega interesa za vsako naložbo

Morebitni iztržek od prodaje zadevnih sredstev in morebitne koristi zaradi nadaljnje uporabe v druge namene

Nadomestilo za stroške predčasnega zaprtja

Dejanski stroški predčasnega odpuščanja: navedba, ali je zadevna oseba zaposlena za polni ali skrajšani delovni čas, kar zadeva storitev splošnega gospodarskega pomena, dejanska plačila za zadevne zaposlene, dejansko trajanje plačil za prerazporeditev znotraj ali zunaj podjetja AVR

Ponavljajoči se stalni stroški: splošni stroški peči RDF: preveritev, ali je neustrezno kritje (gemiste dekkingen) primerno in ni bilo doseženo z drugimi sredstvi; preveritev dejanskih računovodskih, pravnih in bančnih stroškov; preveritev dejanskih stroškov za druge elemente

Ponavljajoči se stalni stroški: varovanje, menza, nabava, administrativni prostori na naslovu Professor Gerbrandyweg: dejanski stroški transporta električne energije na podlagi dejanskega datuma, ko je bila zmogljivost pri podjetju Eneco zaključena ali odkupljena; opuščeni stroški najemnine za pisarne itd., ob upoštevanju morebitnih prihodkov od dejanske ponovne uporabe; preveritev, ali je neustrezno kritje za nabave za restavracijo, skladišče in varovanje primerno in ni bilo doseženo z drugimi sredstvi

Ponavljajoči se stalni stroški: infrastruktura ICT: preveritev, ali neustrezno kritje za infrastrukturo ICT ni bilo doseženo z drugimi sredstvi

Ponavljajoči se stalni stroški: stroški dela: dejanski stroški telefonske centrale in zakupljenih vodov

Ponavljajoči se stalni stroški: najem/zakup opreme: dejansko neustrezno kritje specializiranih tovornjakov in viličarjev ter dejanski prihodki od prodaje ali alternativne uporabe znotraj podjetja AVR

Ponavljajoči se stalni stroški: drugi režijski stroški: dejanski stroški in dejansko znižanje stroškov vzdrževanja in pogodbe o čiščenju

Ponavljajoči se stalni stroški

Jamstvo

Preveritev dejanskih stroškov odstranitve in dekontaminacije za naprave, ki se uporabljajo neposredno za storitev splošnega gospodarskega pomena

Preveritev vključuje izračun, ki kaže, da pomoč ne povzroča stopnje donosa, ki je višja od stopnje donosa nizozemskih državnih obveznic, povečane za 2 odstotni točki.


PRILOGA III

Podatki o izvajanju odločbe Komisije v zadevi C 43 2003 – Nizozemska, pomoč za tekoče poslovanje, namenjena podjetju AVR za ravnanje z nevarnimi odpadki

1.   Izračun zneska, ki ga je treba povrniti

1.1

Prosimo, navedite naslednje podrobne podatke o znesku nezakonite državne pomoči, ki je bila dana na razpolago prejemniku:

Datum(i) plačil (1)

Znesek pomoči (2)

Valuta

Ime prejemnika

 

 

 

AVR IW

 

 

 

 

 

 

 

 

Pripombe:

1.2

Prosimo, da podrobno razložite, kako se bodo izračunale obresti na znesek pomoči, ki ga je treba povrniti.

2.   Načrtovani in že sprejeti ukrepi za povračilo

2.1

Prosimo, da podrobno razložite, kateri ukrepi so bili sprejeti in katere ukrepe načrtujete za takojšnje in učinkovito povračilo pomoči. Navedite, kateri alternativni ukrepi so na voljo v okviru nacionalne zakonodaje za izvršitev povračila. Kjer je to primerno, navedite pravno podlago za sprejete/načrtovane ukrepe.

2.2

Do katerega datuma bo povračilo pomoči izvedeno?

3.   Povračilo, ki je že izvedeno

3.1

Prosimo, navedite naslednje podrobne podatke o pomoči, ki so jo prejemniki povrnili:

Datum(i) (3)

Znesek povrnjene pomoči

Valuta

Ime prejemnika

 

 

 

AVR IW

 

 

 

 

 

 

 

 

3.2

Prosimo, priložite dokazila o povračilih, navedenih v tabeli pod točko 3.1.


(1)  

(°)

Datum(i), ko je prejemnik dobil na razpolago pomoč ali posamezne obroke pomoči; če ukrep sestavlja več obrokov in nadomestil, uporabite ločene vrstice.

(2)  Znesek pomoči, ki jo je prejemnik dobil na razpolago (v bruto protivrednosti donacije)

(3)  

(°)

Datum(i) povračila pomoči.


Popravki

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/60


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000

( Uradni list Evropske unije L 307 z dne 24. novembra 2003 )

V Prilogi I se v vrstici za „5-kloro-2-(4-klorfenoksi)fenol“ številka ES nadomesti s „429-290-0“.


23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/61


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1048/2005 z dne 13. junija 2005 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet

( Uradni list Evropske unije L 178 z dne 9. julija 2005 )

1.

Stran 6, Priloga II:

(i)

V vrstici za „5-kloro-2-(4-klorfenoksi)fenol“ se številka ES nadomesti s „429-290-0“.

(ii)

Vrstica za „Cikloheksilhidroksidiazen 1 oksid, kalijeva sol“ se nadomesti z:

Ime (EINECS in/ali drugi)

Številka ES

Številka CAS

PT01

PT02

PT03

PT04

PT05

PT06

PT07

PT08

PT09

PT10

PT11

PT12

PT13

PT14

PT15

PT16

PT17

PT18

PT19

PT20

PT21

PT22

PT23

„Cikloheksilhidroksidiazen 1 oksid, kalijeva sol

 

66603-10-9

 

 

 

 

 

6

7

8

9

10

11

12

13“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Stran 31, Priloga IV:

V vseh vrsticah za „5-kloro-2-(4-klorfenoksi)fenol“ se številka ES nadomesti s „429-290-0“.