23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1063/2005 (2) je odprla stalni javni razpis za izvoz 275 911 ton navadne pšenice iz zalog češke intervencijske agencije.

(2)

Češka je obvestila Komisijo, da namerava njena intervencijska agencija za 120 000 ton povečati količino, razpisano na javnem razpisu za izvoz. Ob upoštevanju razpoložljivih količin in položaja na trgu je treba ugodno odgovoriti na zahtevo Češke.

(3)

Uredbo (ES) št. 1063/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/4

(1)

Člen 10(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (2) določa, da se izvozna dovoljenja izdajajo peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, če med tem časom ni bilo posebnih postopkov Komisije.

(2)

Ob upoštevanju državnih praznikov v letu 2006 in zaradi nerednega izhajanja Uradnega lista Evropske unije med temi prazniki je zgoraj navedeni rok pet delovnih dni prekratek, da bi zagotavljal primerno upravljanje trga in ga je zato treba podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/6

(1)

Člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1518/2003 z dne 28. avgusta 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa (2) določa, da se izvozna dovoljenja izdajo v sredo, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenja, pod pogojem, da Komisija v tem obdobju ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(2)

Glede na praznike v letu 2006 in neredno objavo Uradnega lista Evropske unije v teh dneh je obdobje med oddajo zahtevkov in dnem izdaje dovoljenj prekratko za zagotovitev dobrega upravljanja trga. Zato je treba to obdobje podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/8

(1)

Poglavje II osnovne uredbe določa postopke za posodobitev seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, pa tudi postopke, ki omogočajo, da v nekaterih okoliščinah države članice sprejmejo izredne ukrepe za uvedbo prepovedi opravljanja letov na njihovem ozemlju.

(2)

Primerno je sprejeti nekatere izvedbene ukrepe, da bi zagotovili podrobna pravila v zvezi s temi postopki.

(3)

Zlasti je primerno določiti informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice, kadar zahtevajo, da Komisija sprejme odločbo na podlagi člena 4(2) osnovne uredbe za posodobitev seznama Skupnosti zaradi uvedbe nove prepovedi opravljanja letov, odprave obstoječe prepovedi ali spremembe pogojev za prepoved.

(4)

Treba je določiti pogoje za uresničevanje pravic do obrambe prevoznikov, za katere veljajo odločbe, ki jih sprejme Komisija, da bi posodobila seznam Skupnosti.

(5)

V okviru posodobitve seznama mora Komisija v skladu z osnovno uredbo upoštevati potrebo, da se odločitve sprejmejo hitro, in po potrebi zagotoviti postopek za nujne primere.

(6)

Komisija mora sprejeti ustrezne informacije o vsaki prepovedi opravljanja letov, ki jo uvedejo države članice kot izredni ukrep na podlagi člena 6(1) in 6(2) osnovne uredbe.

(7)

Ukrepi predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu (2) –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/14

(1)

Poglavje II Uredbe (ES) št. 2111/2005 (v nadaljnjem besedilu „osnovna uredba“) določa postopke za vzpostavitev seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in tudi postopke, ki omogočajo državam članicam, da v nekaterih okoliščinah sprejmejo izredne ukrepe, s katerimi uvedejo prepoved opravljanja letov na njihovem ozemlju.

(2)

V skladu s členom 3(3) osnovne uredbe je vsaka država članica sporočila Komisiji identiteto letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov na njenem ozemlju, skupaj z razlogi, zaradi katerih so bile te prepovedi sprejete, in drugimi pomembnimi podatki.

(3)

Komisija je obvestila vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali, kadar to ni bilo praktično izvedljivo, prek organov, odgovornih za njihov regulativni nadzor, pri čemer je navedla bistvena dejstva in premisleke, ki so podlaga za odločbo o uvedbi prepovedi njihovega opravljanja letov v Skupnosti.

(4)

V skladu s členom 7 osnovne uredbe je Komisija dala možnost zadevnim letalskim prevoznikom, da imajo vpogled v dokumente, ki so jih zagotovile države članice, da predložijo pisne pripombe in da v 10 delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu (2).

(5)

Skupna merila za prepoved opravljanja letov iz varnostnih razlogov na ravni Skupnosti so določena v Prilogi k osnovni uredbi.

(6)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Bangladesh glede nekaterih zrakoplovov v njegovi floti. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (3), ugotovila Nemčija.

(7)

Air Bangladesh se ni ustrezno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na korespondenco iz te države članice. Nemčija še do danes ni mogla preveriti, ali so bile varnostne pomanjkljivosti popravljene.

(8)

Organi Bangladeša, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Bangladesh, niso opravili ustreznega nadzora nad enim določenim zrakoplovom, ki ga uporablja ta prevoznik, v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(9)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za Air Bangladesh veljati stroga omejitev opravljanja dejavnosti in da ga je treba vključiti v Prilogo B.

(10)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Koryo. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (4), ugotovili Francija in Nemčija.

(11)

Med drugimi preverjanji na ploščadi, opravljenimi po programu SAFA (5), je bilo ugotovljeno, da Air Koryo vztrajno ne odpravlja pomanjkljivosti, ki jih je predhodno sporočila Francija.

(12)

Utemeljeni podatki o resnih incidentih, ki jih je sporočila Francija, navajajo latentne sistemske varnostne pomanjkljivosti Air Koryo.

(13)

Air Koryo je pokazal pomanjkanje sposobnosti za odpravo teh varnostnih pomanjkljivosti.

(14)

Air Koryo se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Francije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da se ni odzval na zahtevo te države članice.

(15)

Korekcijski akcijski načrt, ki ga je predstavil Air Koryo kot odgovor na zahtevo Francije, ni bil primeren in zadovoljiv za popravo ugotovljenih resnih varnostnih pomanjkljivosti.

(16)

Organi Demokratične ljudske republike Koreje, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Koryo, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(17)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Koryo ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(18)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih nekaterih zrakoplovov, ki jih upravlja Ariana Afghan Airlines. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (6), ugotovila Nemčija.

(19)

Ariana Afghan Airlines je pokazal pomanjkanje sposobnosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(20)

Ariana Afghan Airlines se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni ustrezno odgovoril na korespondenco iz te države članice.

(21)

Pristojni organi Afganistana, kjer je registriran zrakoplov, ki ga uporablja Ariana Afghan Airlines, niso opravili popolnoma ustreznega nadzora nad zrakoplovom, ki ga uporablja ta letalski prevoznik, v skladu s svojimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(22)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Ariana Afghan ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov za vse zrakoplove, ki jih upravlja, razen zrakoplova A310 z registrsko številko F-GYYY, ki je registriran v Franciji in je pod nadzorom francoskih organov.

(23)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih BGB Air. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (7); ugotovila Italija.

(24)

BGB Air je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti, kar je razvidno iz predložene samoocene s standardi ICAO na podlagi kontrolnega seznama tujih operaterjev (Foreign Operator Check List), ki ga je zagotovila Italija, za katero je bilo ugotovljeno, da ni v skladu z ugotovitvami poznejših pregledov SAFA.

(25)

BGB Air se ni primerno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Italije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(26)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil BGB Air, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Italije.

(27)

Organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor nad BGB Air, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Italije, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti delovanja BGB Air, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da niso odgovorili na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(28)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da BGB Air ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(29)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Buraq Air, kar zadeva njegovo dejavnost prevoza tovora. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (8), ugotovili Švedska in Nizozemska.

(30)

Buraq Air se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nemčije glede varnostnega vidika dejavnosti prevoza tovora, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na korespondenco iz te države članice.

(31)

Organi Libije, odgovorni za regulativni nadzor nad Buraq Air, niso opravili ustreznega nadzora nad dejavnostmi prevoza tovora tega prevoznika v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(32)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za Air Buraq veljati stroga omejitev opravljanja dejavnosti in da ga je treba vključiti v Prilogo B.

(33)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Service Comores. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (9), ugotovila država članica Francija.

(34)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil Air Service Comores, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Francije.

(35)

Organi, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Service Comores, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(36)

Organi, odgovorni za regulativni nadzor nad Komori, niso pravočasno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Francije, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti dejavnosti prevoznika, ki je licenciran ali certificiran v tej državi.

(37)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Service Comores ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(38)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih GST Aero Air Company. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (10), ugotovila Italija.

(39)

GST Aero Air Company je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(40)

GST Aero Air Company se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Italije glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(41)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil GST Aero Air Company, da bi popravil resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Italije.

(42)

Organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor nad GST Aero Air Company, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Italije, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti dejavnosti prevoznika, licenciranega ali certificanega v tej državi, kar je razvidno iz omejenega odgovora na dopise, ki jih je poslala Italija.

(43)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da GST Aero Air Company ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(44)

Organi Kirgistana, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov glede Phoenix Aviation. Čeprav je spričevalo letalskega prevoznika za Phoenix Aviation izdal Kirgistan, obstajajo dokazi, da ima prevoznik glavni sedež v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji. Poročilo o dejanskem stanju (11), ki ga je pripravil ameriški „National Transportation Safety Board“ v zvezi z nesrečo pri letu 904 Kam Air, ki ga je upravljal Phoenix Aviation, navaja, da ima Phoenix Aviation svoj sedež v ZAE.

(45)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Phoenix Aviation ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(46)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Phuket Airlines. Te pomanjkljivosti sta med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (12), ugotovili državi članici Združeno kraljestvo in Nizozemska.

(47)

Phuket Airlines je pokazal pomanjkanje sposobnosti, da pravočasno in ustrezno odpravi te varnostne pomanjkljivosti.

(48)

Organi Tajske, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Nizozemske, ko so bili izraženi pomisleki o varnosti delovanja Phuket Airlines, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz pomanjkanja ustreznih odgovorov na korespondenco iz te države članice.

(49)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Phuket Airlines ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(50)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Reem Air. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (13), ugotovila Nizozemska.

(51)

Med naslednjimi preverjanji na ploščadi na določenem zrakoplovu, izvedenimi po programu SAFA (14), je Nizozemska potrdila, da Reem Air vztrajno ne odpravlja pomanjkljivosti.

(52)

Reem Air je pokazal pomanjkanje sposobnosti ali pripravljenosti za odpravo varnostnih pomanjkljivosti.

(53)

Reem Air se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo, ki jo je opravila uprava za civilno letalsko Nizozemske glede varnostnega vidika njegove dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(54)

Ni dokazov o izvedbi ustreznega korekcijskega akcijskega načrta, ki ga je predstavil Reem Air, da bi popravil ugotovljene resne varnostne pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Nizozemske.

(55)

Organi Kirgistana, odgovorni za regulativni nadzor nad Reem Air, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu s svojimi obveznostmi iz Čikaške konvencije, kar je razvidno iz vztrajnega ohranjanja resnih varnostnih pomanjkljivosti. Poleg tega je iz podatkov, ki jih je Komisiji zagotovil Reem Air med zaslišanjem, ki je bilo tej družbi odobreno, razvidno, da medtem ko je spričevalo letalskega prevoznika za Reem Air izdal Kirgistan, ima ta letalski prevoznik svoj glavni sedež v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kar je v nasprotju z zahtevami Priloge 6 Čikaške konvencije.

(56)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Reem Air ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(57)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Silverback Cargo Freighters. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi, opravljenim po programu SAFA (15), ugotovila Belgija.

(58)

Silverback Cargo Freighters, ki tudi zagotavlja vzdrževanje (pregledi A&B) lastnih zrakoplovov, ni ustrezno odgovoril na preiskavo uprave za civilno letalstvo te države članice glede varnostnega vidika svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni ustrezno odgovoril na zahteve te države članice.

(59)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Silverback Cargo Freighters ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(60)

Demokratična republika Kongo (DRK) ima kljub naporom vztrajne težave pri izvajanju in uveljavljanju ustreznih varnostnih standardov, kar je razvidno Zbirnega revizijskega poročila Direktorata za civilno letalstvo Demokratične republike Kongo, pripravljenega v okviru ICAO-USOAP (Kinšasa, 11.–18. junij 2001). Zlasti je ugotovljeno, da ni vzpostavljenega nobenega sistema za certifikacijo letalskih prevoznikov.

(61)

Organi DRK, odgovorni za regulativni nadzor, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvedbo ustreznega varnostnega nadzora.

(62)

Prepoved opravljanja letov se uvede za Central Air Express zaradi utemeljenih pomanjkljivosti glede mednarodnih varnostnih standardov in pomanjkanja sodelovanja z državo članico.

(63)

Belgija (16) in Hewa Bora Airways (HBA) sta zagotovili informacije, ki kažejo, da so bile pomanjkljivosti, ki so jih v preteklosti opazili belgijski organi, znatno popravljene glede nekaterih zrakoplovov. Belgija je nadalje obvestila Komisijo, da namerava izvajati sistematska preverjanja HBA na ploščadi. Zato se oceni, da je t reba temu letalskemu prevozniku dovoliti, da nadaljuje sedanje dejavnosti.

(64)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da je treba vse letalske prevoznike, ki so certificirani v Demokratični republiki Kongo (DRK), vključiti v Prilogo A razen Hewa Bora Airways (HBA), ki ga je treba vključiti v Prilogo B.

(65)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo Združenega kraljestva (ZK) za civilno letalstvo, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja letalskih prevoznikov, licenciranih ali certificiranih v tej državi. Združeno kraljestvo je v dopisu Generalnemu direktorju za civilno letalsko (DGCA) v Ekvatorialni Gvineji 27. marca 2002 (17) zahtevalo pojasnilo v zvezi z naslednjim:

V dopisu je Združeno kraljestvo tudi obvestilo Generalnega direktorja za civilno letalstvo, da ne več bo moglo dovoljevati nadaljnjih komercialnih letov prevoznikov Ekvatorialne Gvineje na svojem ozemlju, dokler organi Združenega kraljestva ne ugotovijo, da so ti letalski prevozniki pod zadovoljivim nadzorom. Ekvatorialna Gvineja na ta dopis ni odgovorila.

(66)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov, kar je zlasti razvidno iz revizij in z njimi povezanih korekcijskih akcijskih načrtov, uvedenih na podlagi Univerzalnega programa za presojo nadzora nad varnostjo (USOAP) ICAO. Taka revizija USOAP Ekvatorialne Gvineje je bila opravljena maja 2001, pri čemer je revizijsko poročilo (18) navedlo, da uprava za civilno letalstvo v času revizije ni bila zmožna zagotoviti ustreznega nadzora nad svojimi prevozniki in zagotoviti, da delujejo v skladu s standardi ICAO. Ugotovitve revizije vsebujejo:

Poleg tega Generalni direktorat za civilno letalstvo Ekvatorialne Gvineje do danes ni predložil ICAO akcijskega načrta, ki bi obravnaval te ugotovitve revizije (19), in posledično ni bilo izvedeno nadaljnje spremljanje revizije.

(67)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov v skladu z obveznostmi iz Čikaške konvencije. Dejansko nekateri imetniki spričevala letalskega prevoznika (AOC), ki ga je izdala Ekvatorialna Gvineja, nimajo glavnega sedeža v Ekvatorialni Gvineji v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji (20).

(68)

Organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Air Consul SA, Avirex Guinée Equatoriale, COAGE – Compagnie Aeree de Guinée Equatorial, Ecuato Guineana de Aviación, Ecuatorial Cargo, GEASA – Guinea Ecuatorial Airlines SA, GETRA – Guinea Ecuatorial de Transportes Aéreos, Jetline Inc., King Transavia Cargo, Prompt Air GE SA, UTAGE – Unión de Transporte Aéreo de Guinea Ecuatorial.

(69)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Ekvatorialni Gvineji, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(70)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih International Air Services, certificiranega v Liberiji. Te pomanjkljivosti je med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (21), ugotovila Francija.

(71)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Združenega kraljestva (ZK), ko so bili obveščeni o resnih varnostnih pomanjkljivostih, ugotovljenih med pregledom na ploščadi, ki ga je 5. marca 1996 izvedla uprava za civilno letalstvo Združenega kraljestva (22) na zrakoplovu, registriranem v Liberiji. Pomisleki glede varnosti obratovanja prevoznikov, licenciranih ali certificiranih v Liberiji, so bili izraženi takoj, ko je 12. marca 1996 uprava Združenega kraljestva za civilno letalstvo obvestila liberijski DCA, da bodo zavrnjeni vsi zahtevki za dovoljenja za zrakoplove, registrirane v Liberiji, za opravljanje komercialnih letov v Združeno kraljestvo, dokler liberijski organi ne dokažejo obstoj učinkovitega regulativnega sistema za zagotovitev plovnosti zrakoplovov v liberijskem registru. Liberijski organi niso poslali nobenega odgovora. Liberijski organi tudi niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Francije, ker so odklonili odgovor, ko je slednja država članica izrazila pomisleke o varnosti delovanja prevoznika, licenciranega ali certificiranega v Liberiji.

(72)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov. Vlada Liberije je leta 1996 (23) sama priznala, da zaradi državljanske vojne ne more vzdrževati regulativnega nadzora nad zrakoplovi, registriranimi v Liberiji. Čeprav je bil celovit mirovni sporazum podpisan leta 2003 in ZN ter prehodna nacionalna vlada Liberije počasi vzpostavljata ukrepe za izboljšanje varnosti, ni verjetno, da se je od leta 1996 izboljšala sposobnost vlade, da ureja svoj register. Zaradi varnostnega stanja ICAO še ni izvedel revizije USOAP v Liberiji.

(73)

Organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje varnostnega nadzora nad temi prevozniki: International Air Services Inc., Satgur Air Transport Corp., Weasua Air Transport Co. Ltd.

(74)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Liberiji, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(75)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Air Universal Ltd. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi, izvedenim po programu SAFA (24), ugotovila Švedska.

(76)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravo za civilno letalstvo Švedske, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja Air Universal Ltd, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da ni bilo odgovora na korespondenco iz te države članice.

(77)

Združeno kraljestvo je že prej zavrnilo ali preklicalo dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenje za vse prevoznike pod nadzorom Sierra Leone.

(78)

Čeprav je bilo spričevalo letalskega prevoznika za Air Universal Ltd izdano v Sierra Leone, se je izkazalo, da ima zdaj prevoznik svoj glavni sedež v Jordaniji, kar je v nasprotju z zahtevami iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(79)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor nad Air Universal Ltd, niso opravili ustreznega nadzora nad tem prevoznikom v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije.

(80)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da Air Universal Ltd. ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov.

(81)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih letalskih prevoznikov, certificiranih v Sierra Leone. Te pomanjkljivosti so med preverjanji na ploščadi po programu SAFA (25) ugotovile tri države članice, Združeno kraljestvo, Malta in Švedska.

(82)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso polno sodelovali z upravama za civilno letalstvo Švedske in Malte, ko so bili izraženi pomisleki glede varnosti delovanja Air Universal Ltd, certificiranega v tej državi, kar je razvidno iz tega, da ni bilo odgovora na korespondenco iz te države članice.

(83)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov v skladu z njihovimi obveznostmi iz Čikaške konvencije. Sierra Leone nima vzpostavljenega primernega sistema za nadzor nad operaterji ali zrakoplovi in nima tehnične zmogljivosti ali sredstev za izvajanje take naloge. Nekateri imetniki spričevala letalskega prevoznika (AOC), izdanega v Sierra Leone, nimajo svojega glavnega sedeža v Sierra Leone, kar je v nasprotju z zahtevami Priloge 6 k Čikaški konvenciji.

(84)

Korekcijski akcijski načrt, ki ga je predstavila Sierra Leone, se šteje za neustreznega (ali nezadostnega) za popravo ugotovljenih resnih varnostnih pomanjkljivosti. Uprava za civilno letalstvo Sierra Leone je sklenila pogodbo z zasebno družbo, International Aviation Surveyors (lAS), za izvajanje nekaterih dejavnosti nadzora v svojem imenu. Vendar pa ureditev, ki sta jo v memorandumu o soglasju (26) sklenili obe pogodbenici, ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad zrakoplovi v registru Sierra Leone. Zlasti:

(85)

Organi Sierra Leone, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje primernega varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Aerolift Co. Ltd, Afrik Air Links, Air Leone Ltd, Air Rum Ltd, Air Salone Ltd, Air Universal Ltd, Destiny Air Services Ltd, First Line Air (SL) Ltd, Heavylift Cargo, Paramount Airlines Ltd, Star Air Ltd, Teebah Airways, West Coast Airways Ltd.

(86)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Sierra Leone, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(87)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Jet Africa, letalskega prevoznika, certificiranega v Svaziju. Te pomanjkljivosti je med preverjanjem na ploščadi po programu SAFA (27) ugotovila Nizozemska.

(88)

Jet Africa se ni primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Nizozemske v zvezi z varnostnim vidikom svoje dejavnosti, s čimer je pokazal pomanjkanje preglednosti ali komunikacije, kar je razvidno iz tega, da ni odgovoril na dopise, ki jih je poslala ta država članica.

(89)

Ni dokazov, da je Jet Africa predstavil korekcijski akcijski načrt za popravo resnih varnostnih pomanjkljivosti kot odgovor na zahtevo Nizozemske.

(90)

Organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor, niso pokazali dovolj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje ustreznih varnostnih standardov (kot je zlasti razvidno iz revizije USOAP, opravljene v marcu 1999). Revizijsko poročilo (28) je ugotovilo, da v času revizije Svazi ni bil sposoben, da zadovoljivo opravlja odgovornosti varnostnega nadzora v zvezi s svojimi prevozniki in registrom zrakoplovov. Ugotovilo je tudi, da ni bilo mogoče določiti dejanskega števila zrakoplovov v registru, ker ni bil pravilno vzdrževan. Revizijska skupina tudi ni mogla določiti dejanskega števila še veljavnih licenc osebja, ki jih je izdal Svazi, ker evidence niso bile vzdrževane. Nadaljnje spremljanje USOAP revizije ni bilo izvedeno, ker Svazi ni zagotovil ICAO informacij o napredku, ki ga je opravil pri izvajanju akcijskega načrta, da bi obravnaval ugotovitve revizije.

(91)

Organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor nad spodaj navedenimi letalskimi prevozniki, so pokazali pomanjkanje sposobnosti za izvedbo ustreznega varnostnega nadzora nad temi prevozniki: Aero Africa (Pty) Ltd, African International Airways (Pty) Ltd, Airlink Swaziland Ltd, Northeast Airlines (Pty) Ltd, Scan Air Charter Ltd, Swazi Express Airways, Jet Africa.

(92)

Zato se na podlagi skupnih meril oceni, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Svaziju, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(93)

Ker ne bi ogrozilo varnosti, se lahko vsem zgoraj navedenim letalskim prevoznikom dovoli, da uresničujejo prometne pravice tako, da uporabljajo čarterske zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, če so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.

(94)

Seznam Skupnosti je treba posodabljati redno in takoj, ko je to potrebno, zaradi upoštevanja razvoja glede varnosti v zvezi z zadevnimi letalskimi prevozniki in na podlagi nadaljnjih dokazov o sprejetih sanacijskih ukrepih.

(95)

Na podlagi dokazov, ki jih je zagotovil Tuninter in organi Tunizije, odgovorni za regulativni nadzor, ter nadaljnje potrditve Italije, se šteje, da obstajajo utemeljeni dokazi, da je ta letalski prevoznik odpravil varnostne pomanjkljivosti, ugotovljene med dvema pregledoma na kraju samem, ki so ju opravili italijanski organi.

(96)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Nemčija, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o pomanjkanju sposobnosti ali pripravljenosti organov Tadžikistana, odgovornih za regulativni nadzor nad letalskimi prevozniki, certificiranimi v tej državi.

(97)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Belgija, in ki kažejo, da so bile pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil uvedena nacionalna prepoved za I.C.T.T.P.W. in South Airlines, v celoti odpravljene, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o vztrajnih in resnih varnostnih pomanjkljivostih teh letalskih prevoznikov.

(98)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Nemčija, in ki kažejo, da določeni zrakoplov, zaradi katerega je bila uvedena omejitev opravljanja dejavnosti za Atlant Soyuz, ni več del njegove flote, se šteje, da ni več utemeljenih dokazov o vztrajnih in resnih varnostnih pomanjkljivostih tega letalskega prevoznika.

(99)

Na podlagi informacij, ki so na tej stopnji na voljo, se šteje, da ni utemeljenih dokazov o tem, da Air Mauritanie ni odpravil resnih varnostnih pomanjkljivosti. Kljub temu je treba nadalje ocenjevati sposobnost organov Mavretanije, odgovornih za regulativni nadzor nad tem letalskim prevoznikom. V ta namen mora Komisija v 2 mesecih s pomočjo organov vseh zainteresiranih držav članic opraviti oceno organov Mavretanije, odgovornih za regulativni nadzor nad tem letalskim prevoznikom, in podjetij pod njegovo odgovornostjo.

(100)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/29

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 13. do 17. marca 2006, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP–Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/31

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

23.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/37

(1)

Z dopisom z dne 7. januarja 2003 (evidentiranim 10. januarja pod številko A/30189) je Nizozemska prijavila pomoč za tekoče poslovanje za podjetje AVR Nutsbedrijf Gevaarlijk Afval B.V. (v nadaljevanju „AVR Nuts“) za ravnanje z nevarnimi odpadki na Nizozemskem z namenom odstranjevanja. Večji del pomoči je bil namenjen sežiganju takih odpadkov v dveh pečeh z vrtečim bobnom (rotating drum furnace, „RDF“). Nizozemska se je sklicevala na člen 86(2) Pogodbe in zaprosila Komisijo, da odloči, da ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, saj je ustrezno nadomestilo za obveznost zagotavljanja storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe. Zadeva je vpisana v evidenco pod številko N 43/2003.

(2)

Komisija je zaprosila za dodatne informacije z dopisoma z dne 7. februarja 2003 (D/50847) in 22. aprila 2003 (D/52566). Nizozemska je te informacije predložila z dopisoma z dne 24. marca 2003 (evidentiranim 28. marca 2003 pod številko A/32279) in 19. junija 2003 (evidentiranim 25. junija pod številko A/34394). Predstavniki Nizozemske in Komisije so se sestali 21. maja 2003. Dva konkurenta sta vložila skupno pritožbo glede pomoči z dopisom z dne 2. maja 2003 (evidentiranim 5. maja pod številko A/33155). Z dopisom z dne 20. maja 2003 (evidentiranim istega dne pod številko A/33548) sta Komisijo obvestila, da hčerinsko podjetje enega od njiju prav tako podpira pritožbo.

(3)

Komisija je s sklepom C(2003)1763 z dne 24. junija 2003 sprožila postopek v skladu s členom 88(2) glede prijavljenega ukrepa. Zadeva je bila evidentirana kot ukrep pomoči št. C 43/2003. Sklep je bil poslan Nizozemski z dopisom z dne 26. junija 2003 (D/230250). Objavljen je bil v Uradnem listu Evropske unije20. avgusta 2003. (2) Komisija je prejela pripombe od štirih zainteresiranih strank (evidentirane pod številkami A/36309, A/36463, A/36645, A/36679, A/36870, A/37077, A/37480 in A/37569), vključno z dvema konkurentoma, ki sta vložila pritožbo maja, in sicer tudi v imenu drugega podjetja, ki sodi v skupino, kateri pripada eden od dveh prvotnih konkurentov (v nadaljevanju se ti štirje subjekti skupaj imenujejo „dva združena konkurenta“). Komisija je te pripombe poslala Nizozemski z dopisi z dne 1. oktobra 2003 (D/56129), 29. oktobra 2003 (D/56898), 7. novembra 2003 (D/57120) in 12. novembra 2003 (D/57185). Ti dopisi so vsebovali tudi nekaj nadaljnjih vprašanj Komisije.

(4)

Z dopisom z dne 13. avgusta 2003 (evidentiranim 14. avgusta 2003 pod številko A/35706) sta dva združena konkurenta obvestila Komisijo, da je bil del pomoči plačan podjetju AVR Nuts, in jo prosila, da sprejme odločitev o začasnem odlogu nadaljnjih plačil in odločbo, s katero Nizozemski odredi, da začasno povrne pomoč v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES. (3) Na podlagi prošnje Komisije z dne 20. avgusta 2003 (D/55321) je Nizozemska z dopisom z dne 25. septembra 2003 (evidentiranim 30. septembra pod številko A/36690) potrdila, da je bila prijavljena pomoč plačana podjetju AVR Nuts za leto 2002 in prvo četrtletje leta 2003. Z dopisom z dne 20. oktobra 2003 (D/56735) je Komisija obvestila združena konkurenta, da ne namerava sprejeti odločb, za kateri sta jo zaprosila. Združena konkurenta sta na novo predložila svojo zahtevo z dopisoma z dne 14. novembra 2003 (evidentiran 17. novembra pod številko A/37909) in 1. decembra 2003 (evidentiran 2. decembra pod številko A/38325). Dopis z dne 1. decembra in odgovor Komisije z dne 24. novembra 2003 (D/57541), s katerim ta potrjuje svoje stališče, sta se dejansko srečala med pošiljanjem.

(5)

Nizozemska je, potem ko je zaprosila za podaljšanje (dopis z dne 14. julija 2003, evidentiran 18. julija pod številko A/35109, in dopis z dne 29. oktobra 2003, evidentiran 5. novembra pod številko A/37568), ki je bilo odobreno z dopisom z dne 23. julija 2003 (D/54737), dala pripombe na odločbo Komisije z dopisom z dne 18. decembra 2003 (evidentiranim 8. januarja 2004 pod številko A/30088). Navedla je svoja stališča glede pripomb zainteresiranih strank z dopisi z dne 23. decembra 2003 (evidentiran 8. januarja 2004 pod številko A/30090), 23. januarja 2004 (evidentiran 29. januarja pod številko A/30621), 25. februarja 2004 (evidentiran 27. februarja pod številko A/31451) in 23. aprila 2004 (evidentiran 30 aprila pod številko A/33118). Z zadnjima dvema dopisoma je Nizozemska tudi obvestila Komisijo o trenutnem razvoju dogodkov v AVR Nuts. Ker bi bili zaradi naraščajočega primanjkljaja potrebni vse večji zneski pomoči, je bilo sklenjeno, da se ena od dveh peči RDF zapre z začetkom veljavnosti od 1. julija 2004. Zaprtje druge peči RDF se je še obravnavalo. Izkazalo se je, da je originalna pogodba o pomoči vsebovala določbe, v skladu s katerimi naj bi Nizozemska dodelila določeno nadomestilo za stroške zaprtja.

(6)

Glede na nove informacije je Komisija 14. julija 2004 sprejela odločbo C(2004)2640 konč., s katero je razširila postopek iz člena 88(2) na nadomestilo za stroške (možnega) zaprtja peči RDF. Ta odločba je bila 16. julija poslana Nizozemski, ki je zaprosila za podaljšanje roka za pripombe in za sestanek, na katerem naj bi razpravljali o trenutnem razvoju dogodkov (dopis z dne 30. julija 2003, evidentiran 4. avgusta pod številko A/35996). Predstavniki Nizozemske in Komisije so se sestali 23. avgusta 2004. Predstavniki Komisije in dveh združenih konkurentov so se sestali na drugem sestanku dne 26. avgusta 2004. Kar zadeva ostale, je odvetniška družba zastopala še enega konkurenta. Nizozemska je dala pripombe na odločbo Komisije z dopisom z dne 10. septembra 2004 (evidentiranim 17. septembra pod številko A/36999). Z dopisom z dne 30. septembra 2004 (D/56902) je Komisija zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nizozemska posredovala z dopisom z dne 22. oktobra 2004 (evidentiranim 27. oktobra pod številko A/38271). Nizozemska je v tem dopisu potrdila, da je bila prejemniku plačana nadaljnja pomoč za preostali del leta 2003, prva tri četrtletja leta 2004 in zaprtje ene od naprav.

(7)

Sklep o podaljšanju postopka je bil objavljen v Uradnem listu 9. oktobra 2004. (4) Komisija je prejela pripombe od dveh združenih konkurentov (dopisa z dne 16. in 19. novembra 2004, evidentirana pod številki A/38860 in A/38978). Te pripombe je poslala Nizozemski z dopisom z dne 22. novembra 2004 (D/58307). Nizozemska je izrazila svoja stališča glede teh pripomb in odgovorila na vprašanja Komisije z dopisoma z dne 22. decembra 2004 (evidentiran 5. januarja 2005 pod številko A/30171) in 12. januarja 2005 (evidentiran 17. januarja pod številko A/30525). Nizozemska je v teh dopisih obvestila Komisijo o odločitvi o zaprtju druge peči RDF ter tudi o ustreznem nadomestilu za stroške zaprtja.

(8)

Nazadnje sta združena konkurenta potrdila svoje nestrinjanje s pomočjo z dopisoma z dne 25. aprila 2005 (evidentiran istega dne pod številko A/33476) in 2. maja 2005 (evidentiran 12. maja pod številko A/33884). Po teh dopisih je bil 26. maja organiziran še en sestanek predstavnikov Komisije in dveh združenih konkurentov. Odvetniška družba je tudi tokrat zastopala istega tretjega konkurenta (v nadaljevanju je ta konkurent skupaj s preostalima dvema konkurentoma poimenovan „trije združeni konkurenti“). Na sestanku je bil predstavljen dokument, ki kaže, da je bila podjetju AVR Nuts plačana nadaljnja pomoč za leto 2004.

(9)

Člen 5(1) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (5) določa, da „Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, če je potrebno ali priporočljivo, tudi v sodelovanju z drugimi državami članicami, da vzpostavijo celovito in primerno omrežje obratov za odstranjevanje, pri tem pa upoštevajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo brez čezmernih stroškov. Omrežje mora Skupnosti kot celoti omogočiti, da postane samozadostna pri odstranjevanju odpadkov, državam članicam pa, da se temu cilju približujejo posamezno, ob upoštevanju geografskih razmer ali potrebe po specializiranih obratih in napravah za nekatere vrste odpadkov.“ Člen 5(2) Direktive določa: „Omrežje mora tudi omogočiti odstranitev odpadkov v enem od najbližjih primernih obratov z uporabo najprimernejših načinov in tehnologij, da bi zagotovili visoko raven varstva okolja in javnega zdravja.“

(10)

Da bi dosegli te cilje, so na Nizozemskem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja uvedli posebno odlagališče („deponija C2“) in več peči RDF. Deponija C2 se uporablja za ustrezno odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki se ne morejo sežgati („odpadki C2“). Peči RDF se uporabljajo za ustrezno odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki se kljub nizki kalorični vrednosti lahko sežgejo (6) („odpadki RDF“). Za tako sežiganje je potrebno gorivo CO in v praksi je najučinkovitejše gorivo dejansko nevarni odpadek z visoko kalorično vrednostjo.

(11)

V skladu s členom 8(3) Direktive 75/442/ES in členom 4(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (7) lahko države članice prepovejo izvoz „odpadkov za odstranjevanje“. Trgovina s takimi odpadki je dovoljena šele, ko so opravljene različne kontrole. Vendar pa države članice na splošno ne smejo prepovedati izvoza „odpadkov za predelavo“ v druge države članice. (8) Pojma „odpadki za odstranjevanje“ in „odpadki za predelavo“ sta bila že razjasnjena v različnih sodbah Evropskega sodišča. (9) Posledica tega je, da se v primerjavi z razlagami, ki jih je do zdaj zagotovila Nizozemska, manjša količina nevarnih odpadkov uvršča med odpadke za odstranjevanje in večja količina med odpadke za predelavo. Razlika ni odvisna od kalorične vrednosti odpadkov, temveč od glavnega namena naprave, v kateri se odpadki obdelujejo, in od lastnosti odpadkov.

(12)

Odpadke C2 in odpadke RDF proizvajajo podjetja v vseh sektorjih gospodarstva. Med pomembnimi sektorji so kovinskopredelovalna industrija, poslovne in javne storitve, (petro)kemična industrija, transport in rudarstvo. Večino odpadkov obdelujejo specializirani posredniki, ki običajno ponujajo storitev, ki zajema različne vrste odpadkov, proizvedenih v podjetju, in sicer odpadki C2 in RDF, drugi nevarni odpadki ter nenevarni odpadki. Take storitve so seveda večinoma vezane na mesto, kjer se odpadki proizvajajo, vendar se bolj specifične vrste odpadkov prevažajo na daljše razdalje. Več večjih podjetij za industrijske odpadke deluje na mednarodni ravni in ima sedež v različnih državah.

(13)

V zadnjih letih so se povečale možnosti za učinkovito uporabo nevarnih odpadkov. Vse več se jih uporablja v proizvodnji cementa (zlasti v Belgiji) in za polnjenje opuščenih rudnikov (zlasti v Nemčiji). Sodišče je s strogo razlago „odpadkov za odstranjevanje“ pospešilo ta razvoj. Poleg tega so proizvajalci še naprej zmanjševali količine odpadkov, ki jih ustvarijo. V okviru zakonskih omejitev lahko vsaj v določenem obsegu zmešajo nekaj teh odpadkov z manj nevarnimi odpadki in tako zmanjšajo stroške odstranjevanja ali predelave. Zaradi tega se je dobava odpadkov RDF zmanjšala s približno80 000/100 000 ton v letu 1995 na približno 34 000 ton v letu 2002 namesto pričakovanih približno 38 500 ton. Sredi leta 2004 je podjetje AVR ocenilo, da mu bo letno ponujenih le 16 000 ton odpadkov RDF. (10) Dobava odpadkov C2 se je zmanjšala s približno 6 000 ton v letu 2000 na 4 000 ton v letu 2002. Izvoz nevarnih odpadkov, ustvarjenih na Nizozemskem, se je povečal na približno 36 000 ton, od katerih je približno 4 000 ton odpadkov RDF, kar je povzročilo presežek zmogljivosti naprav za odstranjevanje. To je postal tudi širši pojav, ki je prizadel na primer Združeno kraljestvo, Nemčijo in Belgijo.

(14)

Deponijo C2 in različne peči RDF je prvotno ustanovilo podjetje AVR Chemie C.V. („AVR Chemie“), ki je v 30-odstotni državni lasti, 70 % podjetja pa je v lasti podjetja Holding AVR Bedrijven N.V. („AVR-Holding“ ali skrajšano „AVR“). Podjetje AVR je glavni akter na nizozemskem trgu odpadkov. Je v 100-odstotni lasti občine Rotterdam, ki pa je nedavno napovedala, da namerava prodati svoje delnice v podjetju AVR. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja ima podjetje AVR Chemie izgubo (10,9 milijona EUR v letu 2000 in 7,2 milijona EUR v letu 2001). Zato je podjetje AVR želelo zapreti tri peči RDF, ki so takrat delovale. Vendar pa je Nizozemska dosegla dogovor o prestrukturiranju. Podjetje AVR Chemie se je razdelilo in oblikovano je bilo podjetje AVR Nuts, ki naj bi nadaljevalo odstranjevanje odpadkov C2 in RDF po zaprtju ene od treh peči RDF. Ustanovljeno je bilo podjetje AVR-Industrial Waste Services Rotterdam B.V. („AVR IW“), ki naj bi prevzelo ostale dejavnosti na trgih (nevarnih) odpadkov, kjer je podjetje AVR želelo ostati aktivno iz lastnih komercialnih razlogov. Obe podjetji sta v celoti v lasti AVR. Edina dejavnost, ki jo še izvaja podjetje AVR Chemie, je dajanje naprav v najem podjetju AVR Nuts. AVR Nuts in AVR IW tesno sodelujeta. Pogodba o izvajanju storitev določa, da podjetje AVR IW opravlja večino poslovodnih in komercialnih nalog podjetja AVR Nuts.

(15)

Zmogljivost dveh peči RDF, za kateri ima AVR dovoljenje, je 100 000 ton nevarnih odpadkov na leto. Teoretično razpoložljiva zmogljivost zajema 80–85 % dovoljene zmogljivosti. Podjetje AVR je predelalo 84 880 ton nevarnih odpadkov (RDF in drugih) v letu 2001, 81 274 ton v letu 2002 in 78 297 ton v letu 2003. Za sežiganje odpadkov RDF je potrebna bolj ali manj enaka količina drugih nevarnih odpadkov kot goriva. Dejanska količina odpadkov RDF, obdelanih v pečeh RDF, je ocenjena na 19 000 ton v letu 2002 in 23 000 ton v letu 2003. Določene vrste odpadkov RDF se lahko odstranjujejo tudi v sežigalnicah komunalnih odpadkov, ki delujejo pri nižji temperaturi.

(16)

Podjetje AVR Nuts mora voditi ločene račune v skladu z Direktivo Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji. (11)

(17)

Pomoč in dejavnosti, za katere je dodeljena, so določene v koncesijski odločbi, ki jo je izdal minister za stanovanjska vprašanja, prostor in okolje (VROM) dne 3. julija 2002, in v koncesijski pogodbi med Nizozemsko, AVR Holding, AVR Nuts, AVR IW in številnimi drugimi hčerinskimi podjetji, ki je bila podpisana 10. julija 2002. Država z odločbo „dodeli AVR Nuts izključno pravico za obdobje 5 let, da upravlja z deponijo C2 in ravna z nevarnimi odpadki v pečeh RDF pod pogojem, da javnosti ponuja storitve teh naprav kot storitve splošnega gospodarskega pomena pod primernimi, preglednimi in nediskriminacijskimi pogoji ter po družbeno sprejemljivih tarifah v skladu s pogoji in določbami, ki so podrobneje določene v koncesijski pogodbi.“ Pogodba podrobno določa pogoje za delovanje podjetja AVR Nuts. Trajala bi od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006.

(18)

Pomoč znaša 100 % vnaprej določenega primanjkljaja iz rednega poslovanja, izračunanega na podlagi metodologije, ki jo je določil neodvisni računovodja. V primeru vnaprej določenega poslovnega presežka bi se 70 % tega uporabilo za vračilo prej dodeljene pomoči. Vnaprej določeni primanjkljaji so znašali 1,5 milijona EUR za leto 2002 in 2,8 milijona EUR za leto 2003. Priloga I k tej odločbi vsebuje povzetek metodologije in njeno uporabo za leta 2002, 2003 in 2004. Večina pomoči zadeva peči RDF. Za deponijo C2 je vnaprej določeni primanjkljaj v letu 2003 na primer znašal 0,37 milijona EUR.

(19)

V skladu s pogodbo o izvajanju storitev podjetje AVR IW izvaja večino administrativnih in operativnih nalog za podjetje AVR Nuts. Za to prejme nadomestilo, katerega znesek je vključen v vnaprej določen primanjkljaj na podlagi „obračunavanja stroškov po dejavnostih“. V praksi je to pomenilo, da je bilo v letih 2002–2004 povprečno 30 % režijskih stroškov podjetja AVR dodeljenih podjetju AVR Nuts.

(20)

Še en dodatni element stroškov, ki je vključen v vnaprej določen proračun in za katerega podjetje AVR Nuts prejema pomoč, ki jo da naprej AVR IW, je povezan s pridobivanjem odpadkov. Glede na pomembnost stalnih stroškov je veljalo, da je aktivno pridobivanje odpadkov pomembno za čim večjo izkoriščenost zmogljivosti in s tem za doseganje čim nižjih stroškov poslovanja. Vnaprej določeni in dejanski stroški so prikazani v Tabeli 1 spodaj.

Tabela 1

Vnaprej določeni in dejanski stroški pridobivanja

(21)

Na začetku se je pričakovalo, da se bo primanjkljaj povečal na 3,8 milijona EUR v letu 2006, vendar se je izkazalo, da so tržni pogoji in pogoji poslovanja mnogo težji, kot se je pričakovalo, in da je le malo upanja za izboljšanje. V obdobju 2002–2003 je poleg vnaprej določenega primanjkljaja podjetje AVR Nuts utrpelo 12 milijonov EUR izgub. Pričakovalo se je, da bodo vnaprej določeni primanjkljaji za leto 2004 in naslednja leta mnogo višji, kot je bilo predvideno, in res je vnaprej določen primanjkljaj za leto 2004 znašal 8,898 milijona EUR. (12) V izračunu je bila upoštevana odločitev o zaprtju peči RDF.

(22)

Glede na vse večje primanjkljaje iz rednega poslovanja je Nizozemska ponovno preučila svojo politiko, kot je že navedeno pod točkama 5 in 7. Konec leta 2003 je bilo sklenjeno, da se zapre ena od dveh peči RDF z učinkom od 1. julija 2004. Poleti 2004 je bilo sklenjeno, da se zapre še druga peč z učinkom od 1. januarja 2005. Za preostala leta so bile vnaprej določene izgube za sprejemanje odpadkov C2 v skladu s pričakovanji majhne.

(23)

Koncesijska pogodba je določala, da bo država podjetju AVR zagotovila finančno nadomestilo za preostalo knjigovodsko vrednost naložb, izvedenih v korist podjetja AVR Nuts v obdobju, zajetem v pogodbi, ki jih je odobrila država, vendar še niso odpisane. Z vnaprejšnjo uporabo te določbe so nizozemski organi izračunali nadomestilo za stroške zaprtja prve peči RDF v višini 8 670 108 EUR. Ta znesek zadeva različne naložbe, ki so bile odpisane v višini 50 %, če so bile povezane z obema počema RDF, ali v višini 100 %, če so bile posebej namenjene peči RDF, ki se je zapirala. Glavne postavke v tem znesku so 1,9 milijona EUR za naložbe v požarno varnost, 3,3 milijona EUR za homogenizacijski obrat, 1,5 milijona EUR za nadomestitev lijakov za koks in 0,5 milijona EUR za zaključek bobna in Steffersonov obroč. Za zaprtje druge peči RDF je v izračun vključenih 11 151 000 EUR za preostalo knjigovodsko vrednost naprav in opredmetenih osnovnih sredstev. Ta znesek zajema ostalih 50 % preostale knjigovodske vrednosti navedenih naložb, izvedenih z odobritvijo države, in 100 % preostale knjigovodske vrednosti naložb, izvedenih z odobritvijo države, ki pa zadevajo le drugo peč RDF. Zadnja postavka zajema predvsem naložbe v generalni remont druge peči RDF, opravljen v letu 2004. Splošni stroški so znašali 3 273 000 EUR, kar je bilo več, kot je bilo pričakovano. Kasneje se je izkazalo, da je bila to nesmotrna naložba.

(24)

Ker je morala Nizozemska v skladu s koncesijsko pogodbo načeloma nadomestiti tudi proračunske primanjkljaje do leta 2006 in vključno s tem letom, se je morala država pogoditi s podjetjem AVR glede nadomestila za dodatne stroške zaprtja druge peči RDF z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2004 namesto prvotnega datuma, ko naj bi se iztekla pogodba. Nadomestilo zato vključuje naslednje dodatne zneske:

(25)

V teh pogajanjih je Nizozemski pomagal neodvisen računovodja, katerega poročilo je bilo na voljo Komisiji. Dogovorjeno nadomestilo za zaprtje druge peči RDF je skupaj znašalo 27,850 milijona EUR. To je precej manj od zneska lastnih ocen podjetja AVR, in sicer 58,544 milijona EUR (ali 46 828 milijona EUR, če odštejemo dodatne izgube podjetja AVR Nuts v letih 2002 in 2003). Nizozemska je razložila, da bi, če bi druga peč RDF še naprej delovala do konca leta 2006, znesek ocenjenih primanjkljajev iz rednega poslovanja za leti 2005 in 2006 ter nadomestila za stroške zaprtja ob koncu leta 2006 znašal 31 milijonov EUR. Dogovor o predčasnem zaprtju je zato znižal stroške za državo.

(26)

To nadomestilo za zaprtje poveča celotni znesek pomoči za obdobje 2002–2004 na 49 718 108 EUR (glej pregled v tabeli 2).

Tabela 2

Pregled nadomestila, plačanega podjetju AVR

(27)

Nizozemska je potrdila, da je bila podjetju AVR plačana pomoč v skupnem znesku 19 543 608 EUR. Nadomestilo za zaprtje druge peči RDF je bilo izplačano na blokiran račun.

(28)

Koncesijska pogodba vsebuje tudi jamstvo države, da bo, če podjetje AVR Chemie preneha poslovati, plačala največ 30 % stroškov odstranitve in nadaljnjih ukrepov zaradi demontaže in dekontaminacije naprav. Ta odstotek ustreza deležu države v podjetju AVR Chemie.

(29)

Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe so se pristojbine za odlaganje, ki jih je zaračunavalo podjetje AVR Chemie, povečale na raven 700 NLG /tono (317,6 EUR). Po mnenju Nizozemske bi nadaljnje višanje pristojbin povzročilo ravnanja, kot so mešanje nevarnih odpadkov z drugimi tokovi odpadkov in črna odlagališča, to pa ne bi prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja iz rednega poslovanja. V primerjavi s sosednjimi državami članicami so pristojbine visoke, kar je omogočila nizozemska politika prepovedi izvoza odpadkov za odstranjevanje. Cilj ukrepov pomoči ni bil zmanjšati pristojbine, temveč jih ohraniti nespremenjene. V ta namen koncesijska pogodba vsebuje prilogo, ki določa strukturo in področje pristojbin ter metodo njihovega izračunavanja. Nizozemski organi nadzorujejo raven pristojbin, saj vnaprej določen proračunski primanjkljaj zahteva njihovo vnaprejšnjo odobritev, pristojbine pa so seveda ključni element za izračun.

(30)

Pristojbine za odlaganje nevarnih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki se uporabljajo kot gorivo, so mnogo nižje kot za odpadke RDF. AVR Nuts „kupuje“ slednje po tržnih stopnjah, to je pristojbinah, ki bi se zaračunavale v primeru obdelave v na primer tujih pečeh RDF ali v proizvodnji cementa.

(31)

Stalni stroški so zelo visoki v primerjavi s spremenljivimi stroški, zato podjetje AVR Nuts poskuša doseči čim večjo izkoriščenost zmogljivosti, da bi zmanjšalo izgube. Pristojbine za odlaganje, ki se zaračunavajo dobaviteljem nevarnih odpadkov, se zato zmanjšajo, ko se poveča letni obseg dobave. Ti „postopni rabati“ so določeni vnaprej in veljajo, kadar se odpadki RDF ponudijo skupaj z odpadki visoke kalorične vrednosti, ki zajemajo najmanj 75 % iste količine.

(32)

Vse pristojbine so vnaprej določene za celotno koncesijsko obdobje (13) in veljajo enako za konkurente podjetja AVR in za podjetje AVR IW. Od začetka veljavnosti koncesijske pogodbe so pristojbine za odpadke C2 in RDF javno dostopne vsem dobaviteljem. Od začetka leta 2004 je bilo tako tudi pri nevarnih odpadkih z visoko kalorično vrednostjo.

(33)

Da bi podjetje AVR IW lahko načrtovalo izkoriščenost zmogljivosti, vsako leto prosi dobavitelje, da navedejo, koliko odpadkov načrtujejo dostaviti, pristojbine za odlaganje pa se izračunajo v zadevnem letu na podlagi ustreznega postopnega rabata. Če je dejanski obseg dobavljenih odpadkov ob koncu leta višji ali nižji od navedenega obsega, se opravi povračilo ali izračuna dodatna bremenitev, pri čemer se upošteva ustrezen postopni rabat, ki temelji na dejanski dobavi. Pogodbe na splošno niso vsebovale določbe, da je treba dobaviti vnaprej navedene količine.

(34)

V svojem sklepu o sprožitvi postopka iz člena 88(2) je Komisija izrazila naslednje pomisleke:

(35)

Prvič, Komisija ni prepričana, ali se lahko dejavnosti podjetja AVR Nuts z gotovostjo imenujejo storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe, saj na primer ni jasno, ali bi bilo AVR edino podjetje, ki lahko ponuja take storitve po enakih ali podobnih pogojih. Prav tako ni prepričana, ali je Nizozemska pri izbiri podjetja AVR Nuts ravnala v skladu z ustreznim postopkom. Poleg tega ni prepričana, ali so se v vseh okoliščinah izogibali kršitvi načela „onesnaževalec plača“, saj morajo proizvajalci zadevnih odpadkov plačati pristojbine za odlaganje, za katere bi se lahko reklo, da so običajni strošek.

(36)

Drugič, Komisija je izrazila dvom glede možnega prekomernega nadomestila, ki bi se lahko prelilo v druge segmente trga odpadkov. Skrbelo jo je, da bi lahko prekomerno nadomestilo izhajajo iz dejstva, da je pomoč temeljila na predhodnem izračunu, kar je podjetju AVR Nuts omogočilo, da zadrži del morebitne pozitivne razlike med dejanskimi in vnaprej določenimi dobički ali izgubami.

(37)

Tretjič, če naj bi se ukrep presodil v skladu s členom 87, Komisija ni bila prepričana, ali bi smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (14) („smernice o okoljski pomoči“) utemeljile skladnost pomoči s skupnim trgom.

(38)

Komisija je v svojem sklepu o podaljšanju postopka iz člena 88(2) razložila, da je imela podobne pomisleke glede mnogo višjega zneska pomoči za leto 2004 in nadomestila za predčasno zaprtje peči RDF.

(39)

Štiri zainteresirane stranke so predložile svoje pripombe po tem, ko je Komisija sprejela sklep o sprožitvi postopka iz člena 88(2).

(40)

Prva je trdila, da bi ukrep izkrivil konkurenco na irskem trgu, saj bi podjetju AVR omogočil, da na podlagi svojega 50-odstotnega deleža v mešani družbi, ki jo ima v lasti skupaj z irskim podjetjem Safeway Warehousing/South Coast Transport, zaračunava cene, ki so nižje od stroškov in znatno nižje od običajnih tržnih cen na irskem trgu.

(41)

Druga zainteresirana stranka je prav tako opozorila na nelojalno konkurenčno prednost, ki jo uživa mešana družba AVR/Safeway. Velike količine nevarnih odpadkov se uvozijo iz Irske. Ta zainteresirana stranka je prav tako trdila, da bi ukrep izkrivil konkurenco na mednarodnem trgu dejavnosti „čiščenja na ključ“ za poliklorirane bifenile, pesticide in druge nevarne organske odpadke.

(42)

Tretja zainteresirana stranka, Edelchemie, je bila zaskrbljena zaradi domačega trga. Razvila je svojo tehnologijo za obdelavo fotografskih in galvanskih odpadkov (možnost EKO) in predelavo koristnih materialov iz teh odpadkov (vključno s plemenitimi kovinami in obsidianom). Ukrepi pomoči za podjetje AVR ne bi le škodili njenemu poslovanju, temveč bi tudi zavrli tehnološki razvoj. Pripombe Edelchemie zadevajo AVR Nuts, AVR Chemie in njegove predhodnike od leta 1963, pri čemer so navedeni podrobni podatki o nizozemski politiki na področju nevarnih odpadkov v teh letih.

(43)

Kot četrta zainteresirana stranka so trije združeni konkurenti opozorili na domači trg z odpadki RDF. Tako na Nizozemskem kot v drugih državah članicah bi obstajala zmogljivost peči RDF, ki je enakovredna zmogljivostim podjetja AVR. Razširitev dejavnosti podjetja AVR bi povzročila presežek zmogljivosti na nizozemskem trgu odpadkov RDF, podatki o odpadkih RDF pa ne bi ustvarili celovite in pravilne slike. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je podjetje AVR zaprlo eno od svojih peči RDF in celo takrat je bilo mogoče pričakovati, da se bo dobava nevarnih odpadkov še naprej zmanjševala. Glede na ta pričakovanja je bilo ustrezno zapreti eno od preostalih dveh peči RDF. Na sestanku 26. maja 2005 je predstavnik izjavil: „Pravilna odločitev [v letu 2002] je bila, da se zapre ena peč RDF“. Podjetje AVR bi poleg tega zlorabilo svoj prevladujoč položaj tako, da bi zaračunavalo visoke pristojbine, zahtevalo, da se za peči RDF hkrati dobavijo odpadki z visoko kalorično vrednostjo, in ne bi zagotovilo preglednosti strukture pristojbin in njihove dostopnosti javnosti. Poleg tega bi podjetju AVR IW omogočilo, da zaračunava pristojbine za določene vrste odpadkov RDF in kasneje te odpadke obdeluje v rešetkastih pečeh sežigalnic komunalnih odpadkov, to pa bi povzročilo nižje stroške poslovanja, saj lahko te peči obratujejo pri nižjih temperaturah.

(44)

Ukrep bi pomenil nezdružljivo pomoč za tekoče poslovanje. Taka dejavnost ne bi bila storitev splošnega gospodarskega pomena in štiri merila, ki izhajajo iz sodbe v zadevi Altmark in ki določajo, ali je nadomestilo državna pomoč, (15) ne bi bila izpolnjena. Da bi Komisija lahko odobrila pomoč (del pomoči), morajo biti izpolnjeni različni pogoji, da se prepreči navzkrižno subvencioniranje, nalaganje obveznosti in cenovna diskriminacija. Nizozemska tudi ne bi smela podaljšati ukrepa za dodatnih deset let.

(45)

Dva združena konkurenta sta tudi predložila pripombe po tem, ko je Komisija sklenila podaljšati postopek. Ponovno sta navedla vse elemente iz svoje prve predložitve in predložila dodatna dokazila glede obstoja navzkrižnega subvencioniranja. Poleg tega sta predstavila naslednje pripombe:

(46)

Prvič, presenetljivo je, da je bil kljub zaprtju ene od peči RDF vnaprej določen primanjkljaj iz rednega poslovanja toliko višji od prvotno predvidenega. Če bi se upoštevalo četrto merilo iz sodbe Altmark (učinkovitost), bi se moral primanjkljaj iz rednega poslovanja znižati.

(47)

Drugič, nasprotovala sta pomoči kot nadomestilu za zaprtje peči RDF. Podjetju AVR ni bila naložena nobena izravnalna obveznost. To nadomestilo se ne bi smelo obravnavati kot odškodnina in ni bilo upravičeno, tudi zato, ker so bile naložbe opravljene z namenom ohranitve obratovanja za obdobje 10 let, uporabljale pa so se manj kot 3 leta. Podvomila sta tudi o podrobnih podatkih pri izračunih, zlasti kar zadeva znesek, ki naj bi se odpisal, stroške odpuščanja delavcev in ponavljajoče se stalne stroške. Skupni znesek je bil zelo visok, in sicer mnogo višji od 2 milijonov EUR, navedenih v členu 21(2) koncesijske pogodbe. Poleg tega je bilo v parlamentarnem dokumentu navedeno, da je bil „pri določanju nadomestila, ki naj bi se plačalo podjetju AVR za zaprtje peči RDF, dosežen dogovor o neporavnani terjatvi Ministrstva za stanovanjska vprašanja, prostor in okolje do podjetja AVR v zvezi z onesnaženjem Lickebaertpolderja z dioksinom“. Ministrstvo je zato prejelo znesek v višini 2,5 milijona EUR, ki se ni pričakoval v letu 2004. Trije združeni konkurenti so bili zaskrbljeni, da bi lahko poravnava tega spora „onesnažila“ izračun nadomestila. Občutek so imeli, da se „stvari prikrivajo“.

(48)

Tretjič, nasprotovala sta drugim prednostim, ki jih je imelo podjetje AVR na podlagi člena 21(5) koncesijske pogodbe, zlasti da naj bi država plačala 30 % stroškov odstranitve in dekontaminacije naprav, če podjetje AVR Chemie preneha poslovati. V skladu s predpisi o državni pomoči država nikoli ne bi smela prevzeti takih obveznosti.

(49)

Četrtič, storitev splošnega gospodarskega pomena ne obstaja, zlasti ker taka storitev ni potrebna glede na različne druge obstoječe možnosti, kot so piroliza, obdelava v proizvodnji cementa, odstranjevanje v rudnikih soli ali obdelava v elektrarnah in tujih pečeh RDF. Zadevne dejavnosti bi lahko opredelili kot storitve splošnega gospodarskega pomena le, če bi se izkazalo, da prinašajo izgubo. Koncesijska pogodba je bila sklenjena zgolj z namenom financiranja naložb v peči RDF, za katere je podjetje AVR Nuts pridobilo izključno pravico. Poleg tega dva združena konkurenta nista bila prepričana, ali je pomoč zagotavljala dostopne cene za storitve, saj so bile pristojbine za odlaganje podjetja AVR mnogo višje v primerjavi s sosednjimi državami. Visoke pristojbine bi lahko razložili z nalaganjem obveznosti s strani AVR in navzkrižnim subvencioniranjem glede uporabe odpadkov z visoko kalorično vrednostjo kot goriva. Te pristojbine tudi niso pregledne ali dostopne javnosti. Dobički so se knjižili pri AVR IW, izgube pa pri AVR Nuts. To je omogočilo podjetju AVR IW, da zaračunava višje pristojbine za odlaganje odpadkov RDF. Poleg tega podjetje AVR ni sprejemalo odpadkov RDF, če niso bili dobavljeni skupaj z odpadki z visoko kalorično vrednostjo, zato ni izpolnjevalo svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe o zagotavljanju storitev vsem strankam. Končno, v nasprotju z drugimi možnostmi se kakovost storitev ni niti ohranjevala niti izboljševala.

(50)

Petič, pomoč ne bi upoštevala meril iz sodbe Altmark. Za dodelitev koncesije ni bil opravljen javni razpis, pomoč pa se ne bi določila na podlagi stroškov povprečnega, dobro vodenega podjetja. Prav tako se ne bi določila na podlagi objektivno in pregledno določenih meril, bila bi višja, kot je treba, in bi se prelila na druge trge. Peči RDF v tujini bi lahko zaračunavale nižje tarife brez državne pomoči. Upoštevane niso bile niti cenejše alternativne metode odstranjevanja odpadkov. Poleg tega bi podjetje AVR lahko ohranilo nekaj svojih dobičkov, če bi poslovalo uspešneje, kot se je pričakovalo.

(51)

Na koncu sta dva združena konkurenta pripomnila, da nizozemski organi nameravajo še naprej kršiti predpise o državni pomoči, saj bi se v primeru negativne odločitve Komisije posvetovali s podjetjem AVR in poiskali rešitev za finančne težave, ki bi jih taka odločitev lahko povzročila za AVR.

(52)

Ker zakonodaja Skupnosti omogoča državam članicam, da prepovejo izvoz odpadkov za odstranjevanje, pomoč ne bi izkrivila konkurence med državami članicami.

(53)

Nizozemska je trdila, da se pomoč dodeljuje izključno za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo izvaja podjetje AVR Nuts. Javni razpis se ni zdel primeren, ker je bilo podjetje AVR Nuts edino podjetje na Nizozemskem, ki je imelo možnost in bilo pripravljeno obdelovati vse zadevne odpadke C2 in RDF. Koncesija pa je bila objavljena v Staatscourant in vsaka zainteresirana stranka je imela možnost, da vloži pritožbo. Vložena ni bila nobena pritožba. Poleg tega so nizozemski organi uredili vse potrebno za organizacijo javnega razpisa za podaljšanje že pred odločitvijo o zaprtju peči RDF.

(54)

Ukrep bi bil skladen z merili iz sodbe Altmark in se zato ne sme obravnavati kot državna pomoč. Pri vnaprej določenih primanjkljajih je državi na primer pomagalo neodvisno računovodsko podjetje. Ukrep ne bi kršil načela „onesnaževalec plača“, saj so pristojbine višje kot v sosednjih državah članicah.

(55)

Bilo bi popolnoma narobe, če bi podjetje AVR Nuts sprejemalo odpadke RDF le skupaj z odpadki z visoko kalorično vrednostjo. Bilo je izrecno navedeno, da morajo biti pristojbine, ki se zaračunavajo drugim podjetjem AVR za obdelavo drugih odpadkov, enake kot pristojbine, ki se zaračunavajo tretjim strankam. (16) Nizozemska je zaprosila računovodsko podjetje za nasvet glede možnosti večje preglednosti, kar zadeva pogodbe med podjetjema AVR Nuts in AVR IW. Dobljena priporočila so bila sprejeta in uresničena.

(56)

Kar zadeva rezultate podjetja AVR Nuts, je Nizozemska navedla, da v izračunu primanjkljaja iz rednega poslovanja ni upoštevana profitna marža. Če bi bil nepričakovano vnaprej določen poslovni presežek, bi bil dobiček omejen na samo 30 % presežka, dokler se ne bi poplačala vsa prejšnja pomoč.

(57)

Nizozemska je ugotovila, da pripombe niso pokazale, kako bi lahko pomoč vplivala na lastno ceno mešane družbe AVR in Safeways. Ta družba bi morala plačati enake pristojbine za obdelavo v Rotterdamu, kot se zaračunavajo domačim dobaviteljem odpadkov. Poleg tega bi se v Rotterdamu obdelovala le ena tretjina odpadkov, ki jih zbere mešana družba, in le majhen del teh bi bili odpadki C2 in RDF, kot je določeno v koncesijski pogodbi. Konkurenčne cene je mogoče razložiti z različnimi drugimi dejavniki: 1.Safeway je edino podjetje na Irskem, ki vodi postajo za pretovarjanje odpadkov, kjer se odpadki učinkovito razvrščajo in ločujejo, preden se pošljejo v najustreznejši obrat za obdelavo; 2. obstaja neposredna povezava s prevoznim podjetjem Southcoast, kar omogoča logistične prednosti in prihranke stroškov; 3. na Irskem je bila raven pristojbin relativno visoka, ker ni bilo konkurence.

(58)

Za obdelavo odpadkov, ki izhajajo iz projektov čiščenja na ključ, bi podjetje AVR zaračunavalo višje pristojbine kot domačim dobaviteljem. Povprečna pristojbina za vse tokove odpadkov iz drugih držav bi bila nekoliko višja od povprečne pristojbine, ki se zaračunava doma. Poleg tega nižje pristojbine ne bi povzročile višje pomoči, saj je ta odvisna od vnaprej določenega primanjkljaja iz rednega poslovanja.

(59)

Ko je bila podpisana koncesijska pogodba, sta obe peči RDF obratovali s polno zmogljivostjo. Glede na izjemno velike zaloge se je pričakovala polna izkoriščenost zmogljivosti. Trenuten presežek zmogljivosti verjetno ni posledica povečanja tržnega deleža konkurentov, temveč povečane ponovne uporabe odpadkov, na primer po tem, ko je bilo zakonsko dovoljeno redčenje z drugimi vrstami odpadkov.

(60)

Kar zadeva pirolizo, je Nizozemska ugotovila, da so bile pristojbine podjetja AVR višje od pristojbin, ki jih zaračunava edino podjetje na Nizozemskem z obratom za pirolizo.

(61)

Nizozemska je razložila, da je bil del pomoči plačan zaradi finančnih težav podjetja AVR Nuts, in sicer v skladu s sodbo Altmark in glede na čas, potreben za zaključek formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe.

(62)

Nizozemska je ugotovila, da podjetje Edelchemie deluje predvsem na področju nevarnih fotografskih odpadkov, ki jih podjetje AVR zaradi učinkovitosti ne more obdelovati. Podjetje ima različne naprave, izmed katerih je v tej zadevi najpomembnejša peč za pirolizo. Vendar pa tehnologija v nasprotju z napravami podjetja AVR ne bi bila primerna za vse vrste odpadkov RDF. V skladu z okoljskim dovoljenjem se v tej peči lahko obdela največ 10 000 ton, kar pa še zdaleč ne zadostuje glede na tokove nevarnih odpadkov na Nizozemskem. Ker podjetje AVR ne bi obdelovalo fotografskih odpadkov in bi zaračunavalo tržne pristojbine, Nizozemska ne vidi razloga za bojazen, da bi pomoč lahko škodovala interesom podjetja Edelchemie. Tehnološki razvoj podpirajo na primer posebni spodbujevalni programi in zahteva po uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij, določena ob dodelitvi okoljskih dovoljenj. Ta dovoljenja veljajo pet let. Kakršna koli predhodno dodeljena pomoč ne bi sodila v to desetletno omejitev, določeno v členu 15 Uredbe (ES) št. 659/1999, in ker se naprave v desetih letih odpišejo, to nikakor bi vplivalo na izračun pričakovanih primanjkljajev iz rednega poslovanja za podjetje AVR.

(63)

Nizozemska je trdila, da niti podjetje AVR Nuts niti AVR IW ni dobilo nobenega prekomernega nadomestila. Slednje je sicer delovalo kot posrednik, vendar ni moglo izkoristiti niti ni izkoristilo tega položaja, da bi pridobilo prekomerno nadomestilo. Na primer odpadki, ki so jih dobavljali konkurenti podjetja AVR Nuts, četudi jih je na papirju prejemalo podjetje AVR IW v imenu AVR Nuts, se niso upoštevali pri izračunu postopnih rabatov na tarife za odpadke, ki jih je pridobilo podjetje AVR IW samo. Taki odpadki so se dostavili neposredno do peči RDF in ne na lokacijo podjetja AVR IW, saj se dodatni logistični stroški ne bi izplačali.

(64)

Pomoč kot nadomestilo za stroške pridobivanja odpadkov je ustrezna. Aktivno pridobivanje odpadkov RDF bi bilo potrebno, saj se vse več uporablja možnost redčenja takih odpadkov ali prilagajanja embalaže, zaradi česar taki odpadki ne veljajo več za odpadke RDF. Brez pridobivanja takih odpadkov bi se tržni delež podjetja AVR Nuts zmanjšal na račun alternativnih možnosti obdelave, zlasti v tujini. S tem bi se zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti in povečale bi se izgube. Nadomestilo, dodeljeno podjetju AVR IW za stroške pridobivanja nevarnih odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, je utemeljeno s potrebo po zadostnih količinah takih odpadkov kot goriva. Na tem temelji razporeditev stroškov pridobivanja med podjetjema AVR Nuts in AVR IW. Z zaprtjem peči RDF bo izgubljenih sedem delovnih mest, ki ustrezajo zaračunanim stroškom. To bi potrdilo, da teh sedem delovnih mest predstavlja dodatne stroške pridobivanja, ki nastanejo zgolj v interesu podjetja AVR Nuts.

(65)

Nizozemski organi so predložili študijo o prihodnjem razvoju alternativ za odstranjevanje in predelavo zadevnih odpadkov na Nizozemskem in v sosednjih državah (glej točko 13 zgoraj). Študija kaže, da se v prihodnosti načrtujejo zadostne alternative, ki naj bi zagotovile varno in ustrezno odstranjevanje in predelavo takih odpadkov.

(66)

Nizozemska je predložila tudi ekonomsko analizo koncesijske pogodbe in morebitnega prekomernega nadomestila, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje na zahtevo podjetja AVR. V analizi je bilo najprej ugotovljeno, da so imeli vsi glavni konkurenti podjetja AVR možnost izkoristiti visoke postopne rabate, vendar so očitno raje dobavili del odpadkov, ki so jih pridobili, alternativnim obratom za odstranjevanje in predelavo odpadkov v tujini. Drugič, dejansko nadomestilo, ki naj bi ga Nizozemska dodelila za zaprtje peči RDF, je bilo precej nižje od lastnega izračuna stroškov podjetja AVR v višini 45 milijonov EUR in izračuna istih stroškov v višini skoraj 40 milijonov EUR, ki ga je opravil neodvisen računovodja. Glavna razlika je izhajala iz različnih izračunov stroškov odpuščanja delavcev.

(67)

Nizozemska je zagotovila podroben izračun proračunskega primanjkljaja za leto 2004. Ta je bil kljub zaprtju ene peči RDF višji kot v preteklih letih, saj so se tržni pogoji poslabšali, predvsem pa je bilo manj prejetih pristojbin za nevarne odpadke z visoko kalorično vrednostjo.

(68)

O plačilu za demontažo in nadaljnje ukrepe v primeru prenehanja poslovanja podjetja AVR Chemie se bosta morala država in podjetje AVR dogovoriti, saj ima država v lasti 30 % podjetja AVR Chemie. Seveda bo treba razpravljati o možnosti negativne odločitve Komisije o prijavljeni pomoči in poiskati rešitve, vendar bo pri tem treba upoštevati stališča Komisije.

(69)

Člen 87(1) Pogodbe določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(70)

Pomoč za tekoče poslovanje in nadomestilo za stroške zaprtja peči RDF za podjetje AVR Nuts, ki sta opisana pod točkami 17–27, dodeli država in se financirata neposredno iz državnih sredstev. Sta selektivne narave, saj vplivata predvsem na podjetja AVR, AVR Nuts in AVR IW. Ta podjetja ponujajo svoje storitve na trgih z odpadki za odstranjevanje in odpadki za predelavo. Enako velja za vsako državno plačilo za stroške odstranitve in nadaljnjih ukrepov, za katere je država zagotovila jamstvo do višine 30 %.

(71)

Na ukrepe je treba gledati, kot da vplivajo na trgovino med državami članicami. Trga z odpadki za odstranjevanje in odpadki za predelavo sta neizogibno povezana in kljub regulativnemu okviru in strogemu nadzoru nad odpadki za odstranjevanje je trgovina med državami članicami na obeh trgih običajna. Tako se je na primer po objavi zaprtja peči RDF znatno povečalo število prošenj za dovoljenje za izvoz odpadkov v druge države članice. Komisija iz tega sklepa, da je imela pomoč za nadaljnje obratovanje peči RDF omejevalni učinek na trgovino med državami članicami.

(72)

Ukrepi ne dajejo prednosti dobaviteljem nevarnih odpadkov. Pristojbine za odlaganje odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki se uporabljajo kot gorivo, so bile določene glede na tržne ravni in v primerjavi s pristojbinami, ki se uporabljajo na Nizozemskem in v sosednjih državah. Pristojbine za odlaganje odpadkov C2 in RDF so bile iz političnih razlogov določene glede na družbeno sprejemljive ravni, ki pa so bile višje kot v sosednjih državah. To je bilo mogoče zaradi izvoznih omejitev za odpadke za odstranjevanje. Višanje pristojbin v običajnih tržnih razmerah ni bila izvedljiva in realna možnost, saj bi se več odpadkov izvažalo, mešalo med druge tokove odpadkov ali zakonito oziroma nezakonito odstranjevalo, in zato tako ne bi povečali prihodkov podjetja AVR Nuts. Pravzaprav je bilo z zaprtjem peči RDF dobaviteljem lažje izkoristiti nižje pristojbine za odlaganje v Belgiji in Nemčiji. Brez pomoči bi bile peči RDF zaprte prej in možnosti za izvažanje odpadkov za odstranjevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 259/93 bi se prej izboljšale. To potrjujejo tudi cenovna in količinska gibanja po zaprtju druge peči RDF. Zaradi teh razlogov Komisija meni, da ukrep dobaviteljem nevarnih odpadkov ni prihranil stroškov, ki bi bili običajno vključeni v njihov proračun.

(73)

Brez poseganja v presojo ukrepa na podlagi člena 86(2) Pogodbe Komisija ugotavlja, da ni izpolnjeno četrto merilo, ki izhaja iz sodbe Altmark. Prvič, podjetje AVR Nuts ni bilo izbrano z javnim razpisom in objava odločitve o koncesiji v Staatscourant, po kateri je lahko vsaka zainteresirana stranka v roku šestih tednov vložila pritožbo, ne more nadomestiti odprtega in preglednega razpisnega postopka. Drugič, raven nadomestila ni bila določena na podlagi stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno podjetje z ustreznimi zmogljivostmi za obdelavo odpadkov. Pravzaprav glede na edinstven položaj odlagališča C2 in peči RDF v državi na Nizozemskem tako povprečno podjetje očitno ne obstaja. Vnaprej določen proračunski primanjkljaj vsekakor odseva posebne pogoje, pod katerimi podjetje AVR Nuts obratuje s temi napravami, stroški podobnih naprav v tujini pa niso bili upoštevani. Jasno je, da zmogljivosti podjetja AVR za obdelavo niso bile ustrezne: zaradi presežka zmogljivosti peči RDF niso bile dovolj izkoriščene in jih je bilo treba na koncu zapreti. To se kaže v ukrepih pomoči, zlasti kar zadeva primanjkljaj za leto 2004 in nadomestilo za zaprtje. V teh okoliščinah je ukrepe treba obravnavati, kot da podjetju AVR Nuts dajejo selektivno prednost, ne pa zgolj zagotavljajo nadomestilo, ki bi ga lahko dobila druga podjetja v podobnem položaju pod podobnimi pogoji, če bi bila pooblaščena za izvajanje teh storitev.

(74)

Selektivna korist izhaja ne le iz primanjkljajev iz rednega poslovanja in nadomestila za stroške zaprtja, temveč tudi iz državnega jamstva za plačilo 30 % stroškov, nastalih zaradi odstranitve in nadaljnjih ukrepov. Dejstvo, da ti stroški ustrezajo deležu države v podjetju AVR Chemie, ne spreminja narave ukrepa kot državne pomoči, saj bi bila država kot tihi partner v podjetju AVR Chemie odgovorna le v obsegu svojega deleža v podjetju in ne za dodatne terjatve, ki lahko presežejo ta znesek. Pravzaprav se zdi, da jamstvo izhaja in političnega cilja države, da se želi izogniti položaju, v katerem po likvidaciji podjetij AVR Nuts in AVR Chemie nobeno drugo podjetje ne bi bilo odgovorno za ustrezno odstranitev in nadaljnje ukrepe. Jamstvo je lahko podelilo ugodnosti za celotno obdobje trajanja koncesijske pogodbe, saj bi brez jamstva podjetje ustvarilo (moralo ustvariti) potrebne rezerve med obratovalno življenjsko dobo naprav, da bi lahko brez pomoči plačalo stroške odstranitve in nadaljnjih ukrepov.