18.3.2006

Uradni list Evropske unije

L 81/13

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. oktobra 2004

o državni pomoči Italije, predvideni za kmetijsko podjetje „Cooperativa Agricola Moderna“ s.c.r.l.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 3639)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2006/224/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

po povabilu (1) zainteresiranih strani k predložitvi ugotovitev v skladu z navedenim členom in ob upoštevanju teh ugotovitev,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)	S pismom z dne 8. februarja 2001, vpisanim v evidenco 9. februarja 2001, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji v skladu s členom 88(3) Pogodbe Komisijo obvestilo o zadevnem ukrepu.

(2)

S pismi z dne 21. avgusta 2001, vpisanim v evidenco 24. avgusta 2001, 3. decembra 2001, vpisanim v evidenco 5. decembra 2001, in 11. aprila 2002, vpisanim v evidenco 17. aprila 2002, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji sporočilo Komisiji dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov s pismoma z dne 9. aprila 2001 in 27. septembra 2001 ter prek neuradnih stikov.

(3)	S pismom z dne 5. junija 2002 je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedeno pomočjo.

(4)	Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (2). Komisija je povabila zainteresirane tretje stranke, da predložijo ugotovitve v zvezi z zadevno pomočjo.

(5)	Komisija ni v zvezi s tem prejela nobenih ugotovitev s strani zainteresiranih tretjih strank.

(6)	S pismom z dne 16. septembra 2002, vpisanim v evidenco 17. septembra 2002, je Italija Komisiji sporočila nadaljnje podatke v zvezi z načrtovanim ukrepom.

II. PODROBEN OPIS POMOČI

(7)

Cooperativa Agricola Moderna s. c. r. l. (sodobna kmetijska zadruga) je eno od podjetij, ki so upravičena do pomoči za reševanje, ki jo je Komisija obravnavala in odobrila v dokumentu št. N 354/2000 (3). V odločbi o odobritvi je predvideno preoblikovanje pomoči za reševanje v pomoč za prestrukturiranje pod pogojem, da Italija v roku šestih mesecev od odobritve pomoči predloži načrt za prestrukturiranje podjetja v skladu z določbami točke 23 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu „Smernice“) (4). Ob izvajanju te naloge so italijanski organi priglasili načrt za prestrukturiranje zadruge. Ta odločba zato obravnava pomoč za prestrukturiranje.

(8)	V načrtu za prestrukturiranje se je izplačana pomoč za reševanje v znesku 900 000 000 ITL (464 810 EUR) preoblikovala v subvencijo v obliki nepovratnih kapitalskih sredstev.

A. Opis podjetja

(9)	Cooperativa Agricola Moderna s. c. r. l. je manjša zadruga, ki jo sestavlja 69 partnerjev ter se ukvarja z vinogradništvom in pridelavo žita (primarna pridelava). Zdaj upravlja 75 ha lastne posesti, 207 ha zemljišča ima v najemu in sprejema pridelke s 178 ha zemljišča.

B. Tržna raziskava

(10)

Italijanski organi menijo, da je poglavitna dejavnost zadruge pridelava grozdja za vinarstvo (80 % njene bruto prodajne proizvodnje). Zadevni trg je zato vinski trg. Skupna vinska proizvodnja dežele Marke, ki ima 23 500 ha vinogradniških površin, od tega na 13 000 ha goji sorte z registriranim geografskim poreklom, je 147 milijard ITL. S 125 ha vinogradov ima zadruga 0,53 % vinogradniških površin celotne dežele in 0,96 % površin s sortami z registriranim geografskim poreklom ter proizvede 0,38 % povprečne deželne proizvodnje (podatki za zadnje tri leta).

(11)

Zdajšnji trendi na tem področju se usmerjajo k uporabi vina boljše kakovosti (povečala se je poraba vina z registriranim geografskim poreklom (DOC), medtem ko se je poraba namiznega vina zmanjšala (5)). Mednarodni trg postaja vse bolj pomemben, sloves italijanskih vrst vina v tujini se veča, čeprav se morajo soočati z močno konkurenco tradicionalnih proizvajalcev in novonastalo konkurenco drugih držav v tem sektorju. Skoraj tri četrtine vinogradniških podjetij izvaža v tujino: večinoma so to mala in srednje velika podjetja z letnim dobičkom, nižjim od 50 milijard. Vino z registriranim geografskim poreklom iz dežele Marke ima dobro možnost za uspeh. Vino Verdicchio dei Castelli di Jesi, ki se uvršča med najboljše italijanske vrste belega vina, je skupaj z vinom Rosso Conero eno od najbolj cenjenih vrst vina iz dežele Marke v Italiji in po svetu. Izvozni delež je 30 % (6). Glede na načrt za prestrukturiranje se pričakuje zmerna optimistična napoved razvoja vinskega trga, ki ne predvideva krize povpraševanja po kakovostnem vinu iz geografsko omejenih območij. Načrt za prestrukturiranje zadruge Cooperativa Moderna predvideva delno preoblikovanje za proizvodnjo takšnega vina.

C. Izvor težav zadruge

(12)

Italijanski organi menijo, da so vzrok za finančne težave zadruge:

a)	prekomerni finančni stroški, povezani s financiranjem naložb prek kratkoročnih posojil;

b)	stalno upadanje tržnih cen, ki ni povezano s podobnim zniževanjem proizvodnih stroškov (delovna sila, tehnična sredstva). Zlasti pomanjkanje mehanizacije proizvodnje in starost nekaterih vinogradov ne zagotavljata zadostnega dohodka;

c)	nezadostne rezerve. V zadnjih petih letih so bila amortizacijska sredstva nižja, kot bi bila potrebna glede na življenjsko dobo opreme, kar je še poslabšalo finančno stanje;

d)	naravne nesreče. Neugodne vremenske razmere, ki so zaznamovale sezoni 1998/1999 (toča) in 1999/2000 (toča in suša), so povzročile izgubo, ki se je le delno izplačala iz zavarovalniških polic in ki ni bila upravičena do nobenega nadomestila iz nacionalne ali deželne sheme;

naložbe v novo vinogradniško opremo, pri katerih je bila javna pomoč znatno nižja od najvišje stopnje, predvidene v zakonodaji Skupnosti. Dežela je določila zgornjo mejo dopustnih stroškov, ki je 17 000 000 ITL na hektar, in stopnjo pomoči, ki je 35 %. Na strmih območjih so stroški za opremo znatno presegli to zgornjo mejo (32 000 000 ITL na hektar).

(13)

Italijanski organi menijo, da je pregled izgube zadruge (spremenjena različica) naslednji:

Razlika v gospodarski storilnosti za obdobje 1995–2000 (7)	776 432 609 ITL (400 994 EUR)
Razlika v javni pomoči za naložbe	179 363 240 ITL (92 633 EUR)
Izguba bruto proizvodnje zaradi naravnih nesreč v sezoni 1998/1999	165 120 000 ITL (85 277 EUR)
Izguba bruto proizvodnje zaradi naravnih nesreč v sezoni 1999/2000	194 599 000 ITL (100 502 EUR)
Skupna izguba	1 315 514 849 ITL (679 406 EUR)

D. Pomoč za reševanje

(14)

Na podlagi sheme N 354/2000 je Komisija soglašala, da Italija za ocenjevanje težavnosti položaja petih podjetij, upravičenih do pomoči za reševanje, uporabi spodaj navedena merila. Upravičena podjetja so morala izpolnjevati vsaj 2 kazalnika dobičkonosnosti in 2 finančna/strukturna kazalnika.

Kategorije kazalnikov	Kazalnik	Vrednost
Kazalniki dobičkonosnosti	izguba pri poslovanju	izguba zadnjih treh let
	dohodek iz poslovanja/poslovni kapital	manj kot 3 % v zadnjih 5 poslovnih letih ali znižanje, v zadnjih 5 poslovnih letih, na vrednost, ki je v zadnjem poslovnem letu nižja od 3 % (1,5 % za zadruge)
	dohodek iz poslovanja/vrednost proizvodnje	znižanje za 50 % v zadnjih 5 poslovnih letih z letno stopnjo zniževanja vsaj 5 %, ki v zadnjem poslovnem letu ni višja od 20 %
	dobiček/delnice	znižanje med 20 % in 40 % v zadnjih 5 poslovnih letih s stopnjo zniževanja, ki v zadnjem poslovnem letu ni višja od 15 %
	finančni stroški/dobiček	med 4 % in 15 % v zadnjih 5 finančnih letih
Finančni in strukturni kazalniki	obdobje odloga plačila dobaviteljem	povišanje za 70 % v zadnjih 5 poslovnih letih z letno stopnjo rasti vsaj 10 %, ki v zadnjem poslovnem letu ni višja od 30 %
	dohodek iz poslovanja/finančni stroški	znižanje za 25 % do 30 % v zadnjih 5 poslovnih letih z letno stopnjo zniževanja vsaj 3 % do 4 %, ki v zadnjem poslovnem letu ni višja od 15 %
	(tekoča sredstva – zaloga)/obveznosti	manj kot 0,6 % v zadnjih 3 poslovnih letih ali znižanje v zadnjih 5 poslovnih letih na vrednost, ki je v zadnjem poslovnem letu nižja od 0,6 %
	tekoča sredstva/obveznosti	manj kot 0,8 % v zadnjih 3 poslovnih letih ali znižanje v zadnjih 5 poslovnih letih na vrednost, ki je v zadnjem poslovnem letu nižja od 0,8 %
	stalni kapital/ opredmetena sredstva	manj kot 0,6 % v zadnjih 3 poslovnih letih ali znižanje v zadnjih 5 poslovnih letih na vrednost, ki je v zadnjem poslovnem letu nižja od 0,6 %
	kratkoročni bančni dolg/obveznosti	ne nižja od 0,35 % in ne višja od 0,6 % v zadnjih 5 poslovnih letih, s skupno rastjo v zadnjem poslovnem letu, ki ni višja od 0,2 %

V zadevnem primeru je zadruga Moderna izpolnjevala te pogoje. Težavnost položaja je bila ugotovljena na podlagi naslednjih razmerij: finančni stroški/dobiček, dobiček/delnice, (tekoča sredstva – zaloga)/obveznosti, kratkoročni bančni dolg/obveznosti.

E. Prestrukturiranje

(15)

Načrt za prestrukturiranje zadruge predvideva posaditev starejših vinogradniških površin, ki so dosegle konec pridelovalnega cikla, s sortami z registriranim geografskim poreklom, ki so najbolj značilne za to deželo (Verdicchio dei castelli di Jesi in Rosso Conero), ter naložbe v stroje, da se znižajo stroški delovne sile in poveča dobičkonosnost podjetja. Predvideni so naslednji ukrepi:

a)	obnova in prestrukturiranje 10 hektarjev vinogradov z registriranim geografskim poreklom, ki se na podlagi petletnega naložbenega načrta izvedeta v skladu z uredbami Skupnosti (Uredbi (ES) št. 1493/1999 in št. 1227/2000);

b)	posaditev sort z registriranim geografskim poreklom (se izvaja) na 10,5 hektarja vinogradov (Verdicchio dei castelli di Jesi na 2,5 ha in Rosso Conero na 8,5 ha);

c)	nakup stroja za obiranje grozdja za 386 900 000 ITL (199 820 EUR), ki z mehanizacijo nekaterih obdelovalnih del omogoča znižanje stroškov delovne sile za približno 184 800 000 ITL (95 440 EUR) na leto.

(16)

Strošek naložb v obnovo in prestrukturiranje vinogradov za petletno obdobje, zajeto v načrtu, bo:

Opis	Znesek (v ITL)
Vinograd (10 ha × 45 milijonov ITL)	450 000 000
[Upravičena naložba (10 ha × 40 milijonov ITL)]	[400 000 000]
Pripadajoča pomoč (40 % od 400 milijonov ITL)	– 160 000 000
Preostanek za financiranje	290 000 000 (149 773 EUR)

(17)	Partnerji zadruge so ponovno povečali delniški kapital za 100 milijonov ITL (51 650 EUR). Delniški kapital se je zato v poslovnem letu 2000 povečal z 92,7 milijona ITL (47 880 EUR) na 192,7 milijona ITL (99 520 EUR). Razen tega so partnerji zadrugi odobrili posojilo 500 milijonov ITL (258 230 EUR).

(18)

Pomoč za prestrukturiranje vključuje tudi stroške svetovanja in mentorstva pri načrtovanju prestrukturiranja v znesku 120 000 000 ITL (61 975 EUR). Te naloge se za tri leta dodelijo zadrugi Moncaro. Finančna sestava načrta za prestrukturiranje bo zato:

A.	Prejšnji dolgovi (kot je prikazano v zgornji tabeli)

1 315 514 849 ITL

B.	Stroški partnerjev (nižje plačilo za pridelke, višji delniški kapital)

534 233 484

Neto dolgovi (A–B)

– 781 281 365

50 % pomoč za nakup opreme

– 193 450 000

Stroški mentorstva

– 120 000 000

Skupaj

–1 094 731 365

F. Uporaba pomoči za reševanje

(19)

Preoblikovanje pomoči za reševanje 900 000 000 ITL (464 811 EUR) v pomoč v obliki nepovratnih kapitalskih sredstev omogoča znižanje zgoraj navedenega skupnega dolga za 792 000 000 ITL (409 034 EUR) ter delno kritje nakupa stroja za obiranje grozdja in stroškov mentorstva, povezanih z izvajanjem načrta za prestrukturiranje.

(20)

Za poravnavo se je zadruga zavezala, da bo zmanjšala proizvodne zmogljivosti v vinskem sektorju. 31. decembra 2001 je bila ta zmogljivost 1 674,1 tone, ob upoštevanju gojenih sort in predpisov za proizvodnjo, ki jih določajo poglavja v zvezi z različnimi izdelki z registriranim geografskim poreklom. Z znižanjem za 16 %, predvidenim za petletno obdobje, se bo proizvodna zmogljivost v skladu z določbami točke 74(i) Smernic znižala na 1 406,2 tone. Ta raven se bo ohranjala do leta 2005; načrt za prestrukturiranje je bil predložen v začetku leta 2001.

G. Razlogi za začetek postopka

(21)	Letna bilanca stanja zadruge je bila negativna samo leta 1996. Zato je Komisija podvomila v resničnost zadolženosti in težav zadruge v obdobju med 1995 in 1999.

(22)

Komisija je dvomila, da bi podjetje obnovilo dobičkonosnost z zmanjšanjem proizvodnih zmogljivosti za 16 %, zlasti pa je dvomila v številke, ki jih je predložila Italija, in kažejo, da bi imela zmanjšana proizvodnja zanemarljiv vpliv na gospodarsko ravnovesje podjetja (dobiček iz prodaje se je v obdobju od 2002 do 2005 znižal le za 1–2 %).

(23)

Komisija je dvomila tudi v predviden znesek pomoči, ki se je zdel višji od najmanjšega zneska, potrebnega za prestrukturiranje. Komisija je, za izračun realnih potreb, zlasti dvomila, da se lahko kot izguba obravnavajo amortizacijska sredstva, ki jih podjetje nima v rezervi, in je podvomila v upravičenost pomoči znotraj načrta za prestrukturiranje za naložbe v opremo za proizvodnjo brez primanjkljajev.

(24)	Končno je Komisija dvomila v stroške mentorstva pri načrtu za prestrukturiranje, ker ni mogoče izključiti odobritve posredne pomoči zadrugi, ki je zadolžena za opravljanje teh dejavnosti.

III. UGOTOVITVE, KI JIH JE PREDLOŽILA ITALIJA

(25)	S pismom z dne 16. septembra 2002 je Italija predložila nadaljnje podatke in obrazložitve.

(26)

V zvezi z utemeljitvijo težavnosti položaja podjetja je Italija poudarila, da zadruga Moderna izpolnjuje štiri merila, ki jih uporablja dežela in so odobrena znotraj pomoči N 354/2000. Razen tega je poudarila značilno naravo zadrug, ki običajno poskušajo izravnati zaključne bilance, tudi če so v težavah, kar dokazujejo finančni stroški, ki izhajajo iz velikega dolga, in prikazati tak dohodek iz poslovanja, da poravnajo finančne stroške.

(27)

Italija je natančno navedla, da je podjetje za doseganje te poravnave v letih od 1994 do 1999 ocenilo nekatere proračunske postavke: a) nižje plačilo za pridelke partnerjev (nižje od cen na trgu), pri čemer je od partnerjev zahtevalo znaten finančni prispevek (434 milijonov ITL); b) znižanje rezerv amortizacijskih sredstev za 50 % glede na stopnjo, ki je potrebna, da bi stroji in druga oprema delovali učinkovito. Zato so zmanjkala finančna sredstva za obnovo obratov, kar je imelo negativne posledice na finančno upravljanje.

(28)

Razen tega velika izguba v poslovnem letu 1996 (182 milijonov ITL, kar je 13 % dobička) ni bila poravnana z dobički v prihodnjih poslovnih letih. V poslovnih letih 1998 in 1999 so pogojne obveznosti znašale 78 milijonov ITL in 134 milijonov ITL zaradi nižjih dobičkov od kmetijskih pridelkov, kot je bilo ocenjeno.

(29)

V zvezi z obnovo dobičkonosnosti podjetja kljub zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti je Italija poudarila in potrdila, da obveza po zmanjšanju vinske proizvodnje podjetja za 16 % v obdobju petih let (največja možna proizvodnja bo še naprej omejena na 11 406,2 tone grozdja) ne pomeni sorazmernega znižanja vrednosti proizvodnje, če je zmanjšanje zaradi uvajanja sort s kakovostnejšim grozdjem v proizvodno mešanico znatno nižje od dobička od prodaje. Italija je potrdila izračun, predložen med postopkom.

(30)

V zvezi z upravičenostjo pomoči za naložbe v stroje (v zadevnem primeru v stroj za obiranje grozdja) je Italija pojasnila, da je ta nakup obvezen za obnovo dobičkonosnosti podjetja, ker zadevni stroj omogoča mehanizacijo nekaterih obdelovalnih in obiralnih del, pri čemer zmanjša število delovnih ur, potrebnih za upravljanje vinogradov, ter zato omogoča znižanje proizvodnih stroškov (za 185 milijonov ITL) in ponovno pozitivno poslovanje vinskega oddelka podjetja.

(31)	Italija je predložila tabelo, ki kaže dejanske stroške vinogradniških strojev na zelo nagnjenih površinah v primerjavi z referenčnimi vrednostmi, na podlagi katerih se je izplačala javna pomoč in ki so povzročili primanjkljaj dohodka v znesku 179 363 240 ITL.

(32)

Razen tega je Italija predložila še pojasnila v zvezi s stroški za svetovanje in mentorstvo. Znesek 120 000 000 ITL vključuje stroške analize gospodarskega in premoženjskega stanja od leta 1994 do leta 1999, izdelave načrta za prestrukturiranje, izdelave finančnih načrtov do leta 2005, tehnično-upravne pomoči, ki je potrebna za izvajanje ukrepov, predvidenih v projektu, spremljanja izvajanih ukrepov in vrednotenja morebitnih popravnih ukrepov. V zvezi z določitvijo stroškov za svetovanje in mentorstvo ter ustreznega zneska se Italija sklicuje na Predsedniško uredbo št. 645 z dne 10. oktobra 1994, ki določa nadomestila za strokovno delo ekonomistov.

IV. OCENA POMOČI

(33)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je, če vpliva na trgovanje med državami članicami, s skupnim trgom nezdružljiva tista pomoč, ki jo v kakršni koli obliki odobrijo države ali se izplačuje iz državnih virov ter ki zaradi dajanja prednosti nekaterim podjetjem ali proizvajalcem izkrivlja konkurenco ali pomeni nevarnost za njeno izkrivljanje.

(34)

Zadevna pomoč ustreza tej opredelitvi, ker dodeli gospodarsko prednost posameznemu podjetju, se financira iz javnih sredstev (deželnih) in lahko vpliva na trgovanje, ob upoštevanju mesta, ki ga ima Italija v vinskem sektorju (Italija je druga največja proizvajalka vina v Uniji, v letu 1998 je proizvedla 32 % celotne proizvodnje Unije).

(35)	Vseeno lahko v primerih iz členu 87(2) in (3) Pogodbe nekateri ukrepi veljajo, z odstopanjem, za združljive s skupnim trgom.

(36)

V zadevnem primeru je edino odstopanje, ki ga je mogoče uporabiti, odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da je s skupnim trgom združljiva tista pomoč, ki je namenjena olajševanju razvoja nekaterih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, če ne spreminja pogojev za trgovanje tako, da nasprotujejo splošnemu interesu.

(37)	Ob upoštevanju narave pomoči mora biti ta pomoč, da se upraviči zgoraj navedeno odstopanje, usklajena s pogoji iz Smernic.

(38)

Smernice določajo naslednje splošne pogoje za odobritev pomoči za prestrukturiranje:

a)	podjetje mora biti opredeljeno kot podjetje v težavah;

b)	predložen mora biti tak načrt za prestrukturiranje, ki omogoča dolgoročno obnovitev donosnosti podjetja v razumnem časovnem okviru;

c)	sprejeti je treba ukrepe za izravnavo negativnih posledic pomoči na konkurente (izravnalni ukrepi);

d)	znesek in intenzivnost pomoči morata biti omejena na najmanjši znesek, ki je potreben, da se omogoči prestrukturiranje;

e)	pomoč mora biti enkratna.

(39)

Ker v Skupnosti ni opredelitve za podjetje v težavah (točka 4), Smernice določajo, da se za ocenjevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje kot podjetje v težavah obravnava podjetje, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozila obstoj družbe. Težave podjetja običajno razkrijejo naraščajoča izguba, upadanje dobička, kopičenje zalog, presežki proizvodnih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev.

(40)

V zadevnem primeru je bila težavnost položaja podjetja že ugotovljena znotraj sheme za pomoč za reševanje (N 354/2000, ki jo je odobrila Komisija z Odločbo SG(2000) D/106283) na podlagi metode ocenjevanja iz uvodne izjave 14 te odločbe, ki je sestaven del odločitve za odobritev. Zadruga je bila razglašena za podjetje v težavah na podlagi naslednjih meril: finančni stroški/dobiček, dobiček/delnice, (tekoča sredstva – zaloga)/obveznosti, kratkoročni bančni dolg/obveznosti.

(41)

Kljub temu da sta pomoč za reševanje, ki je že odobrena, in pomoč za prestrukturiranje, ki se obravnava v tej odločbi, preverjeni in odobreni na različna načina, se poudarja, da sta v zadevnem primeru pomoč in prestrukturiranje dva vidika istega projekta, čeprav sta različna. Zato Komisija meni, da se težavnost položaja podjetja lahko obravnava kot potrjena (ker je že ugotovljena).

(42)

Razen tega natančno preverjanje informacij, ki jih je predložila Italija, podkrepi ta sklep. Usklajevanje proračuna, ki je sprožilo dvome Komisije, je računovodski podatek, ki v zadevnem primeru in obravnavan samostojno ne daje celotne slike resnične gospodarsko-finančne trdnosti podjetja. V primeru zadruge Moderna se je uskladitev proračuna izkazala za umeten podatek, dobljen, ker so precejšen del izgube pokrili partnerji, ki so sprejeli nižje plačilo za pridelke (8), ter zaradi pomanjkanja rezerv amortizacijskih sredstev, ki – čeprav italijanski zakon to dopušča (9) – kaže na nesposobnost podjetja, da iz lastnega finančnega toka financira običajen postopek obnove proizvodne opreme.

(43)

Dokaz za težavnost položaja podjetja je treba iskati v kratkoročni zadolženosti podjetja in pomanjkanju likvidnosti, ki sta povezana z upadom dobička. Z dolgovi v znesku 1 254 832 000 ITL (648 070 EUR) leta 2000, zelo negativnim finančnim poslovanjem (– 238 951 430 ITL leta 2000) (123 408 EUR) in s kazalnikom likvidnosti 0,555 leta 2000 ter upadanjem dobička se zdi, da zadruga Moderna ni zmožna obnoviti dobičkonosnosti z lastnimi sredstvi in s sredstvi partnerjev, ki so dejansko že večkrat posredovali (s posojili in nižjim plačilom za pridelke).

(44)

Odobritev pomoči mora biti pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, mora dolgoročno obnoviti donosnost podjetja v razumnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. Izvesti se mora zlasti tržna raziskava. Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti predvsem posledica notranjih ukrepov. Prestrukturiranje mora vključevati opustitev dejavnosti, ki bi tudi po prestrukturiranju povzročale izgubo v strukturnem smislu (točki 34 in 35 Smernic).

(45)	Italijanski organi so predložili načrt za prestrukturiranje, oblikovan na podlagi tržne raziskave in ocene pričakovanj zadruge z javno pomočjo v znesku 900 000 000 ITL ali brez nje.

(46)	Načrt za prestrukturiranje, ki je opisan v uvodni izjavi 15 te odločbe in zajema obdobje treh let, ugotavlja razloge za krizo podjetja in določa notranje ukrepe za obnovo dobičkonosnosti.

(47)

Predvideni ukrepi so:

a)	posaditev dela vinogradov, z javno pomočjo, s sortami z registriranim geografskim poreklom (grozdje Verdicchio in Rosso Conero), za katere tržne raziskave kažejo dobre tržne možnosti;

b)	posaditev sort z registriranim geografskim poreklom (se izvaja) na 10,5 hektarja vinogradov (na podlagi pravic do novih nasadov);

c)	nakup stoja za obiranje grozdja za avtomatizacijo proizvodnje in zmanjšanje stroškov.

(48)

Komisija je dvomila v upravičenost pomoči za naložbe v opremo, ki se ni zdela nujno potrebna za obnovo dobičkonosnosti (stroj za obiranje grozdja). Vendar je natančno preverjanje poslanih podatkov pokazalo, da je mehanizacija proizvodnje ključni element za obnovo dobičkonosnosti podjetja. Na podlagi izračunov, ki jih je predložila Italija, omogoča nakup zadevnega stroja letni prihranek v znesku 185 000 000 ITL pri upravljanju vinogradov, iz katerega izhaja 80 % bruto prodajne proizvodnje zadruge brez kakršnega koli povečanja proizvodnje.

(49)

Italija se je zavezala, da bo v petih letih zmanjšala vinsko proizvodnjo zadruge za 16 %. Komisija je dvomila v trditev Italije, da takšno zmanjšanje ne bo povzročilo znatnih znižanj dobičkov iz prodaje. Vendar je natančen pregled tabel, ki jih je predložila Italija (uvodni izjavi 50 in 51 te odločbe), podkrepil teorijo, da bi posaditev sort z registriranim geografskim poreklom (verdicchio superiore, verdicchio riserva, verdicchio passito), ki imajo višjo ceno na trgu, ustvarila višje dohodke, ki v veliki meri nadomestijo predvideno zmanjšanje proizvodnje. Zato predvideno zmanjšanje proizvodnje ne ogroža obnove dobičkonosnosti podjetja.

(50)

Izračun dobička od prodaje brez zmanjšanja zmogljivosti:

Grozdje	Ha	t/ha	Proizvodna zmogljivost maks/t	Cena EUR/100 kg	Skupna vrednost
Verdicchio Castelli Jesi	0,62	14,00	8,7	42,09	3 653,52
Verdicchio Castelli Jesi	99,00	14,00	1 386,0	46,48	644 228,34
Verdicchio Superiore	0,00	11,00	0,0	50,61	0,00
Verdicchio Riserva	0,00	11,00	0,0	61,97	0,00
Verdicchio Passito	0,00	11,00	0,0	103,29	0,0
Rosso Conero doc riserva	2,22	14,00	31,1	87,80	27 287,52
Esino rosso	8,96	15,00	134,4	33,31	44 770,62
Marche IGT bianco	4,89	18,00	88,0	20,66	18 183,41
Marche IGT rosso	1,44	18,00	25,9	22,21	5 756,22
SKUPAJ	117,13	14,29	1 674,1		743 879,62
Skupaj ITL					1 440 351 800

(51)

Izračun dobička od prodaje z zmanjšanjem zmogljivosti:

Grozdje	ha	t/ha	Proizvodna zmogljivost maks/t	Cena EUR/100 kg	Skupna vrednost
Verdicchio Castelli Jesi	0,62	12,32	7,6	42,09	3 215,10
Verdicchio Castelli Jesi	59,00	12,60	743,4	46,48	345 540,65
Verdicchio Superiore	20,00	10,45	209,0	50,61	105 780,70
Verdicchio Riserva	15,00	10,45	156,8	61,97	97 145,54
Verdicchio Passito	5,00	9,22	46,1	103,29	47 607,00
Rosso Conero doc riserva	9,18	12,60	115,7	87,80	101 553,81
Esino rosso	2,00	12,60	25,2	33,31	8 394,49
Marche IGT bianco	4,89	16,20	79,2	20,66	16 365,07
Marche IGT rosso	1,44	16,20	23,3	22,21	5 180,60
SKUPAJ	117,13	12,01	1 406,3		730 782,97
Razlika					–1,76 %

(52)

Točka 35 Smernic določa, da mora prestrukturiranje vključevati opustitev dejavnosti, ki bi tudi po prestrukturiranju povzročale izgubo v strukturnem smislu. V zadevnem primeru proizvodnja v strukturnem smislu ne povzroča izgube, ker so težave podjetja v bistvu finančne narave in ker lahko zadruga z nakupom zadevne opreme poveča stopnjo dobička od vinarstva. Zato načrt za prestrukturiranje ne nasprotuje zahtevi Smernic.

(53)

Na podlagi točk 35–39 Smernic je treba sprejeti ukrepe za izravnavo negativnih posledic na konkurente, če je to mogoče, pogosto z omejevanjem prisotnosti podjetja na trgu (izravnalni ukrepi). Načini uporabe tega splošnega načela v kmetijskem sektorju so opredeljeni v poglavju 5 Smernic. Ker lahko v kmetijskem sektorju načeloma tudi zelo majhni zneski pomoči izkrivljajo konkurenco, Komisija zahteva, da vsi upravičenci do pomoči za prestrukturiranje za dosego izravnave zmanjšajo zmogljivosti. V primeru primarne pridelave se predvideva zmanjšanje ali zaprtje zmogljivosti za obdobje vsaj petih let.

(54)

Za ukrepe, namenjene za posebne izdelke ali proizvajalce, se mora proizvodna zmogljivost zmanjšati za največ 16 % zmogljivosti, za katero se odobri pomoč za prestrukturiranje, v regijah, ki prejemajo pomoč, pa se ta odstotek zniža na 14 %. V zadevnem primeru je Italija predvidela zmanjšanje zmogljivosti za 16 % proizvodne zmogljivosti podjetja za obdobje 5 let. Ta pogoj je zato izpolnjen.

(55)

Na podlagi točk 43 in 45 Smernic morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na najnižji znesek stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih sredstev podjetja; upravičenci do pomoči bodo morali prispevati pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje iz lastnih virov ali zunanjih virov financiranja. Zaradi omejevanja izkrivljajočega učinka mora biti znesek pomoči takšen, da podjetje ne dobi presežka denarnih sredstev, ki bi se lahko uporabil za agresivne, tržno izkrivljajoče ukrepe, ki niso povezani s postopkom prestrukturiranja.

(56)	Pri preverjanju, ali se ta zahteva Smernic upošteva, je Komisija upoštevala naslednje elemente:

(57)

Načrt za prestrukturiranje bo v celoti upravičen do naslednje javne pomoči:

—	900 000 000 ITL (464 810 EUR) v obliki nepovratnih kapitalskih sredstev in

—	160 000 000 ITL (82 630 EUR) za posaditev vinogradov (40 % upravičenih stroškov).

(58)

Del od 900 000 000 ITL se bo uporabil za kritje obstoječih dejanskih stroškov (izguba zaradi slabega vremena, naložbe, ki so imele izgubo, amortizacijska sredstva, ki jih podjetje nima v rezervi), del pa se bo porabil v okviru načrta za prestrukturiranje (stroški mentorstva in prispevek za nakup opreme). Pomoč bo bistveno omejena na poravnavo dolgov podjetja in financiranje obveznih naložb za prestrukturiranje.

(59)

Na podlagi poslovnega načrta, ki ga je predstavilo podjetje, prestrukturiranje v prihodnjih poslovnih letih ne bo ustvarilo takšnega finančnega toka, da bi podjetju omogočilo izvajanje agresivnih operacij, ki niso neposredno povezane z naložbami, predvidenimi v načrtu za prestrukturiranje. Razen tega majhnost podjetja in njen manjši pomen v vinskem sektorju dežele (0,38 % deželne proizvodnje) zagotavljata, da bo imela pomoč zanemarljiv vpliv na konkurenčnost.

(60)	V zvezi s stroški mentorstva so obrazložitve, ki jih je predložila Italija (prim. uvodno izjavo 32 te odločbe), prepričale Komisijo, da so predvideni zneski ustrezni, in pregnale dvom o morebitni pomoči za zadrugo Moncaro, ki je zadolžena za izvajanje zadevnih storitev.

(61)

V zvezi s prispevkom zadruge in njenih partnerjev k načrtu za prestrukturiranje je treba poudariti, da bo vsaj 50 % naložb, ki jih predvideva načrt za prestrukturiranje, financirala zadruga sama. Za ustvarjanje potrebnih sredstev so partnerji povečali delniški kapital za 100 000 000 ITL leta 2000 in zadrugi odobrili posojilo v znesku 500 000 000 ITL. Zato se ustrezna zahteva Smernic lahko obravnava kot izpolnjena.

(62)	Točka 72 Smernic določa, da se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli samo enkrat. Italija je potrdila, da bo upošteva to načelo.

V. SKLEPI

(63)	Ukrep je v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v znesku 900 000 000 ITL (464 810 EUR) Italije, predvidena za zadrugo Cooperativa Agricola Moderna, je združljiva s skupnim trgom.

Izvajanje te pomoči je zato dovoljeno.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju, 6. oktobra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije

(1) UL C 251, 18.10.2002, str. 3.

(2) Glej opombo 1.

(3) Pismo SG (2000) D/106283 z dne 14.8.2000.

(4) UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(5) Studio Ismea-Nielsen.

(6) Tržne raziskava Združenja proizvajalcev kakovostnih vin (Associazione Produttori Vini Pregiati ASSIVIP).

(7) Znesek 776 432 609 ITL (400 994 EUR), ki ga iz proračuna podjetja ni mogoče razbrati kot postavko obveznosti, je izračunan ob upoštevanju, da:

a)	so se v zadnjih petih letih pridelki z zemljišč partnerjev odkupovali po cenah, nižjih od tržnih, kar pomeni, da so resnično izgubo v višini 434 233 484 ITL (224 262,88 EUR) utrpeli partnerji;

b)	se je zadruga, zato da bi zagotovila plačilo za opravljeno delo v skladu z veljavnimi sporazumi, odpovedala 50 % rezerv amortizacijskih sredstev za stroje, opremo in izboljšanje zemljišč, kar znaša 375 911 000 ITL (194 142 EUR) za obdobje pet let.

(8) 50 % tržne cene, kot je ugotovila Opazovalna skupina za cene in je bilo objavljeno v reviji Terra e Vita št. 2 iz leta 2002.

(9) Ministrski uredbi z dne 29. oktobra 1974 in 31. decembra 1988.

18.3.2006

Uradni list Evropske unije

L 81/25

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. marca 2005

o programu pomoči, ki ga izvaja Italija za prestrukturiranje ustanov poklicnega usposabljanja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 429)

(besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/225/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Sklepa C(2003)793konč (1), s katerim je Komisija sklenila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočjo C22/2003 (ex NN168/2002),

po pozivu zainteresiranim strankam, naj oddajo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)	V pismu z dne 27. maja 2002, registriranim 31. maja 2002 (A/14263), je Komisija prejela pritožbo v zvezi s sklepom št. 57-5400 z dne 25. februarja 2002 Deželnega odbora dežele Piemonte.

(2)	Zahteva po dodatnih podatkih je bila naslovljena na italijanske organe v pismu D/55115 z dne 13. septembra 2002. Pritožnik, ki je bil obveščen o nadaljnjih ukrepih s pismom Komisije D/55127 z dne 16. septembra 2002, je posredoval dodatne podatke v pismu A/38090 z dne 5. novembra 2002.

(3)	Italijanski organi so odgovorili s pismom št. 12998 z dne 24. oktobra 2002, registriranim 8. novembra 2002 (A/38204).

(4)	V pismu z dne 21. marca 2003 (SG(2003)D/229057) je Komisija uradno obvestila Italijo, da bo sprožila uradni preiskovalni postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, v zvezi s programom pomoči, izvedenem ne samo v deželi Piemonte, ampak na skoraj celotnem ozemlju države članice.

(5)	Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je povabila zainteresirane tretje stranke, da predstavijo svoja mnenja in pripombe.

(6)

V pismu z dne 6. junija 2003 (A/33954) je Komisija prejela pripombe tretjih zainteresiranih strank, ki so bile posredovane Italiji s pismom D/55630 z dne 4. septembra 2003. Italija je poslala zahtevo za odlog roka za odgovor v pismu A/37007 z dne 10. oktobra 2003. Italija je v pismu A/37736 z dne 11. novembra 2003 sporočila svoje pripombe.

(7)	Po srečanju italijanskih organov in služb Komisije, ki je potekal 16. aprila 2003, je Italija s pismom A/34148 z dne 13. junija 2003 poslala svoje pripombe glede začetka postopka.

(8)	V pismu z dne 18. decembra 2003 (D/58151) je Komisija zaprosila Italijo, naj ji posreduje nadaljnje podatke.

(9)	Italijanski organi so s pismom A/31204 z dne 19. februarja 2004 zaprosili za časovni odlog, ki ga je Komisija dovolila s pismom D/51435 z dne 26. februarja 2004. Zahtevane podatke je Italija predložila v pismih A/32487 z dne 7. aprila 2004 in A/32628 z dne 14. aprila 2004.

II. PODROBEN OPIS POMOČI

(10)	Po pritožnikovem mnenju naj bi bile dodeljene nezakonite pomoči ustanovam poklicnega usposabljanja, ki delujejo na območju dežele Piemonte, v skladu z odločbo št. 57-5400 deželnega odbora dežele Piemonte z dne 25. februarja 2002. Izvedba naj bi pomenila kršitev člena 88(3) Pogodbe ES.

(11)

Vendar se je na podlagi dokumentacije, ki je bila priložena odgovoru italijanskih oblasti na zahtevo Komisije po zadnjih informacijah (A/38204), takoj pokazalo, da je sklep 57-5400/2002, iz katerega izhaja pritožba, določal samo pravila izvajanja ministrskega odloka 173/2001 (v nadaljnjem besedilu DM 173/2001) za deželo Piemonte, in zlasti enega od podprogramov, tj. „dodelitev finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti“.

(12)

Dodeljena pomoč na osnovi zgoraj navedenega podprograma je namenjena predvsem povračilu dolgov ustanov za usposabljanje, kar zadeva pretekle finančne obveznosti in izplačane plače in sicer v obliki nepovratnih sredstev. Do pomoči so upravičene profitne ali neprofitne ustanove poklicnega usposabljanja različnih oblik; velika podjetja niso izključena.

(13)

DM 173/2001 vsebuje tudi druge podprograme, ki so navedeni v nadaljevanju:

a)	„spodbujanje prostovoljnih odpovedi kadrov“

b)	„izvedba in vzdrževanje operativnih struktur in opreme po obvezni zakonodaji o varnosti in izboljšanje dostopa za invalide“

c)	„posodabljanje informacijskih sistemov“

d)	„izobraževanje nosilcev usposabljanja z namenom zadovoljevanja zahtevanih pogojev za certifikacijo“

(14)

Italijanski organi so v pismu A/38204 z dne 8. novembra 2002 potrdili, da je bila pomoč dodeljena preko nacionalnega sklada v skupni višini 180 milijard ITL (okrog 93 milijonov EUR) in v skladu z DM 173/2001 dana na razpolago različnim italijanskim deželam. DM 173/2001 določa pravila za izvajanje nacionalnega zakona Pravila o oblikovanju letne in večletne državne bilance (finančni zakon 2001) („Disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato (legge finanziaria 2001)“) št. 388 z dne 23. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu „zakon 388/2000“), ki s členom 118(9) ureja prestrukturiranje ustanov poklicnega usposabljanja glede na njihovo certifikacijo.

(15)	V istem pismu, omenjenem pod točko 14, so italijanski organi potrdili, da program ni bil mišljen kot državna pomoč, saj naj bi bil po njihovem obvestilu namenjen podpori netržnih dejavnosti splošnega interesa.

(16)

Italija je poleg tega zatrdila, da je bil sprejemajoči sistem certificiranja, vsaj dejansko vezan na prestrukturiranje ustanov za usposabljanje po sporazumu med državo in deželami iz maja 2000 na osnovi določbe iz člena 17 zakona št. 196 „Pravila za spodbujanje zaposlovanja“ (Norme in materia di promozione dell'occupazione) z dne 24. junija 1997 (v nadaljnjem besedilu „zakon 196/97“). Ta postavka je bila potrjena s členom 118(9) zakona 388/2000, in izvedena z DM 173/2001.

(17)

Kot zatrjuje Italija, je bilo subvencioniranje ustanov za usposabljanje namenjeno odpravljanju organizacijskih pomanjkljivosti upravičencev, ki so bili v procesu certificiranja izpostavljeni neuspehu. Dejansko so bile samo certificirane ustanove za usposabljanje pooblaščene za izvajanje usposabljanj, ki so bila financirana iz javnih sredstev od julija 2003 dalje.

(18)

Po drugi strani so ustanove za usposabljanje od 1997 že lahko ponudile neke vrste „zasebnega“ usposabljanja – to pomeni tržne storitve usposabljanja, ki temeljijo na konkurenčnosti – zaradi razvoja nacionalnega okvira (z nazivom „pacchetto Treu“; zakon št. 144, „Program naložb, pooblastilo Vladi za preureditev spodbujanja zaposlovanja in določb, ki urejajo tudi določbe za preureditev ustanov socialnega zavarovanja“ (Misure in materia di investimenti, delega al Governo per il riordino degli incentivi all'occupazione e della normativa che disciplina l'INAIL, nonche' disposizioni per il riordino degli enti previdenziali) z dne 17. maja 1999, in sporazuma med državo in deželami v marcu 2000) in so ga v številnih primerih tudi dejansko izvedle.

(19)

Vendar, kot zatrjuje Italija, naj ukrep ne bi povzročil konkurenčne prednosti, ker ima namen ohranjati izkušnje in znanje ustanov s tradicijo (eden od pogojev za upravičenost do pomoči so tekoče veljavni sporazumi za obdobje najmanj 3 do 5 let z javnimi ustanovami financiranja), v tej fazi pa je potreben, da bi ustanovam zagotovili določene pogoje za certifikacijo, tako da bi lahko nadaljevale z dejavnostjo usposabljanj na liberaliziranem trgu. Nadalje naj bi te ustanove, ki večinoma delujejo na lokalni (subregionalni) ravni, ne bi bile sposobne negativno vplivati na trgovino.

(20)

Kar zadeva izvajanje ukrepa na nacionalnem ozemlju naj po podatkih, ki jih je posredovala Italija, dežele Furlanija Julijska krajina, Sicilija in Campania ne bi uresničile izvedbe ukrepa; Sardinija in avtonomna provinca Trento sta uresničili izvedbo ukrepa na osnovi uredbe Komisije (ES) št. 69/2002 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (3). Deželi Toscana in Umbria sta sprejeli enako reševanje po pričetku postopka o tem primeru. Le v avtonomni provinci Bolzano niso bila dodeljena finančna sredstva v skladu z DM 173/2001, iz česar sledi, da ta dežela ni izvajala ukrepa. Druge dežele so dejansko le deloma uresničile podprograme, o katerih je govora.

III. VZROKI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(21)

Komisija je ugotovila, da so bile do pomoči upravičene samo ustanove za usposabljanje, pomoč pa se je dodeljevala iz sklada, ki je bil zasnovan izrecno po nacionalnih pravilih. Poleg tega so bili upravičenci izbrani na podlagi posebnih kriterijev, ki so jih postavile dežele, torej je bil ukrep selektiven in je temeljil na koriščenju javnih sredstev.

(22)

Poleg tega je Komisija izrazila velik dvom glede trditve italijanskih organov, da se poklicno usposabljanje v celoti lahko smatra za nekomercialno dejavnost širšega javnega interesa. Glede na to je Komisija izrazila stališče, da so dodeljena sredstva izboljšala finančno stanje prejemnikov pomoči, saj so se s tem znižali stroški, ki bi jih sicer prejemniki morali nositi sami.

(23)	Prav tako čeprav je usposabljanje najverjetneje predmet trgovine znotraj Evropske skupnosti v omejenem smislu, ni mogoče izključiti možnosti, da nekatera podjetja za usposabljanje izvajajo svoje dejavnosti na ravni Skupnosti. Ta podjetja bi lahko bila zainteresirana za vstop na italijanski trg.

(24)	Komisija je zato presodila, da bi ta ukrep lahko predstavljal državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(25)	Če bi torej ta ukrep smatrali kot državno pomoč, bi ga morali ocenjevati na osnovi določb Pogodbe ES in drugih zadevnih pravil Skupnosti.

(26)

Glede na to je Komisija izrazila mnenje, da bi bil lahko upravičen do ugodnosti izvzetja le del pomoči za „izvedbo in vzdrževanje operativnih struktur in opreme“ v višini dodatnih stroškov, ki se nanašajo na zaposlovanje invalidov. Podobno bi bila lahko upravičena do ugodnosti izvzetja pomoč za „izobraževanje nosilcev usposabljanja“ v primeru, ko bi bili izpolnjeni kriteriji Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o pomoči za usposabljanje (4).

(27)	V nasprotju z dejanskim stanjem bi morali biti vsi ostali podprogrami po mnenju Komisije kvalificirani kot pomoč za tekoče poslovanje in jim torej ne pripadajo ugodnosti izvzetja, ker to ni v skladu z nobeno določbo Pogodbe ES.

IV. MNENJA ZAINTERESIRANIH STRANK

(28)	Mnenje tretjih strank je Komisiji predložila samo ena italijanska izobraževalna ustanova, ki je nedvoumno aktivna vsaj na nacionalni ravni in ki je bila udeležena kot prejemnica pomoči zadevnega ukrepa.

(29)

Navedena ustanova je mnenja, da so italijanski predpisi za vstop na trg usposabljanja enaki tako za nacionalna podjetja kot za druga podjetja Evropske skupnosti, in meni, da morajo operativne enote ustanov za usposabljanje, če želijo izvajati usposabljanja, ki se financirajo iz javnih sredstev, doseči določen prag učinkovitosti v izvajanih aktivnostih v preteklosti in biti morajo trdno povezane s socialnim in podjetniškim okoljem, po merilih, ki so jih postavile dežele. To je razlog, zaradi katerega naj še nobena tuja ustanova za usposabljanje ne bi izpolnjevala zahtevanih pogojev.

V. PRIPOMBE ITALIJE

(30)

Po mnenju Italije obravnavani ukrep ne vpliva na trgovino znotraj Evropske skupnosti, saj sistem certifikacije, ki temelji na objektivnih merilih, ki so določeni v deželnih predpisih za izvajanje, ne postavlja ovir ali omejitev pravice za vzpostavitev dejavnosti agencij za usposabljanje, ki prihajajo iz drugih dežel ali iz drugih držav članic.

(31)

Še več, po besedah italijanskih organov, nove ustanove ne bodo oškodovane zaradi pomoči, ki je bila dodeljena italijanskim ustanovam za usposabljanje, ki so imele težave že pri delovanju na svojem območju, kar so potrjevale izgube v preteklih obdobjih in katerih kritje je bil cilj te pomoči. Tako po mnenju Italije še zlasti pomoč v obliki kompenzacije za izgube iz preteklih obdobij, ki so nastale zaradi izvajanja dejavnosti poklicnega usposabljanja, ki je bilo ustanovam naročeno in je bilo izvedeno v okviru javnega izobraževalnega sistema, ne bi predstavljala pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(32)	Poleg tega naj bi po mnenju Italije tuja podjetja ne imela interesa za vstop na italijanski trg „javnega“ izobraževanja prav zaradi premajhne donosnosti, ki se je med drugim potrdila tudi s potrebo po pomoči, o kateri se tu presoja.

(33)

Končno naj se po mnenju italijanskih organov neprofitno poklicno usposabljanje, ki se financira iz javnih sredstev in ni plačano neposredno s strani udeležencev ter se odvija v okviru javnega izobraževalnega sistema, ne bi smelo smatrati kot komercialna dejavnost, in to je še posebno jasno prikazano glede na pravne primere „Humbel“ (5) in „Wirth“ (6).

(34)

Dežela Piemonte se strinja, da je program selektiven in da vključuje javna sredstva, zanika pa, da prinaša prednost ali da vpliva na trgovino znotraj Evropske skupnosti. Glede na prvi vidik je mnenja, da dodeljena sredstva predstavljajo samo kompenzacijo za opravljene storitve ustanov za usposabljanje v obsegu, v katerem je šlo za opravljeno usposabljanje v okviru javnega izobraževanja. Kar zadeva drugi vidik, po njenem mnenju ne obstaja trgovanje s storitvami usposabljanj med državami članicami, največje ovire predstavljajo jezik in pomanjkanje povezav z območjem. Nasprotno pa po njenem mnenju lahko obstaja skupni trg „zasebnega“ usposabljanja (oziroma tržnih konkurenčnih storitev usposabljanja).

(35)

V nobenem primeru naj ta program ne bi vplival za nove ustanove, saj le-te niso utrpele stroškov, s katerimi so se bili prejemniki prisiljeni spopadati v preteklosti. Tudi če bi bil ta vpliv dokazan, bi šlo po mnenju dežele Piemonte le za izkrivljanje lokalnega trga, tako da uporaba člena 87(1) Pogodbe ES po njenem mnenju ne bi bila mogoča.

VI. OCENA POMOČI

(36)

Analiza Komisije zadeva program pomoči splošnih ukrepov in ne dodeljevanja individualnih pomoči določenim subjektom. Od začetka postopka so bile italijanski organi podrobno seznanjeni z dvomi Komisije v zvezi s programom. Če bi presodili, da bi ti določeni primeri morali biti ocenjevani individualno, bi morali obvestiti Komisijo o njihovih določenih značilnostih in bi ji morali predložiti vse potrebne podatke, da bi se izvedlo individualno preverjanje.

VI.1. Izvajanje pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES

(37)

V členu 87(1) Pogodbe ES je določeno, da so pomoči, dodeljene s strani držav, oziroma iz javnih sredstev, ki bi dajale prednost določenim podjetjem ali proizvodnjam, in bi zato izkrivljale konkurenco ali bi lahko predstavljale grožnjo za izkrivljanje konkurence, nezdružljive s skupnim trgom v tolikšni meri, kot vplivajo na trgovino med državami članicami.

(38)

Obravnavana pomoč je bila na razpolago za dodeljevanje iz javnih sredstev sklada v višini 180 milijard ITL (okrog 93 milijonov EUR), ki je bil ustanovljen izrecno po nacionalnih predpisih in je bil porazdeljen med skoraj vse italijanske dežele, kot je razvidno iz priloge k DM 173/2001. Potrjuje se pogoj uporabe javnih sredstev.

(39)	Do sheme pomoči so upravičene samo ustanove za usposabljanje. Poleg tega so prejemniki izbrani na deželni ravni glede na razpoložljive finančne dotacije in glede na morebitna dodatna merila, odvisna od vsake italijanske dežele, torej je selekcija programa dvojna.

(40)	Obstoj selektivnosti in javnih financ je bil potrjen v pripombah s strani italijanskih organov.

VI.1.1. Obstoj gospodarske dejavnosti

(41)

Predvsem je potrebno poudariti, da se, kot je razvidno iz pravnih primerov Sodišča (7), kot koncept podjetja v kontekstu konkurenčnega prava pod splošnimi pogoji razume vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo ne glede na njen pravni status (npr. neprofitnost), program ali način financiranja, in da je vsakršna dejavnost, ki temelji na ponudbi blaga ali storitev na določenem trgu gospodarska dejavnost.

(42)	To stališče je bilo izraženo tudi v sporočilih Komisije iz leta 1996 (8) in iz leta 2000 (9) o storitvah širšega interesa v Evropi, kot tudi v poročilu Komisije Evropskem svetu v Laekenu (10).

(43)

Kar posebno zadeva razlikovanje med storitvami gospodarske narave in storitvami negospodarske narave, je bilo pred kratkim s strani Komisije poudarjeno (glej točko 44 zelene knjige o storitvah splošnega interesa (11), citirano med drugim v beli knjigi pod isto temo (12), da je vsaka dejavnost, ki temelji na ponudbi blaga ali storitev na določenem trgu, gospodarska dejavnost. Zato lahko gospodarske in negospodarske dejavnosti sočasno obstajajo znotraj istega sektorja in jih včasih opravlja celo ista organizacija. Pravila notranjega trga o konkurenci in še posebej o državnih pomočeh se uporabljajo za prve.

(44)

Nasprotno pravila notranjega trga in konkurence ne veljajo za negospodarske dejavnosti in torej ne vplivajo na storitve splošnega interesa v tolikšni meri, da bi slednje lahko predstavljale dejanske negospodarske dejavnosti. V zvezi z nacionalnim usposabljanjem je Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi Humbel presodilo, da država v ustanavljanju in vzdrževanju tega sistema ne poskuša vzpostavljati profitne dejavnosti, ampak namerava izpolnjevati svojo dolžnost do prebivalstva na socialnem, kulturnem in izobraževalnem področju (13).

(45)

Sodba v primeru Humbel ugotavlja, da tečaji, ki se izvajajo na tehničnem inštitutu v okviru nacionalnega izobraževalnega sistema ne morejo šteti za „storitve“ v smislu člena 50 Pogodbe ES. Prvi odstavek tega člena dejansko predvideva, da lahko le dela, ki so običajno izvedena proti ustreznemu plačilu, štejejo za storitve v smislu Pogodbe.

(46)

Sodba Wirth (14) potrjuje sklepe Sodišča v zadevi Humbel, po katerih naj bi bila bistvena značilnost nadomestila ta, da predstavlja ustrezno protivrednost storitve in je običajno dogovorjeno med izvajalcem in prejemnikom storitve. V isti sodbi Sodišče meni, da v primeru izvedbe tečajev v okviru nacionalnega izobraževalnega sistema te značilnosti ni.

(47)

Bolj splošno, na osnovi sodne prakse Sodišča mnogo dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije, ki v bistvu opravljajo socialne funkcije in niso profitno usmerjene ter niso ustanovljene z namenom opravljanja industrijskih ali trgovskih dejavnosti, je ponavadi izključenih iz uporabe pravil Skupnosti o konkurenci in notranjem trgu (15).

(48)

V zadevi, o kateri presojamo, se je po podatkih, ki smo jih prejeli od Italije, izkazalo, da so zadevni inštituti za usposabljanje opravljali dvojno dejavnost. Po eni strani so zagotavljali institucionalne storitve usposabljanj s socialnim namenom, ki so bile namenjene posameznikom in ki so bili del sistema javnega izobraževanja ter jih je financirala država ali dežele na osnovi enostavnega povračila določenih dopustnih stroškov. Po drugi strani pa so imeli možnost opravljati, in v številnih primerih so jih dejansko opravljali, komercialne storitve usposabljanj, ki so bile namenjene podjetjem ali njihovim zaposlenim ter posameznikom, in so bile plačane po tržni ceni. Kot posledica tega so italijanske oblasti zahtevale od prejemnikov, da ločeno vodijo računovodstvi obeh dejavnosti.

(49)	Iz tega torej sledi, da prvi tip storitev ne spada med gospodarske dejavnosti. Iz tega lahko sklepamo, da dejavnost, o kateri je tu govora, ni podvržena pravilom o konkurenci in notranjem trgu, in torej ne spada v okvir uporabe člena 87(1) Pogodbe.

(50)

Vendar kljub temu Komisija ugotavlja, kot je razvidno iz nedavnega pravnega primera, da je koncept gospodarske dejavnosti šele v razvoju in deloma vezan na politično izbiro vsake države članice. Države članice se lahko odločijo in prenesejo podjetjem naloge, ki so že po tradiciji štele za suvereno moč držav. Države članice lahko postavijo tudi potrebne pogoje za zagotovitev obstoja trga za izdelek ali storitev, ki v nasprotnem primeru ne bi moglo obstajati. Posledica tega posega pa je, da te dejavnosti postanejo gospodarske dejavnosti in spadajo na področje uporabe pravil o konkurenci.

(51)

Sodišče je na primer ugotovilo, da je prevoz bolnikov dejavnost, ki jo ponujajo proti plačilu različni izvajalci na trgu storitev nujnih reševalnih prevozov in prevozov bolnikov. V primeru sodbe, ki jo je obravnavalo Sodišče, so te storitve izvajale neprofitne ustanove. Kljub temu je Sodišče opomnilo, da ta značilnost ne izključuje klasifikacije ustanove kot podjetja v skladu s členom 87 Pogodbe, v primerih, da te iste ustanove opravljajo tudi gospodarsko dejavnost (16).

(52)

Sodišče je ugotovilo tudi, da primer proizvodnje znotraj bolnišnice, ko le-ta proizvaja substanco, ki se uporablja v okviru zdravstvene službe v bolnišnici, predstavlja gospodarsko dejavnost. Dejstvo, da storitve ne plača bolnik sam, ampak je financirana iz javnih skladov, ne vpliva na klasifikacijo gospodarske dejavnosti (17).

(53)

Ta pristop je bil potrjen tudi v nadaljnjih dveh sodbah Sodišča (18). Določene države članice so zagovarjale stališče, da zdravstvene storitve ne spadajo med gospodarske dejavnosti na podlagi dejstva, da bolniki, katerim je nudena bolniška oskrba, ne plačajo nujno za storitve, ki so jim bile nudene. Sodišče je ugotovilo, da so zdravstvene storitve gospodarske dejavnosti, ne glede na dejstvo, da teh uslug ne plača nujno neposredno bolnik ampak jih plačajo javni organi ali bolniška blagajna.

(54)

Poleg tega prisotnost komponente solidarnosti ne izključuje nujno možnosti opravljanja pridobitvene dejavnosti. Nekateri izvajalci lahko sprejmejo te vidike solidarnosti in upoštevajo pri tem druge ugodnosti, do katerih lahko pridejo s posegom v ta sektor. Nasprotno nepridobitveni subjekti lahko tekmujejo s pridobitvenimi podjetji in tako lahko štejejo za podjetja v skladu s členom 87 Pogodbe.

(55)	Posledično Komisija ne more izključiti, da dejavnosti, ki jih opravljajo ustanove za usposabljanje, tudi v primeru poklicnega usposabljanja v okviru javnega izobraževalnega sistema, ne bi mogle biti kvalificirane kot gospodarske dejavnosti.

(56)

V tem zadnjem primeru, bi bila mogoča uporaba člena 86(2) Pogodbe ES, ki ureja podjetja, katerim je dodeljeno opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. V navedenem členu je ugotovljeno, da za ta podjetja veljajo pravila pogodbe, posebno pravila o konkurenci, v tolikšni meri, da njihova uporaba pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebne naloge, ki jim je bila dodeljena. Člen tudi natančno določa, da razvoj trgovine ne sme biti v nasprotju z interesi Skupnosti.

(57)

Ker je bila ustanovam za usposabljanje v okviru ustreznih nacionalnih in regionalnih predpisov zaupana naloga javnih storitev z obvezujočimi akti, kar pomeni s konvencijami, sklenjenimi med italijanskimi deželami in ustanovami za usposabljanje, in ker ni bilo tveganja, da bi šlo za prekomerno kompenzacijo, kajti pomoč ni mogla presegati določenih stroškov, ki so bili izkazani z ločenim knjigovodstvom, se lahko odobri izvzetje v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES.

(58)	Nasprotno Komisija ugotavlja, da je prisotnost gospodarske dejavnosti dovolj potrjena kot druga vrsta dejavnosti, navedeni v točki 48, in sicer ugotavlja to na podlagi podatkov, ki so jih predložili italijanski organi.

VI.1.2. Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(59)	Na področju uporabe člena 87 Pogodbe lahko pomoč izkrivlja ali predstavlja nevarnost izkrivljanja konkurence v tolikšni meri, kolikor vpliva na trgovino med državami članicami. Kar zadeva državno pomoč, sta ta dva pogoja pogosto povezana.

(60)

Kot zlasti zadeva trgovino znotraj Skupnosti, je prvostopenjsko sodišče (19), spomnilo, da kadar finančna pomoč utrdi položaj podjetja glede na druga konkurenčna podjetja na trgu Skupnosti, ta vpliva na slednjega. To velja, kadar je podjetje, ki je prejelo pomoč, aktivno dejavno na področju trgovine med državami članicami ali je udeleženo pri pogodbah, ki so bile sklenjene na podlagi razpisnih postopkov v več državah članicah.

(61)

Poleg tega lahko pomoč vpliva na trgovino med državami članicami in lahko izkrivlja konkurenco tudi če podjetje, ki je prejelo pomoč in konkurira podjetjem iz drugih držav članic, ni neposredno udeleženo pri čezmejnih dejavnostih. Ko država članica dodeli pomoč podjetju, lahko notranja ponudba ostane nespremenjena ali pa se poveča, posledica tega pa je, da se zmanjšajo možnosti za podjetja, ki so bila ustanovljena v drugih državah članicah, da bi ponujale svoje storitve na trgu te države članice.

(62)

Zato za dokaz vplivanja na trgovino ni pomembna niti neposredna vpletenost v izvozne dejavnosti podjetij, ki so prejeli pomoč (20), niti obstoj dejanske menjave na tem tržnem segmentu med državami članicami. Prav tako ne moremo sklepati, da ne gre za vplivanje na trgovino, niti če gre za omejen znesek pomoči, niti če gre za relativno majhno upravičeno podjetje.

(63)

S tem v zvezi Komisija ugotavlja, da so v zadevnem primeru nekatera upravičena podjetja dejavna vsaj na regionalni ali nadregionalni ravni (včasih na nacionalni ravni) in predstavljajo pomemben tržni delež, ki jim, tako domneva Komisija, omogoča premagovati ovire, ki preprečujejo razširjenost ponudbe storitev usposabljanja na trgu Skupnosti. Poleg tega Komisija ugotavlja, da podjetja, ki so prejela pomoč, že delujejo na nadnacionalni ravni.

(64)

Tako eno samo podjetje, ki je prejelo pomoč, že opravlja svoje dejavnosti v nekaterih državah članicah, v Belgiji (4 sedeži), Franciji (7 sedežev), Nemčiji (4 sedeži) in v Združenem Kraljestvu (1 sedež) in v nekaterih državah, ki niso države članice, npr. v Švici in v neevropskih državah, npr. Argentini. Podjetje je tudi partner mednarodne mreže „Exemplo“, ki jo je ustanovilo 14 evropskih agencij za usposabljanje, za spremljanje podatkov kot so souporaba znanja, primerjalne analize, sodelovanje v okviru projektov Skupnosti, razvoj specifičnih segmentov trga za elektronsko trgovanje in spletno usposabljanje.

(65)	Glede na navedeno in glede na vplivanje na trgovino Komisija ugotavlja, da bi morala biti ocena državne pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES glede programa, ki je predmet te presoje, potrjena, ker lahko močno vpliva na trgovino znotraj Evropske unije.

VI.2. Zakonitost pomoči

(66)	Komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni bila izpolnjena obveznost predhodne priglasitve, ki izhaja iz člena 88(3) Pogodbe ES.

(67)	Ker pomoč ni bila predhodno priglašena Komisiji, kar zadeva skladnost s pravili o državnih pomočeh, je bil z izvajanjem zgoraj navedene sheme kršen člen 88(3) Pogodbe ES in je zato nezakonita.

VI.3 Skladnost pomoči s členom 87 Pogodbe

(68)

Podprogram „dodelitev finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti“ bi načeloma lahko spadal v okvir uporabe pravila „de minimis“ (21), saj ukrep ne predvideva sektorjev, ki so izključeni iz pravila „de minimis“, niti pomoči za dejavnosti, ki so povezane z izvozom ali pogojevanja uporabe domačih proizvodov. Poudariti je treba, da znesek pomoči pogosto presega zgornjo mejo 100 000 EUR.

(69)	Kljub temu je Komisija mnenja, da obravnavani ukrep ne more biti skladen s pravilom „de minimis“. Poleg tega se italijanski organi za zadevno shemo niso nikoli sklicevali na pravilo „de minimis“.

(70)

Ker ta podprogram ne vsebuje stroškov, ki so dovoljeni in predvideni v členu 4 (7)(a) –(f) Uredbe o pomoči za usposabljanje (22), se ne more odobriti izvzetje na podlagi zgoraj navedene uredbe. Poleg tega program nikoli ni bil kvalificiran kot pomoč za usposabljanje, niti s strani italijanskih organov.

(71)

Če pomoč vrednotimo na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (23), Komisija ugotavlja, da v okviru obravnavanega podprograma ni predvidenih pomoči za naložbe v materialna ali nematerialna sredstva. Nasprotno je pomoč namenjena samo za zmanjšanje tekočih stroškov z dodelitvijo finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti, ki je opredeljena kot pomoč za tekoče poslovanje, kateri pa Komisija praviloma ni naklonjena.

(72)	Še zlasti pa dodelitev pomoči za tekoče poslovanje, ki ni vezana na dodatne stroške, ki bi nastali zaradi izvajanja dela javnih storitev, lahko zniža splošne stroške, ki jih mora po pravilih kriti podjetje samo.

(73)

Dejstvo je, da so pomoči za tekoče poslovanje lahko dodeljene izjemoma samo na področjih, kjer so dovoljene izjeme, določene v členu 87(3)(a), pod pogojem, da so izpolnjene zahteve točke 4.15 iz smernic regionalne pomoči (24). V obravnavanem primeru je potrebno poudariti, da se ustrezen nacionalni predpis na enak način uporablja po celotnem ozemlju države članice, brez razlikovanja, ki bi imelo namen premostitve regionalnih slabših možnosti.

(74)	Komisija ugotavlja, da obravnavana shema ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev. Poleg tega se italijanski organi glede na morebitno skladnost programa niso sklicevali na Uredbo o pomoči za majhna in srednje velika podjetja ali na smernice regionalne pomoči.

(75)

Zdi se, da obravnavana pomoč ni imela namena spodbujati nobenega drugega horizontalnega cilja Skupnosti, ki so predpisani s členom 87(3)(c) Pogodbe ES, kot so raziskave in razvoj, zaposlovanje, okolje ali reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, v skladu z ustreznimi smernicami, okviri in uredbami.

(76)	Odstopanja, kot jih predvideva člen 87(2)(a) – (c) (25) Pogodbe ES, v obravnavanem primeru ne morejo biti uporabljena. Enako lahko sklepamo glede izjem iz člena 87(3)(b) – (d) (26).

(77)	Tudi za podprograma „spodbujanje prostovoljnih odpovedi kadrov“ in „posodabljanje informacijskih sistemov“ se v veliki meri lahko uporabi enaka utemeljitev kot za podprogram „dodeljevanje finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti“.

(78)	Komisija ugotavlja, da bi večji del takih pomoči moral veljati za pomoč za tekoče poslovanje, zato se ne more odobriti izvzetje.

(79)

Še zlasti je bilo ugotovljeno, da je pomoč namenjena spodbujanju množičnih odpovedi zaposlenih, ki se zdi neupravičena konkurenčna prednost, saj ustanove za usposabljanje, katerim je bila dodeljena pomoč, lahko umetno znižajo stroške dela v primerjavi s konkurenco. Zato te ustanove ne morejo biti nikakršne izjeme v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (27) ali na podlagi drugih veljavnih predpisov.

(80)	Podobno tudi izdatki za posodabljanje informacijskih sistemov ne morejo šteti za izjeme, saj ne predstavljajo začetne naložbe v skladu z Uredbo o pomoči MSP (28), in ravno tako ne predstavljajo instrumenta regionalnega razvoja v skladu s smernicami o regionalni pomoči (29).

(81)	Za pomoč za izvedbo in vzdrževanje operativnih struktur in opreme, ki so po zakonodaji obvezne za varnost, se ne more odobriti izvzetje v skladu s trenutno veljavnimi pravili o državni pomoči iz razlogov, ki so navedeni pod točkami od 68 do 76.

(82)	Nasprotno je lahko del pomoči za prilagoditev struktur in opreme, ki se nanaša na dodatne stroške, ki izhajajo iz zaposlovanja invalidov, upravičen do izvzetja v skladu z Uredbo za državne pomoči na področju zaposlovanja (30).

(83)	Podobno se za pomoč v smislu podprograma „izobraževanje nosilcev usposabljanja“ lahko odobri izvzetje v skladu z Uredbo o pomoči za usposabljanje (31).

VII. SKLEPI

(84)

V kolikor je poklicno usposabljanje del javnega izobraževalnega sistema, namenjena posameznikom, kot je navedeno v točkah 44-49, in izhaja iz ločenega knjigovodstva, ne šteje za gospodarsko dejavnost, dodeljena sredstva v zvezi s to dejavnostjo pa ne spadajo med določbe člena 87(1) Pogodbe ES in ne predstavljajo državne pomoči.

(85)	Če pa se nekatere dejavnosti, ki se opravljajo v okviru sistema javnega izobraževanja smatrajo za gospodarske dejavnosti z razvojem koncepta gospodarskih dejavnosti, kot je predstavljeno v točkah od 50 do 55, so lahko upravičene do izvzetja v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES.

(86)	Nasprotno pa dodeljene pomoči v zvezi s stroški, ki izhajajo iz komercialnih dejavnosti, izpolnjujejo vse pogoje, da štejejo za državno pomoč in zato spadajo med določbe člena 87(1) Pogodbe ES.

(87)	Komisija obžaluje, da je bil način, ki predstavlja državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES izveden s kršenjem člena 88(3) Pogodbe ES, zato je bil ukrep pomoči za reformo sistema poklicnega usposabljanja nezakonit.

(88)

Podprograma „izvedba in vzdrževanje operativnih struktur in opreme po varnostni zakonodaji in za potrebe invalidov“ v delu, ki se nanaša na dodatne stroške za zaposlovanje invalidov, in „izobraževanje nosilcev usposabljanja za pridobitev sposobnosti, ki jih zahteva standard certifikacije struktur“ sta upravičena do izvzetja v skladu z Uredbo Komisije 2204/2002 z dne 12. decembra 2002, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (32), in Uredbe Komisije 68/2001 z dne 12. januarja 2001, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (33).

(89)

Pomoči, dodeljene za podprograme „dodelitev finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti“, „spodbude za prostovoljne odpovedi kadrov“ in „izvedba in vzdrževanje operativnih struktur in opreme po zakonodaji o varnosti in za potrebe invalidov“, so v tistem delu, ki se nanaša na prilagoditev obveznim varnostnim predpisom, nezdružljive s skupnim trgom.

(90)

Komisija ugotavlja, da bi se pravilo „de minimis“ (34) lahko uporabilo le pod določenimi pogoji, v kolikor le-ti ne bi dopuščali ne izključenih sektorjev uporabe, ne pomoči za dejavnosti, ki so povezane z izvozom ali s spodbujanjem uporabe domačih izdelkov. Poleg tega morajo biti izpolnjeni vsi pogoji pravila „de minimis“ in zlasti prag 100 000 EUR za vsako obdobje treh let, ki se nanaša na posamezne upravičence, da se dodeljena pomoč na osnovi obravnavanih pravil lahko šteje kot „de minimis“, torej ne spada v okvir uporabe člena 87(1) Pogodbe ES.

(91)

To odločbo o obravnavanem ukrepu pomoči je treba izpolniti takoj. V ustaljeni praksi Komisije je, da v skladu s členom 87 Pogodbe ES od upravičenca zahteva vračilo pomoči, ki je bila v skladu s členom 88 Pogodbe ES dodeljena nezakonito in je nezdružljiva. Ta praksa je potrjena v členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (35).

(92)

Komisija ugotavlja tudi, da odločba o ukrepu pomoči ne vpliva na možnost, da individualni ukrepi ne bi mogli predstavljati pomoči (ker je individualno dodeljevanje pomoči določeno s pravilom de minimis) ali pa šteje, deloma ali v celoti, za združljivo s skupnim trgom na podlagi svojih značilnostih (npr. v skladu z uredbo o izvzetju).

(93)	V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 659/99 o vračilu pomoči je potrebno dodati obresti, obračunane po ustrezni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se obračunavajo od dne, ko je upravičenec začel razpolagati s pomočjo, do dne vračila.

(94)	Obresti je treba obračunati v skladu z določbami iz poglavja V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (36).

(95)	Italija bo od morebitnih upravičencev ukrepa zahtevala v roku dveh mesecev od datuma Odločbe povračilo pomoči z obrestmi, kot je navedeno v točki 94. Celotni znesek mora biti vrnjen najkasneje do konca prvega proračunskega leta od dneva uradnega obvestila o tej odločbi.

(96)

Italija bo Komisiji predložila zahtevane podatke v vprašalniku iz Priloge I k tej odločbi in pripravila seznam prejemnikov ter jasno navedla predvidene in že izvedene ukrepe za prejem takojšnjega vračila nezakonitih državnih pomoči. Italija bo Komisiji v dveh mesecih od datuma Odločbe posredovala vse dokumente v zvezi z dokazili, da je bil sprožen postopek za vračilo pri prejemnikih nezakonite pomoči (okrožnice, določbe o vračilu, itd.)

JE SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Pomoči, ki jih je dodelila Italija z ministrskim odlokom št. 173/2001 o izvajanju zakona 388/2000, v zvezi s stroški, ki se nanašajo na dejavnost poklicnega usposabljanja za posameznike kot del sistema javnega izobraževanja, ki so razvidni iz ločenega knjigovodstva, ne spadajo v okvir uporabe člena 87(1) Pogodbe ES in ne štejejo za državno pomoč, ker navedene dejavnosti niso gospodarske dejavnosti.

2. Pomoči iz odstavka 1, ki so bile dodeljene za dejavnosti gospodarske narave v okviru sistema javnega izobraževanja, se lahko štejejo za izvzetje v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES.

Člen 2

1. Program pomoči, ki ga je Italija pripravila z ministrskim odlokom št. 173/2001 o izvajanju člena 118(9) zakona 388/2000, kot tudi z nadaljnjimi predpisi o izvajanju, ki so jih sprejele italijanske dežele in ki spada v okvir uporabe člena 87(1) Pogodbe ES, je nezakonit, ker ni bil predčasno priglašen Komisiji v skladu s pravilom člena 88(3) Pogodbe ES.

2. Program pomoči iz odstavka 1 je združljiv s skupnim trgom le v podprogramih „prilagoditev zgradb in opreme za izboljšanje dostopa invalidom“ in „izobraževanje nosilcev usposabljanja“.

3. Program pomoči iz odstavka 1 ni združljiv s skupnim trgom v podprogramih „dodelitev finančnih sredstev za plačilo obveznosti iz preteklosti“; „spodbujanje prostovoljnih odpovedi kadrov“; „posodobitev informacijskih sistemov“; „prilagoditev zgradb in opreme v skladu z obveznimi varnostnimi predpisi“.

Člen 3

1. Italija bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bodo prejemniki iz člena 2(3) vrnili pomoč, ki jim je bila dodeljena nezakonito.

2. Vračilo pomoči mora biti izvedeno takoj po postopkih nacionalnega prava, če ti postopki dopuščajo takojšnjo in učinkovito izvršbo te odločbe.

3. Pomoč mora biti v celoti vrnjena najkasneje do konca prvega proračunskega leta od dneva obvestila o tej odločbi.

4. Zneskom, ki jih je potrebno vrniti, morajo biti prištete obresti, ki se obračunajo od dne, ko je bila pomoč dana na razpolago prejemnikom, do dne dokončnega vračila.

5. Obresti se obračunajo v skladu z določbami iz poglavja V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004.

6. Italija se zavezuje, da bodo v dveh mesecih od obvestila o tej odločbi vsi prejemniki iz člena 2(3) vrnili nezakonito pomoč skupaj z vsemi obrestmi.

Člen 4

V dveh mesecih od obvestila o tej odločbi Italija sporoči Komisiji glede vseh sprejetih in predvidenih ukrepih, v skladu s katerimi bo ravnala. Za to uporabi vprašalnik iz priloge k tej odločbi.

V istem časovnem roku bo Italija Komisiji posredovala vse dokumente o dejanjih, s katerimi bo dokazala, da je bil sprožen postopek za vračilo pomoči proti prejemnikom nezakonitih pomoči.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Republiko Italijo.

V Bruslju, 2. marca 2005

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 110, 8.5.2003, str. 8.

(2) Glej opombo 1.

(3) UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(4) UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 363/2004 z dne 25. februarja 2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 20).

(5) Sodba Sodišča z dne 27. septembra 1988 v zadevi C-263/86, Država Belgija proti Humbel in Edel, PSES 1988, str. 5365 točke 9-10 in 15-18.

(6) Sodba Sodišča z dne 7. decembra 1993, v zadevi C-109/92, Wirth proti Landeshauptstadt Hannover, PSES 1993, str. I-6447.

(7) Glej sodbe v združenih zadevah odC-180/98 do C-184/98, Pavlov in drugi, PSES 2000, str. I-6451, točki 74 in 75).

(8) UL C 281, 26.9.1996, str. 3.

(9) UL C 17, 19.1.2001, str. 4.

(10) COM(2001) 598 konč.

(11) COM(2003) 270, 21.5.2003.

(12) COM(2004) 374 konč.

(13) Glej opombo 5.

(14) Glej opombo 6.

(15) Glej opombo 6.

(16) Sodba z dne 25. oktobra 2001, zadeva C-475/99, „Ambulanz Glockner“, PSES 2001, str. I-09089, točka 19.

(17) Sodba z dne 10. maja 2001, zadeva C-203/99, „Henning Veedfald“, PSES 2001, str. I-03569.

(18) Sodbe z dne 12. julija 2001 v zadevah C-157/99, B.S.M. Smits/Stichting Ziekenfonds, PSES 2001, str. I-5473, in C-368/98, Abdon Vanbraekel, PSES 2001, str. I-5363.

(19) Sodba z dne 29. septembra 2000, zadeva T-55/99, „Confederacion Espanola de Transporte de Mercancias“, PSES 2000, str. II-03207.

(20) Glej, med drugim, sodbo z dne 13.7.1988 v zadevi 102/87 Republika Francija c/ CCE, PSES 1988, str. 04067, in sodbo z dne 24.7.2003 v zadevi C-280/00, Altmark, PSES 2003, str. I-07747, točki 77 in 78.

(21) Glej opombo 3.

(22) Glej opombo 4.

(23) UL L 10, 13.1.2001, str. 33.

(24) UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(25) Člen 87(2) določa, da so združljive s skupnim trgom: a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez razlikovanja glede na poreklo zadevnih izdelkov; b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki; c) pomoč, dodeljena gospodarstvu določenih območij Zvezne republike Nemčije…

(26) Člen 87(3) določa, da so združljive s skupnim trgom: b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; c) pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanje dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

(27) UL L 337, 13.12.2002, str. 3.

(28) Glej opombo 23.

(29) Glej opombo 24.

(30) Glej opombo 27.

(31) Glej opombo 4.

(32) Glej opombo 27.

(33) Glej opombo 4.

(34) Glej opombo 3.

(35) UL L 83, 27.3.1999, str. 1

(36) UL L 140, 30.4.2004, str. 1

PRILOGA

Podatki v zvezi z izvajanjem Odločbe Komisije C(2005)429

1. Skupno število prejemnikov in skupni znesek pomoči za vračilo

1.1

Podrobno prikažite: kako bo obračunan znesek pomoči, ki ga morajo posamezni prejemniki vrniti, ločeno za

—

Glavnico

—

Obresti

1.2	kolikšen je skupni znesek nezakonito dodeljene pomoči v smislu tega programa, ki ga je potrebno vrniti (bruto ekvivalent subvencije, višina zneska …)

1.3	katero je skupno število prejemnikov, katerim je bila nezakonita pomoč dodeljena v smislu tega programa in ki morajo pomoč vrniti

2. Predvideni in že izvedeni ukrepi za vračilo pomoči

2.1	Prosimo vas, da podrobno navedete predvidene ukrepe in izvedene ukrepe za postopek takojšnjega in učinkovitega vračila pomoči. Navedite pravno podlago ukrepov.

2.2	Do katerega datuma bo pomoč vrnjena v celoti?

3. Informacije v zvezi s posameznimi prejemniki

Prosim vas, da v razpredelnico vnesete naslednje podrobne podatke za vsakega prejemnika, ki mora vrniti nezakonito pomoč, ki je bila dodeljena v skladu s programom pomoči, in znesek pomoči, ki jo mora prejemnik vrniti:

Naziv prejemnika	Znesek v višini ……... nezakonito dodeljene pomoči (1) Valuta: …	Znesek vrnjene pomoči (2) Valuta: …

(1) znesek, ki je bil prejemniku dodeljen (v ekvivalentu subvencije, bruto)

(2)

(°)	vrnjeni bruto zneski (obresti vključene)

18.3.2006

Uradni list Evropske unije

L 81/36

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. decembra 2005

Naložbe Shetland Leasing and Property Developments Ltd. na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 4649)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/226/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1) in zlasti člena 14 Uredbe,

po pozivu vsem zainteresiranih strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu s prvim pododstavkom člena 88(2),

ob upoštevanju naslednjega:

I POSTOPEK

(1)

Januarja 2004 je državljan Združenega kraljestva obvestil Komisijo o naložbah, v katere so vpleteni organi Shetlandskih otokov Združenega kraljestva, ki domnevno predstavljajo državno pomoč. Z dopisoma z dne 17. februarja 2004 in 1. septembra 2004 je Komisija pozvala Združeno kraljestvo, naj zagotovi informacije o teh naložbah, na kar je Združeno kraljestvo odgovorilo z dopisoma z dne 30. aprila in 13. decembra 2004.

(2)	Z dopisom z dne 20. aprila 2005 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o odločbi o začetku formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES. Združeno kraljestvo je podalo svoje pripombe o tej zadevi s pismom z dne 19. maja 2005.

(3)	Odločba Komisije o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije10 junija 2005 (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevi. Prejela ni nobenih pripomb.

II OPIS

(4)	Svet Shetlandskih otokov (Shetland Islands Council, SIC), organ oblasti na Shetlandu, je ustanovil dva sklada, Shetlandski razvojni sklad (Development Trust) in Dobrodelni sklad Sveta Shetlandskih otokov (Charitable Trust).

(5)	Razvojni sklad je bil ustanovljen, da bi služil kot glavno sredstvo za financiranje projektov gospodarskega razvoja na Shetlandu; financiranje omogoča s posojili. Skrbniki sklada so svetniki SIC in dva neodvisna skrbnika.

(6)	Dobrodelni sklad je skrbniški sklad SIC, ki daje posojila v dobrodelne namene. Skrbniki Dobrodelnega sklada so svetniki SIC in dva neodvisna skrbnika.

(7)

Financiranje Dobrodelnega in Razvojnega sklada izhaja iz rezervnega sklada, ki ga je ustanovil SIC. Ta rezervni sklad se financira iz dogovora, sklenjenega dne 12. julija 1974 med SIC in naftnimi družbami, ki uporabljajo pristaniške objekte v Sullum Voe. Ta dogovor navaja, da ta podjetja plačajo pristojbine „za uvoz surove nafte in kot odškodnino za s tem povzročeno motnjo“.

(8)

Za trgovske in razvojne dejavnosti je SIC ustanovil Shetland Leasing and Property Ltd. (SLAP), ki je trgovska družba z omejeno odgovornostjo, ki posluje za dobiček in je v celoti v lasti Dobrodelnega sklada. Naloge SLAP so nakup lastniških deležev v lokalnih podjetjih, dajanje posojil lokalni industriji po tržnih stopnjah in gradnja industrijskih objektov za najem po tržnih najemninah.

(9)	Kot trgovska družba z omejeno odgovornostjo, ki je v celoti v lasti Dobrodelnega sklada, pridobiva SLAP finančna sredstva za svoje dejavnosti iz Dobrodelnega sklada in iz lastnega dobička. Za določene projekte priskrbi sredstva Razvojni sklad.

(10)

Leta 1999 se je uprava SLAP odločila investirati v podjetje Shetland Seafish Ltd. To podjetje je bilo ustanovljeno 7. oktobra 1999 kot rezultat finančne združitve med Williamson Ltd. in Ronas Ltd. Obe podjetji sta takrat poslovali z izgubo in sta veljali za plačilno nesposobni. Z ustanovitvijo Shetland Seafish Ltd. in združitvijo obeh podjetij, ki sta poslovali z izgubo, je bilo pričakovati, da se bo dobiček večal in da bo novo podjetje kmalu poslovalo z dobičkom. Predvideno je bilo, da bo Shetland Seafish Ltd. do konca leta 2002 ustvarjal dobiček, ki bi presegal 460 000. GBP.

(11)

SLAP je investiral v Shetland Seafish Ltd. z nakupom 156 250 (62,5 %) navadnih delnic, vsake v vrednosti 1 GBP, in 1 000 000 prednostnih delnic, vsake v vrednosti 1 GBP (100 %). Drugi delničarji navadnih delnic so bili Shetland Seafish Producers Organisation Ltd. (43 750 delnic), L.A. Williamson (18 750 delnic), R.A. Carter (18 750 delnic) in Shetland Fisheries Centre Ltd. (12 500 delnic).

(12)

Junija 2000 se je uprava SLAP odločila, da ponovno investira v Shetland Seafish Ltd., ko se je podjetje odločilo, da prevzame dejavnosti Whalsay Ltd., podjetja za predelavo rib s sedežem na Shetlandu, ki je poslovalo z izgubo. Financiranje tega prevzema s strani SLAP je bilo sestavljeno iz nakupa 2 000 000 dodatnih prednostnih delnic Shetland Seafish Ltd., ki jih je SLAP vpisal v dveh tranšah; novembra 2000 je SLAP kupil 1 200 000 prednostnih delnic, 16. februarja pa še dodatnih 800 000 prednostnih delnic.

(13)	Od 16. februarja 2001 so izdane delnice Shetland Seafish Ltd. tako vključevale 250 000 navadnih delnic in 3 000 000 prednostnih delnic v enakih razmerjih in v lasti istih delničarjev kot pri prvotni izdaji delnic leta 1999.

(14)

V skladu s posebno resolucijo, ki jo je dne 17. decembra 1999 sprejela uprava Shetland Seafish Ltd., imajo prednostne delnice v Shetland Seafish Ltd. „pravico do fiksne nekumulativne prednostne dividende v višini 10 % (neto dobropisa na že plačane združene davke) letno na kapital, ki je trenutno vplačan, ali posojilo, vplačano in nato črpano od datuma odobritve ter plačljivo (v kolikor obstaja dobiček, ki je na voljo za razdelitev) letno 31. januarja vsako leto ob upoštevanju, da se 12-mesečno obdobje konča na ta datum; lahko se izplačajo po nominalni vrednosti (tj. 1 na prednostno delnico) skupaj z neplačanimi prednostnimi dividendami, po izbiri podjetja kadar koli po prvi obletnici dodelitve prednostnih delnic“.

(15)	Iz navedenih podatkov je razvidno, da Shetland Seafish Ltd. od leta 1999 posluje z izgubo.

(16)	V svojih dopisih z dne 30. aprila 2004 in 13. decembra 2004 je Združeno kraljestvo pojasnilo, da je treba naložbe šteti za zasebne naložbe, saj je SLAP zasebni subjekt in sta SIC in SLAP v času naložb imela legitimna pričakovanja, da se zadevna denarna sredstva šteje za zasebna sredstva.

(17)

Poleg tega je Združeno kraljestvo pojasnilo, da če se zadevna denarna sredstva šteje za javna sredstva, so naložbe SLAP naložbe, za katere bi se lahko odločil običajni zasebni subjekt. Da bi podprlo to izjavo, je Združeno kraljestvo posredovalo dve poročili o zadevnih naložbah: poročilo o združitvi Shetland Seafish Merger Report in poročilo Whalsay Report.

(18)	Poročilo o združitvi Shetland Seafish z dne 27. septembra 1999 je poročilo, ki sta ga pripravila M. Goodlad in S. Gillani za direktorje SLAP o „Predlaganem prestrukturiranju in združitvi L.A. Williamson & Sons (Shetland) Limited in Ronas Fisheries Limited“.

(19)	Glede na številke in napovedi v poročilu bi združitev L.A. Williamson & Sons (Shetland) Limited in Ronas Fisheries Limited z ustanovitvijo Shetland Seafish Ltd. začela prinašati dobiček v treh letih.

(20)	Poročilo Whalsay, izdano junija 2000, je pripravil John Inkster, ki je takrat opravljal funkcijo glavnega direktorja Whalsay Fish Processors Ltd. Poročilo analizira stanje udeleženih podjetij, razvoj na trgu in morebitne prednosti za Shetland Seafish Ltd. ob nakupu Whalsay Ltd.

(21)

Komisija je ugotovila, da se na podlagi številk in podatkov v poročilih, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, ne da ugotoviti, ali je te naložbe mogoče šteti za dobičkonosne in ali je SLAP ravnal kot običajni zasebni vlagatelj. Ker so bile naložbe nedvomno v korist udeleženih podjetij in so ta podjetja neposredno konkurirala drugim podjetjem za predelavo rib v Združenem kraljestvu in drugih državah članicah, je Komisija upoštevala, da so naložbe državna pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES.

(22)

Ker so bile naložbe izvedene v letih 1999 in 2000, so bile ocenjene z vidika smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (3) iz leta 1997. Skladno s točko 2.3. teh smernic pomoč ne izpolnjuje pogojev, ki so v njej določeni, in jo je treba oceniti na podlagi posameznega primera. Skladno s točko 1.2. je državna pomoč, ki se odobri brez obveznosti prejemnika in ki je namenjena izboljšanju položaja podjetij in izboljšanju njihove poslovne likvidnosti in ki poveča prejemnikov prihodek kot pomoč za tekoče poslovanje, nezdružljiva s skupnim trgom. V skladu s smernicami se lahko pomoč za tekoče poslovanje razglasi kot združljivo s skupnim trgom, če je takšna pomoč povezana s programom za prestrukturiranje, združljivim s skupnim trgom. Ker takšen načrt za prestrukturiranje ni bil predložen, je Komisija ugotovila, da so bile naložbe nezdružljive s skupnim trgom.

III PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

(23)

V svojem odgovoru z dne 19. maja 2005 Združeno kraljestvo trdi, da bi bilo treba SLAP obravnavati kot zasebni subjekt. Nadalje navaja, da so bili vsi dokazi glede primera že posredovani Komisiji, da se informacije iz poročila o združitvi Shetland Seafish Merger Report štejejo za zadostne kot osnova za predpostavke, da bi bilo treba predpostavke v poročilu šteti za konservativne in preudarne, in da je bil prvotni poslovni primer združitve, kot je določen v poročilu, upravičen v okviru zmožnosti SLAP kot zasebnega vlagatelja.

(24)

Združeno kraljestvo trdi, da če Komisija sprejme negativno odločbo, vračilo pomoči ni potrebno, ker bi bilo v nasprotju z načelom varovanja pravno utemeljenih pričakovanj. Ob sklicevanju na Odločbo Komisije 2003/612/ES z dne 3. junija 2003 o posojilih za nakup ribolovnih kvot na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (4) Združeno kraljestvo zaključi z besedami, da so organi oblasti Združenega Kraljestva dosledno ravnali na takšen način, da se lahko upravičeno zaključi, da je sklad po pravilih, ki urejajo strukturne sklade Skupnosti, zasebni sklad.

IV OCENA

(25)	Najprej je treba opredeliti, ali se ukrep lahko šteje za državno pomoč in, če je tako, ali je ta pomoč združljiva s skupnim trgom.

A. Obstoj državne pomoči

(26)

Po členu 87(1) Pogodbe ES, „razen če ta pogodba ne določa drugače, je državna pomoč ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Za opredelitev ukrepa kot državne pomoči so potrebni štirje pogoji: prvič, ukrep mora nuditi določeno ugodnost za podjetja, ki imajo od tega koristi; drugič, pomoč mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev; tretjič, pomoč mora izkrivljati konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence z dajanjem prednosti določenim podjetjem; in nenazadnje mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(27)	Sredstva SLAP, ki so bila porabljena za naložbo, je financiral Dobrodelni sklad. Dobrodelni sklad je ustanovil SIC za prejemanje in posedovanje prejemkov za motnje v imenu Shetlandske skupnosti, za katere je naftna industrija privolila, da jih plača.

(28)

Kot je Komisija že poudarila v svoji odločbi z dne 3. junija 2003 o posojilih za nakup ribolovnih kvot na Shetlandskih otokih, teh denarnih sredstev, ki so neposredno povezana z motnjo, povzročeno prebivalstvu Shetlandskih otokov in ne z dejanskim upravljanjem pristaniških objektov in naprav, ni mogoče šteti za zasebna sredstva, temveč za državna sredstva za namene člena 87 Pogodbe ES.

(29)

Naložbe SLAP, ki se trenutno raziskujejo, so financirane iz iste vrste sredstev. Glede na zaključke Komisije v svoji odločbi, omenjeni v odstavku 24, in dejstvo, da Združeno kraljestvo ni predložilo dodatnih dokazov, da so ta sredstva zasebna sredstva, Komisija meni, da je treba naložbe šteti kot financirane iz državnih sredstev.

(30)

V svoji zgoraj omenjeni odločbi je Komisija tudi poudarila, da so skrbniki Dobrodelnega sklada svetniki SIC. Čeprav ti svetniki delujejo kot skrbniki po uradni dolžnosti, dejstvo, da jih imenuje SIC pomeni, da ima SIC lahko prevladujoč vpliv na sklad in SLAP ter na sredstva, ki so jima na voljo. Tako obstaja vrsta kazalcev, ki kažejo, da odločitev ni mogoče sprejeti ne glede na zahteve organa oblasti.

(31)

Zato je treba, ob upoštevanju primera Stardust (5) in ob dejstvu, da sredstva SLAP izhajajo iz javnega financiranja in da ima organ oblasti lahko, neposredno ali posredno, prevladujoč vpliv na Dobrodelni sklad in njegova sredstva, odločitve glede teh sredstev šteti kot odločitve organa oblasti in dodeljene prek državnih sredstev.

(32)	Javne naložbe se štejejo za državno pomoč, če se o njih odloča v okoliščinah, ki ne bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki deluje v skladu z običajnimi načeli tržnega gospodarstva.

(33)	Po mnenju Združenega kraljestva je SLAP ravnal kot običajni vlagatelj v tržnem gospodarstvu z naložbo v Shetland Seafish Ltd. in njegovim prevzemom Whalsay Ltd. To domnevno izhaja iz dveh poročil, predloženih upravi v času naložb: poročila o združitvi Shetland Seafish in poročila Whalsay.

(34)

Naložba se šteje za usklajeno z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, če je izvedena v okoliščinah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki deluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva. Naložba se ne šteje za usklajeno z načelom, če je finančno stanje podjetja, zlasti struktura in višina njegovega dolga, takšno, da ni mogoče pričakovati običajnega donosa v razumnem roku od naložbe.

(35)

Napovedi dobička v poročilu o združitvi Seafish Merger Report z dne 27. septembra 1999 so osnovane na številnih predpostavkah, za katere je na voljo premalo argumentov. Poročilo vsebuje načrtovani izkaz poslovnega izida, načrtovano bilanco stanja in načrtovani izkaz finančnega izida za leta 2000, 2001 in 2002. Podatki v teh izkazih kažejo, da bi Shetland Seafish Ltd. postal donosen in da naj bi se prihodek leta 2001 povečal za več kot 16 % v primerjavi z letom 2000 in za 26 % v letu 2002. Vendar pa poročilo vsebuje premalo številčnih podatkov in argumentov, da bi dokazalo zanesljivost teh napovedi, saj zahtevane številke o dobavi, cenah in proizvodnji, ki naj bi potrdile ta pričakovanja, v poročilu niso vsebovane.

(36)	Napovedi in predpostavke bi bile ne glede na to, da Komisija ni zmožna dokazati njihove verodostojnosti, brez takšnih številčnih podatkov o dobavi, cenah in proizvodnji, nezadostne za običajnega zasebnega vlagatelja, ki želi vlagati v takšno dejavnost, četudi bi bile točne in zanesljive.

(37)

V poročilu je omenjeno, da „je bila nova strategija organizacije upravljanja in proizvodnje skrbno načrtovana, da bi odpravila prejšnji primanjkljaj v teh dveh zadevnih podjetjih. Vendar pa je bistvo nove filozofije spoznanje, da bo le tržno voden pristop zagotovil uspeh in nadaljnjo predelavo belih rib na Shetlandu“, kar po mnenju Združenega kraljestva kaže, da je bil namen v času naložb zagotoviti, da podjetja delujejo na način, skladen z njihovim trgom, da bi bila zagotovljena dolgoročna sposobnost preživetja podjetij.

(38)

Iz številk in podatkov iz poročila Komisija ugotavlja, da argumenti Združenega kraljestva niso bili pravilno in temeljito uporabljeni. Brez obsežnih podatkov, ki bi kazali na odločitev za naložbo, Komisija seveda meni, da naložb ni mogoče šteti za donosne in zato SLAP ni ravnal kot običajni zasebni vlagatelj.

(39)

Poročilo Whalsay je izdal generalni direktor Whalsay Ltd. in ga ni mogoče šteti za neodvisno poročilo o morebitnem nakupu podjetja s strani Shetland Seafish Ltd. V poročilu je navedeno, da sta obe podjetji nedvomno prizadeti zaradi omejene dobave lososa na trgu in da združitev teh dveh podjetij „nudi ne le najboljšo, temveč morda edino možnost zagotovitve nadaljnjega in trajnostnega zaposlovanja v tej industriji“.

(40)	Nadalje poročilo zaključi, da „mora odločitev uprave SLAP, če naj bi odobrila predloge za naložbo v združitev Seafish in Whalsay, zagotoviti trajno dobavo lososa; zaradi tveganja, da to ne bo doseženo, je odobritev združitve zelo tvegana in pušča SLAP in Seafish ranljiva“.

(41)

Poročilo jasno izrazi dvome glede dobičkov, ki izhajajo iz združitve podjetij, in glede sklicevanja na zagotavljanje zaposlovanja v tej industriji. Poleg tega poročilo ne vsebuje zadostnih podatkov, da bi prikazalo donosnost zadevnih naložb. Kaže, da dodatni podatki niso bili na voljo in uporabljeni, ko se je odločalo o naložbi; Združeno kraljestvo je izrecno potrdilo, da je bila odločitev za naložbo dejansko sprejeta le na podlagi tega poročila. Zato lahko Komisija, zlasti ob upoštevanju dvoma, izraženega v poročilu, in ob pomanjkanju dodatnih podatkov, ki bi dokazali nasprotno, zaključi, da se tudi običajni zasebni vlagatelj ne bi odločil za to naložbo.

(42)	Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da naložbe v Shetland Seafish Ltd., ki jih je v letih 1999 in 2000 izvedel SLAP, niso običajne gospodarske naložbe, za katere bi se odločil običajni zasebni vlagatelj.

(43)	Iz razpoložljivih podatkov Komisija zaključi, da udeleženi podjetji, L.A. Williamson Ltd. in Ronas Ltd., združeni v Shetland Seafish Ltd. in Whalsay Ltd., ne bi bili zmožni še naprej delovati brez zadevnih naložb. Vsekakor so naložbe okrepile njun položaj na trgu, kar se drugače ne bi zgodilo.

(44)	Naložbe so v korist udeleženih podjetij in ta podjetja neposredno konkurirajo z drugimi podjetji za predelavo rib v Združenem kraljestvu in v drugih državah članicah; zato izkrivljajo ali bi lahko izkrivljala konkurenco.

(45)	Glede na navedeno se naložbe SLAP šteje za državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES.

B. Združljivost s skupnim trgom

(46)

Državno pomoč se lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom, če ustreza eni izmed izjem, navedenih v Pogodbi ES. Glede državne pomoči ribiškemu sektorju se ukrepi državne pomoči štejejo za združljive s skupnim trgom, če so skladni s pogoji smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (6) iz leta 2004. Skladno s točko 5.3. teh smernic se bo „nezakonita pomoč“ v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 presojala v skladu s smernicami, ki so veljale v času, ko je začel veljati upravni akt, ki uvaja pomoč.

(47)	Ker so bile naložbe SLAP izvedene v letih 1999 in 2000, bo treba združljivost pomoči oceniti v okviru smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo iz leta 1997 (v nadaljevanju „smernice“; glej točko (22)), ki so bile takrat veljavne.

(48)

V skladu s točko 2.3. smernic je pomoč za naložbo v predelavo in trženje ribiških proizvodov lahko združljiva s skupnim trgom, če so pogoji za njeno dodelitev primerljivi s tistimi iz Uredbe (ES) št. 3699/93 in so vsaj tako strogi ter če znesek pomoči kot protivrednosti subvencije ne presega skupnega zneska državnih subvencij in subvencij Skupnosti, dovoljenih po teh pravilihPoleg tega mora Komisija, če se pomoč nanaša na naložbe, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 3699/93 niso upravičene do pomoči Komisije, oceniti skladnost pomoči s cilji skupne ribiške politike za vsak posamezen primer.

(49)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 2468/98, ki je nadomestila Uredbo (ES) št. 3699/93 dne 3. novembra 1998 (7), lahko države članice pod pogoji Priloge II te uredbe sprejmejo ukrepe za spodbujanje kapitalskih naložb na področju predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Točka 2.4. Priloge II navaja, da se morajo upravičene naložbe v predelavo in trženje nanašati predvsem na izgradnjo in nakup objektov in obratov, potrebnih za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega produkta, ali na uporabo novih tehnologij, namenjenih zlasti izboljšanju konkurenčnosti in dodane vrednosti.

(50)	Naložb SLAP ni mogoče šteti za naložbe, ki se nanašajo na katero koli od teh zadev, in jih je treba zato v skladu s točko 2.3. smernic oceniti na osnovi posameznega primera.

(51)	Ker so naložbe izboljšale splošno finančno stanje Shetland Seafish Ltd., je treba to pomoč obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje.

(52)

Glede na splošna načela, opredeljena v točki 1.2. smernic, je pomoč, ki je odobrena brez obveznosti s strani prejemnika in ki je namenjena izboljšanju stanja podjetij ter izboljšanju poslovne likvidnosti ali je izračunana na podlagi proizvedene količine ali količine, dane v promet, cen proizvodov, proizvedenih enot ali proizvajalnih sredstev ter vpliva na zmanjšanje proizvodnih stroškov prejemnika ali izboljšanje prejemnikovega prihodka, kot pomoč za tekoče poslovanje nezdružljiva s skupnim trgom.

(53)	Glede takšne pomoči za tekoče poslovanje je v navedeni točki smernic poudarjeno, da jo mora Komisija oceniti na osnovi posameznega primera, če je povezana s programom prestrukturiranja, za katerega se šteje, da je združljiv s skupnim trgom.

(54)

Združeno kraljestvo ni pripravilo nobenega programa prestrukturiranja, ki bi ga Komisija lahko ocenila. Ker se lahko v skladu s smernicami pomoč za tekoče poslovanje razglasi kot združljivo s skupnim trgom le, če je takšna pomoč povezana s programom za prestrukturiranje, združljivim s skupnim trgom, naložbe niso skladne s smernicami.

C. Vračilo pomoči

(55)

Na podlagi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, kjer so sprejete negativne odločbe v primeru nezakonite pomoči, mora Komisija odločiti, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe za vračilo pomoči od upravičenca. Komisija ne sme zahtevati vračila pomoči, če je to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti. Načelo varovanja pravno utemeljenih pričakovanj je splošno načelo prava Skupnosti. Komisija meni, da v tem primeru to načelo onemogoča vračilo iz naslednjih razlogov:

(56)

3. junija 2003 je Komisija z Odločbo 2003/612/ES sprejela negativno odločbo glede odobrenih posojil za nakup ribolovnih kvot na Shetlandskih otokih (8). V svoji odločbi je Komisija navedla, da čeprav ni bilo nobene potrebne povezave med dejanji in odločbami Komisije glede strukturnih skladov Skupnosti v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 1260/1999 (9) in odločbami Komisije o državni pomoči, v posebnih okoliščinah zadevnega primera, so se pravno utemeljena pričakovanja o zasebni naravi zadevnega sklada lahko porajala zaradi številnih dogodkov.

(57)

Komisija je ugotovila, da je tako kot vlada Združenega kraljestva dosledno ravnala, kot da je sklad zasebni sklad zaradi pravil, ki urejajo strukturne sklade Skupnosti, in da četudi iz pravnega vidika ne obstaja samodejna povezava med tema dvema zadevama, je to lahko vodilo do upravičene domneve nacionalnih organov in ribičev, da za prejete subvencije iz takšnega sklada ne veljajo pravila za državne pomoči, kar je izzvalo pravno utemeljena pričakovanja v zvezi s tem.

(58)

Poleg tega je Komisija v svoji odločbi menila, da se je v Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), v okviru cilja I Programa za Škotsko višavje in otoke 1994-1996, financiranje, ki ga je izvedel SLAP, štelo za zasebni prispevek. Če upoštevamo tesne vezi med Orkneyjem in Shetlandom, so bili organi Shetlanskih otokov verjetno seznanjeni z dejstvom, da sta Združeno kraljestvo in Komisija vzporedni rezervni sklad Orkney (primer C 87/2001) (10) štela za zasebni sklad in tako dopuščala zasebni prispevek sofinanciranja v okviru financiranja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

(59)

Zato Komisija meni, da so ti elementi skupaj osnovali pravno utemeljeno prepričanje med organi Shetlanda in udeleženimi organi ter med ribiči. Komisija je zaključila, da so s tega vidika morda napačno sklepali, da pravila za državno pomoč iz Pogodbe ne veljajo, čeprav iz pravnega vidika ni bilo samodejne povezave med tema dvema zadevama.

(60)

Naložbe SLAP, ki se trenutno raziskujejo, so financirane iz iste vrste sredstev, v istem časovnem okviru. Tako kot v tem primeru se dejanja SLAP štejejo za dejanja zasebnega podjetja, ki zadevajo zasebnega financiranja Dobrodelnega sklada Shetlandskih otokov. Poleg tega, glede na okoliščine in posebnosti Shetlandske skupnosti, mora Shetland Seafish Ltd. upoštevati sheme posojil za nakup ribolovnih kvot in zlasti obrazložitvenega navodila, navedena v odstavku 68 Odločbe 2003/612/ES, ki navaja, da se subvencije in posojila Dobrodelnega sklada štejejo za zasebni prispevek.

(61)

Uveljavljena sodna praksa določa, da niso možna pravno utemeljena pričakovanja v korist upravičenca pomoči, ki izhaja iz vedenja nacionalnega organa, kadar se ne ravna v skladu s postopkom, določenim v členu 88 Pogodbe (sodba sodišča v primeru Alcan Deutschland (11). Ker pa je Komisija dosledno delovala tako, kot da je sklad zasebni sklad, Komisija meni, da bi upravičenca pomoči SLAP in Shetland Seafish Ltd. glede na okoliščine primera in zgoraj navedeno odločbo Komisije lahko predvidevala, da so udeleženi le zasebni skladi in da zato pravila o državni pomoči iz Pogodbe ne veljajo.

(62)	Na podlagi tega in na osnovi člena 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 in ker je načelo varovanja pravno utemeljenih pričakovanj „splošno načelo prava Skupnosti“, ni potrebno vračilo pomoči, ki jo je prejel Shetland Seafish Ltd.

V SKLEP

(63)	Glede na oceno iz oddelka IV Komisija ugotavlja, da je Združeno kraljestvo s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe ES nezakonito dodelilo pomoč Shetland Seafish Ltd. z nakupom delnic podjetja v okoliščinah in ob pogojih, ki ne bi bili sprejemljivi običajnemu zasebnemu vlagatelju v tržnem gospodarstvu.

(64)	Komisija meni, da te naložbe niso združljive s skupnim trgom, ker jih ni mogoče šteti za običajne gospodarske naložbe, za katere bi se odločil običajni zasebni vlagatelj.

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Pomoč, ki je bila dodeljena v letih 1999 in 2000 v obliki naložb Shetland Leasing and Property Ltd. v Shetland Seafish Ltd., ni združljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Pomoči, omenjene v členu 1, ni potrebno vračati.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 7. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2) UL C 141, 10.6.2005, str. 12.

(3) UL C 100, 27.3.1997, str. 12.

(4) UL L 211, 21.8.2003, str. 63.

(5) Primer C 482/99 Francija proti Komisiji, [2002] PSES I-4397.

(6) UL C 229, 14.9.2004, str. 5.

(7) Uredba Sveta (ES) št. 2468/98 z dne 3. novembra 1998, ki določa merila in predpise glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem in ribogojskem sektorju ter predelave in trženja njenih proizvodov (UL L 312, 20.11.1998, str. 19).

(8) UL L 211, 21.8.2003, str. 63.

(9) UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

(10) UL C 38, 12.2.2002, str. 2.

(11) Primer 24/95, dežela Rheinland-Pfalz proti Alcan Deutschland [1997] PSES I-01591.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 81

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 18. marec 2006

Vsebina	I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	Uredba Komisije (ES) št. 451/2006 z dne 17. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	Uredba Komisije (ES) št. 452/2006 z dne 17. marca 2006 o določitvi najnižjih prodajnih cen za maslo za 5. posamični razpis v okviru stalnega javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 1898/2005	3
	Uredba Komisije (ES) št. 453/2006 z dne 17. marca 2006 o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 5. posamični razpis v okviru stalnega javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 1898/2005	5
	Uredba Komisije (ES) št. 454/2006 z dne 17. marca 2006 o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 5. posamični razpis v okviru stalnega javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 1898/2005	7
	Uredba Komisije (ES) št. 455/2006 z dne 17. marca 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 343/2006 o odkupu masla v nekaterih državah članicah za obdobje od 1. marca do 31. avgusta 2006	8

	Akti, sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji
*	Sklep Sveta 2006/228/PNZ z dne 9. marca 2006 o določitvi datuma uporabe nekaterih določb Sklepa 2005/211/PNZ o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu	45
*	Sklep Sveta 2006/229/PNZ z dne 9. marca 2006 o določitvi datuma uporabe nekaterih določb Sklepa 2005/211/PNZ o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu	46

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	100,2
	204	59,0
	212	102,0
	999	87,1
0707 00 05	052	126,8
	204	36,3
	999	81,6
0709 90 70	052	104,0
	204	52,2
	999	78,1
0805 10 20	052	46,1
	204	45,4
	212	48,9
	220	46,8
	400	60,8
	448	37,8
	624	67,8
	999	50,5
0805 50 10	052	50,1
	624	66,1
	999	58,1
0808 10 80	388	96,6
	400	118,8
	404	102,0
	512	75,6
	524	78,8
	528	88,0
	720	82,0
	999	91,7
0808 20 50	388	84,1
	512	75,9
	528	62,6
	720	60,4
	999	70,8

(EUR/100 kg)
Formula			A		B
Postopek vdelave			S sledljivimi snovmi	Brez sledljivih snovi	S sledljivimi snovmi	Brez sledljivih snovi
Najnižja prodajna cena	Maslo ≥ 82 %	Nespremenjeno	—	210	—	—
Najnižja prodajna cena	Maslo ≥ 82 %	Zgoščeno	—	—	—	—
Varščina za predelavo		Nespremenjeno	—	79	—	—
Varščina za predelavo		Zgoščeno	—	—	—	—

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2006 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (šesti ERS) za proračunsko leto 2004	9
*	Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2006 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (sedmi ERS) za proračunsko leto 2004	10
*	Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2006 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (osmi ERS) za proračunsko leto 2004	11
*	Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2006 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (deveti ERS) za proračunsko leto 2004	12
	Komisija
*	Odločba Komisije z dne 6. oktobra 2004 o državni pomoči Italije, predvideni za kmetijsko podjetje Cooperativa Agricola Moderna s.c.r.l. (notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 3639)	13
*	Odločba Komisije z dne 2. marca 2005 o programu pomoči, ki ga izvaja Italija za prestrukturiranje ustanov poklicnega usposabljanja (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 429) ( 1 )	25
*	Odločba Komisije z dne 7. decembra 2005 Naložbe Shetland Leasing and Property Developments Ltd. na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 4649) ( 1 )	36
*	Odločba Komisije z dne 17. marca 2006 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco v Izraelu (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 902) ( 1 )	43


	(1) Besedilo velja za EGP.