17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/3

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v Prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu s temi splošnimi pravili je treba blago, poimenovano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, uvrstiti v oznake KN, navedene v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Ob upoštevanju ukrepov, ki v Skupnosti veljajo v zvezi s sistemi dvojne kontrole, ter ob upoštevanju predhodnega in naknadnega nadzora Skupnosti za tekstilne izdelke pri uvozu v Skupnost je primerno določiti, da se lahko imetnik blaga vedno sklicuje na zavezujočo tarifno informacijo, ki jo izdajo carinski organi držav članic glede na uvrščanje blaga v kombinirani nomenklaturi in ki ni v skladu s to uredbo, še v obdobju 60 dni v okviru člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (2).

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/6

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1530/2005 (2) je odprla krizno destilacijo iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 za namizna vina v Italiji.

(2)

Ker se istočasno izvaja več ukrepov destilacije, so italijanski organi ugotovili, da zmogljivosti destilarn in nadzornih organov niso zadostne za zagotavljanje nemotenega poteka destilacij. Da se zagotovi učinkovitost ukrepa iz Uredbe (ES) št. 1530/2005, je treba obdobje dobave alkohola v intervencijsko agencijo iz navedene uredbe podaljšati do 31. maja 2006.

(3)

Uredbo (ES) št. 1530/2005 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/7

(1)

Komisija je 25. junija 2005 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom semiš usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Pritožbo je maja 2005 vložilo združenje The British Leather Confederation („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 70 % celotne proizvodnje semiš usnja Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce Skupnosti, navedene v pritožbi, in ostale znane proizvajalce Skupnosti, organe oblasti LRK, proizvajalce izvoznike, uvoznike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, obvestila o začetku preiskave. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je navedenem v začetni uredbi. En izvoznik v LRK ter proizvajalci in uvozniki v Skupnosti so pisno izrazili svoja stališča. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(4)

Zaradi predvidenega velikega števila proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov, vključenih v preiskavo, je bila v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvidena uporaba tehnik vzorčenja.

(5)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in uvozniki pozvani, da se javijo in posredujejo informacije, kot je določeno v obvestilu o začetku. Noben proizvajalec izvoznik ni izrazil pripomb o morebitni izbiri vzorca.

(6)

Sedem uvoznikov se je javilo in zagotovilo informacije v roku, določenem za ta namen, vendar so bile le tri družbe pripravljene sodelovati v preiskavi. Glede na omejeno število uvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik za vzorčenje in izrazili pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno. Vprašalniki so bili poslani vsem trem uvoznikom. Vendar pozneje noben izmed uvoznikov ni sodeloval v preiskavi in so vsi odklonili vrnitev izpolnjenega vprašalnika. Dva izmed njih sta navedla, da zadevni izdelek ni pomenil večjega dela njunih dejavnosti in zato sodelovanje pri preiskavi niso omogočali niti razpoložljivi kadrovski niti finančni viri.

(7)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali za individualno obravnavo („IO“) v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, če tako želijo, je Komisija poslala obrazce zahtevka TGO IN IO kitajskim družbam, za katere je znano, da jih to zadeva. Vendar v zvezi s tem noben proizvajalec izvoznik ni zahteval TGO ali IO.

(8)

Ker noben proizvajalec izvoznik v LRK ni izpolnil vprašalnika, ni bilo treba izbrati vzorca proizvajalcev izvoznikov. Ker noben proizvajalec izvoznik v LRK v roku, določenem v skladu z osnovno uredbo, ni predložil potrebnih informacij ali zahtevka za TGO ali IO, je bilo sklenjeno tudi, da se ugotovitve v zvezi z oceno dampinga opravijo na podlagi člena 18 osnovne uredbe. Organi LRK so bili o tem obveščeni in niso imeli pripomb.

(9)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela odgovore od treh proizvajalcev Skupnosti, navedenih v pritožbi.

(10)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v naslednjih družbah:

Proizvajalci Skupnosti

(11)

Ker ni bilo predloženih zahtevkov za TGO ali IO in je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljen v prostorih družbe:

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(13)

Semiš usnje in kombinacija semiš usnja je usnje, običajno izdelano iz ovčje in jagnječje kože, lahko pa se izdela tudi iz kože drugih živali. Izdelano je z ustrojem ovčje in jagnječje kože, z uporabo izključno ribjega olja ali drugega živalskega olja v primeru semiš usnja ali z predhodnim strojenjem z aldehidi ali drugimi rastlinskimi strojilnimi sredstvi in nato z ribjim oljem ali drugim živalskim oljem v primeru kombinacije semiš usnja. Usnje, pridobljeno po strojenju je „crust“ semiš usnje, ki je ponavadi nadalje obdelano z zaključnim postopkom, ki vključuje brušenje, da je končni izdelek mehak in podoben semišu. Zaradi prvotne značilnosti izdelkov, namreč sposobnost absorbcije vode in mehkoba, ki nastane s strojenjem ali predhodnim strojenjem z ribjim oljem ali drugim živalskim oljem, so primerni za svojo glavno uporabo, tj čiščenje in loščenje.

(14)

Zadevni izdelek je semiš usnje ali kombinacija semiš usnja, vključno rezan v oblike, vključno s semiš in kombinacijo „crust“ semiš usnja („semiš usnje“) s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznakama KN ex 4114 10 10 in 4114 10 90. Ugotovljeno je bilo, da so si te različice dovolj podobne, da za namen postopka predstavljajo en sam izdelek, če imajo enake osnovne fizikalne lastnosti in enako uporabo.

(15)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, ni bilo ugotovljenih razlik med zadevnim izdelkom in semiš usnjem, proizvedenim in prodanimi v ZDA, ki so v namen določitve normalne vrednosti glede na LRK predstavljale primerljivo državo.

(16)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, ni bilo ugotovljenih razlik med zadevnim izdelkom in semiš usnjem, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala v Skupnosti.

(17)

Zato se začasno sklene, da ima v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe in za namen te preiskave semiš usnje, proizvedeno in prodano na notranjem trgu LRK, tisto, ki je bilo proizvedeno in prodano v ZDA in tisto, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, enake osnovne fizikalne značilnosti in enako uporabo, in se zato šteje za podobni zadevnemu izdelku.

(18)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 6 zgoraj, noben proizvajalec izvoznik v LRK ni izpolnil vprašalnika, zato ni bilo treba izbrati vzorca glede proizvajalcev izvoznikov v LRK.

(19)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 7 zgoraj, nobenemu proizvajalcu izvozniku v LRK nista bila odobrena TGO ali IO, ker nihče ni izpolnil vprašalnika ali predložil zahtevka za TGO ali IO.

(20)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se uporabi ZDA kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe o ustreznosti izbire. Nobena stranka v zvezi s tem ni predložila pripomb ali ugovorov.

(21)

Kljub temu je bila s pomočjo stikov z zbornicami ali trgovinskimi zbornicami iz tretjih držav proučena ustreznost drugih držav, ki morda proizvajajo semiš usnje. V primeru Brazilije in Indije je bilo ugotovljeno, da bodisi ni proizvajalcev semiš usnja ali ga nihče ni prodajal na notranjih trgih teh dveh držav. V primeru Turčije so informacije, ki jih je predložil turški proizvajalec, pokazale, da je turški notranji trg zelo omejen. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da ZDA ostane izbrana primerljiva država. Komisija je zato iskala in uspela najti proizvajalca v ZDA, ki je bil pripravljen v celoti sodelovati.

(22)

ZDA ima dokaj velik in odprt notranji trga za semiš usnje (tarifna zaščita v višini 3,2 %), s številnimi dobavitelji in znatno ravnjo uvoza. Poleg tega se za proizvodnjo zadevnega izdelka uporabljajo podobni postopki kot v LRK.

(23)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec v tretji državi z ustreznim tržnim gospodarstvom, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih cen na notranjem trgu ZDA za vrste izdelkov, za katere je bilo ugotovljeno, da se je prodaja izvajala v običajnem poteku trgovanja.

(24)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna prodajna cena za nepovezane kupce s strani sodelujočega proizvajalca v ZDA.

(25)

Ker proizvajalci izvozniki v LRK niso sodelovali, je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata, podatkih o količini in vrednosti uvoza v Skupnost zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, saj so bile to najboljše dostopne informacije v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Uporabljena informacija je bila navzkrižno preverjena z informacijami, ki jih je predložila ena trgovinska družba v LRK. Podatki, ki jih je predložila trgovinska družba, so bili v skladu s statističnimi podatki, uporabljenimi za osnovo pri določanju izvozne cene.

(26)

Primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna izdelka. Za zagotavljanje pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je to razumno, pravilno in podprto z dokazi, so bile odobrene ustrezne prilagoditve za razlike v fizikalnih lastnostih, popustih, prevoznih stroških, stroških zavarovanja, pakiranja in posojil ter poprodajnih stroškov.

(27)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene. Stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, je 73,5 %.

(28)

Preiskava je pokazala, da podobne izdelke trenutno proizvaja v glavnem osem proizvajalcev v Skupnosti, kar predstavlja 95 % celotne proizvodnje Skupnosti, preostalih 5 % pa predstavljajo številne manjše strojarne v Skupnosti.

(29)

Pritožbo je podprlo osem proizvajalcev Skupnosti (šest pritožnikov in dve družb, ki podpirata pritožbo), izmed katerih so tri družbe pritožnice v celoti sodelovale. Ena družba pritožnica ni v celoti izpolnila vprašalnika in zato se je štelo, da ne sodeluje, čeprav je ponovno potrdila svojo podporo pritožbi. Poleg tega sta še en pritožnik in ena družba, ki podpira pritožbo, predložila le delne informacije v zvezi s svojo proizvodnjo. Za obe družbi se šteje, da ne sodelujta v postopku. Preostali dve družbi nista sodelovali v preiskavi.

(30)

Tri sodelujoče družbe predstavljajo več kot 56 % proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka. Zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(31)

Potrošnja je bila določena tako, da je bila dodana prodaja Skupnosti sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ocenjena prodaja nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti in celoten uvoz, kot določa Eurostat, ter ustrezno prilagojena, če so obstajali dokazi o nepravilni uvozni statistiki za določene države. Določitev obsega prodaje nesodelujočih proizvajalcev je temeljila na informacijah, ki so jih predložili trije nesodelujoči proizvajalci, ter na pritožbi, saj drugih virov informacij ni bilo. Kar zadeva uvoz, so bili podatki Eurostata izraženi v tonah in zato je bil uporabljen pretvorbeni količnik, da so se tone pretvorile v kvadratne čevlje. To kaže, da se je v obravnavanem obdobju povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti rahlo povečalo, in sicer za 5 %, kar predstavlja letno rast v višini okoli 1 %

(32)

Obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, določen glede na podatke Eurostat in izražen v kvadratnih čevljih in ob uporabi metodologije, opisane v uvodni izjavi 31, se je z 2,1 milijonov kvadratnih čevljev iz leta 2001 v OP povečal na 6,6 milijonov kvadratnih čevljev.

(33)

V obravnavanem obdobju je uvoz iz LRK povečal svoj delež na trgu Skupnosti, in sicer z 10,7 % leta 2001 na 31,7 % v OP. To hitro povečanje tržnega deleža je potekalo ob relativno majhni rasti potrošnje.

(34)

Informacija o ceni za zadevni uvoz je bila pridobljena na podlagi podatkov Eurostata, ki so temeljili na obsegu uvoza, ki je bil določen z uporabo metodologije, opisane v uvodni izjavi 31 zgoraj. Ta informacija je pokazala, da so v zadevnem obdobju povprečne cene CIF uvoza s poreklom iz LRK nihale. Cene so se leta 2002 sprva povišale za 25 %, nato pa leta 2003 znižale za 20 %. Leta 2004 so se povišale za 9 %, nato pa v OP spet znižale.

(35)

Za namen izračuna ravni nelojalnega nižanja cen v OP so bile cene zadevnega izdelka, ki so ga prodali proizvajalci industrije Skupnosti, primerjane s cenami uvoza na trg Skupnosti v OP na podlagi tehtane povprečne cene vseh vrst semiš usnja, kar pa je temeljilo na podatkih Eurostata. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene cenam franko tovarna. Cene zadevnega uvoza so bile določene na podlagi cen CIF z ustrezno prilagoditvijo za ugotovljene razlike v kakovosti, carinskih dajatvah in stroških, ki nastanejo po uvozu.

(36)

Ta primerjava je pokazala, da so bili v OP zadevni izdelki s poreklom iz LRK prodani v Skupnosti po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, izražene kot odstotek cen, in sicer za 30 %.

(37)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključila oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ob upoštevanju stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(38)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. V istem obdobju je industrija Skupnosti stalno zmanjševala svojo proizvodnjo za skupno 20 %, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je zmanjšala z 71,2 % leta 2001 na 57 % v OP.

(39)

Prodaja industrije Skupnosti v Skupnosti je kljub povečanju potrošnje v obravnavanem obdobju strmo padla, in sicer za 17 odstotnih točk v istem obdobju, tj. z 8,1 milijona kvadratnih čevljev leta 2001 na okoli 6,7 milijonov kvadratnih čevljev v OP. To se v celoti odraža v njihovem tržnem deležu, ki je stalno padal, in sicer z 41,1 % v letu 2001 na 32,3 % v OP.

(40)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

(41)

Zaloge so se zelo zmanjšale, in sicer za 26 odstotnih točk leta 2002 in se nato do OP stalno večale. Razlog za takšen razvoj je izvozna dejavnost sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ko je po znatnem povečanju leta 2002, predvsem zaradi nekaterih velikih prodajnih pogodb na trgu ZDA, prišlo leta 2004 in v OP do zmanjšanja, kakor kažejo spodnje številke.

(42)

Predstavniki industrije Skupnosti so trdili, da je prišlo do zmanjšanja njihovih izvoznih dejavnosti na trgu ZDA delno tudi zaradi konkurence s kitajskimi izvozniki. V zvezi s tem je omembe vredna ugotovitev, da se je uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v ZDA znatno povečal, s 780 000 kvadratnih čevljev leta 2002 na 1 209 000 kvadratnih čevljev leta 2004.

(43)

Medtem ko se je proizvodnja proizvajalcev industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 odstotnih točk, se je potrošnja Skupnosti v istem obdobju povečala za 5 %, hkrati pa se je obseg zadevnega uvoza povečal za več kot trikrat. Industrija Skupnosti je torej izgubila del svojega tržnega deleža, medtem ko je zadevnemu uvozu uspelo svoj tržni del povečati.

(44)

Stopnja zaposlenosti industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. V enakem obdobju se je njena produktivnost, merjena kot donos na zaposleno osebo na leto, zmanjšala za 15 %.

(45)

Povprečne neto prodajne cene proizvajalcev industrije Skupnosti so se med letoma 2001 in 2003 znižale za 8 odstotnih točk, preden so se leta 2004 povišale komaj za 1 odstotno točko. Cene so ponovno padle v OP, in sicer za nadaljnje 3 odstotne točke. Ta razvoj kaže na znatno poslabšanje tržnih pogojev, s katerimi se je soočala industrija Skupnosti v obravnavnem obdobju.

(46)

Donosnost od neto prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, pred obdavčitvijo, se je v obravnavanem obdobju opazno poslabšala, kot prikazuje spodnja tabela.

(47)

Industrija Skupnosti je bila v letih 2001 in 2002 dobičkonosna. Vendar se je dobičkonosnost po letu 2003 zmanjšala in zabeležila dramatično visoke izgube, torej leta 2004 in v OP.

(48)

Raven naložb v proizvodnjo zadevnega izdelka, ki so jo dosegli sodelujoči proizvajalci industrije Skupnosti, se je v obravnavanem obdobju povečala s približno 354 000 EUR na približno 407 000 EUR. Povečanje naložb se je osredotočilo zlasti na zamenjavo obstoječih sredstev in nakup dodatne in/ali nove opreme, z namenom boljšega obvladovanja obstoječe proizvodnje.

(49)

Donosnost naložb sodelujočih proizvajalcev industrije Skupnosti, ki izraža njihov rezultat pred odbitkom davka kot odstotek povprečne neto knjigovodske vrednosti naložb, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka na začetku in koncu poslovnega leta, je bila v obdobju 2001 do 2003 pozitivna, kar je odražalo njihove razmere glede dobička. Leta 2004 in v OP je bila donosnost naložb negativna in je torej odražala njihovo stanje zmanjševanja dobička.

(50)

Predstavniki industrije Skupnosti niso trdili, prav tako ni bilo znakov, ki bi pokazali, da je industrija Skupnosti imela težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti. Vendar je treba opomniti, da so izgube leta 2004 in v OP ustvarile v tem smislu neugodne razmere. Omembe vredno je tudi dejstvo, da imajo mala in družinska podjetja, kot so sodelujoči proizvajalci industrije Skupnosti, le zunanje vire financiranja. Ta na splošni niso pripravljena tvegati tako kot odvisne družbe tem primeru večjih koncernov, ki na posel gledajo bolj dolgoročno in menijo, da si bo industrija od trenutnih težkih razmer lahko opomogla.

(51)

Sodelujoči proizvajalci industrije Skupnosti so zabeležili neto denarni tok iz poslovnega delovanja v obdobju od 2001 do 2003. Vendar je denarni tok leta 2004 in v OP postal negativen in tako v teh letih odražal znatne izgube. Isto se kaže tudi, ko je denarni tok izražen v odstotkih prihodka. V obravnavanem obdobju je prišlo do znatno kratkotrajnih nihanj denarnega toka, razlog za to pa je nihanje ravni zalog (glej uvodno izjavo (41) zgoraj).

(52)

Celotna plačilna lista sodelujočih proizvajalcev industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna, z izjemo 7 % znižanja leta 2003. Sprememba plač je pod ravnjo sprememb življenjskih stroškov.

(53)

Kar zadeva vpliv obsega dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega uvoza in cen iz LRK, je ta vpliv znaten.

(54)

Industrija Skupnosti ni bila v položaju, da bi morala okrevati zaradi preteklih učinkov škodljivega dampinga.

(55)

Preiskava zgoraj omenjenih dejavnikov je pokazala, da se je dampinški uvoz med letom 2001 in OP močno povečal v smislu obsega in tržnega deleža. Njegov obseg se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za skoraj trikrat in v OP je bil dosežen tržni delež v višini 31,7 %. Treba je opozoriti, da je v OP uvoz predstavljal približno 72,7 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Zadevni uvoz je v OP tudi znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti, in sicer za 30 %.

(56)

(V obravnavnem obdobju so se skoraj vsi kazalniki škode razvijali negativno. Proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti sta se zmanjšali (– 20 % oziroma – 14 odstotnih točk), čeprav bi lahko glede na povečanje potrošnje Skupnosti za 5 % v enakem obdobju pričakovali, da se bodo ti kazalniki razvijali pozitivno. Tudi obseg prodaje in cene so se znatno znižali (– 17 % oziroma – 10 %).

(57)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju izgubila znaten tržni delež, torej v času, ko se je celotna potrošnja Skupnosti povečala s približno 19,8 milijonov kvadratnih čevljev na skoraj 20,9 milijonov kvadratnih čevljev. Industrija Skupnosti je utrpela dramatično znižanje dobičkonosnosti (– 10 odstotnih točk), denarnega toka (– 20,6 % prometa) in donosnosti naložb (– 37 odstotnih točk).

(58)

Glede na prej omenjeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti v skladu s členom 3 osnovne utrpela znatno škodo, ki je bila izražena z velikim padcem cen, zmanjšanjem dobičkonosnosti ter donosnosti naložb.

(59)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil škodo industriji Skupnosti v tolikšni meri, da se šteje za znatno škodo. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industrijo Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(60)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, v smislu obsega za 4,5 milijonov kvadratnih čevljev, v smislu tržnega deleža pa za 21 odstotnih točk. Cene uvoza s poreklom iz LRK so občutno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, in sicer za 30 %.

(61)

Učinke dampinškega uvoza lahko prikaže dejstvo, da so v obravnavanem obdobju proizvajalci v LRK povečali svoj delež na račun industrije Skupnosti.

(62)

Uvoz iz LRK je popolnoma absorbiral tržni delež v višini 8,8 odstotne točke, ki ga je industrije Skupnosti izgubila od leta 2001 in v OP.

(63)

Izguba tržnega deleža in nezadostne ravni cene industrije Skupnosti so prav tako sovpadli s škodljivimi razmerami industrije, ki so se kazale v znatnih izgubah, močnem poslabšanju denarnega toka in donosnosti naložb ter neugodnem razvoju zaposlovanja.

(64)

Ti dejavniki ter dejstvo, da industrija Skupnosti zaradi znižanih cen ni mogla izkoristiti počasi rastočega trga Skupnosti, so povzročili, da je kljub naložbam, usmerjenim v modernizacijo proizvodnih obratov, v tem obdobju utrpela znatno škodo. Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza in padec uvoznih cen sta sovpadla z velikimi spremembami pogojev za industrijo Skupnosti.

(65)

V spodnji tabeli je prikazan obseg uvoza in uvozne cene glavnih drugih držav.

(66)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, kar je pomenilo povečanje v višini 6,2 odstotni točki tržnega deleža. Vendar je preiskava pokazala, da je znaten delež tega uvoza v letih 2003 in 2004 ter v OP izvedel en sodelujoči proizvajalec Skupnosti. Majhen del teh uvoženih izdelkov je služil dopolnitvi palete izdelkov proizvajalca, preostali del pa je bil ponovno izvožen v tretje države, potem ko so bili izdelki ukrojeni in ponovno pakirani. Zato te količine niso mogle povzročiti škode industriji Skupnosti. Preostale količine, uvožene iz Turčije, pomenijo nizek in enakomeren tržni delež, okoli 2 % v obravnavanem obdobju, razen v OP, ko je uvoz dosegel 6 % tržni delež. Cene teh količin so bile v letih 2002 in 2003 ter v OP nižje od cen uvoza iz LRK, v letih 2001 in 2004 pa višje. Glede na zgoraj navedeno se sklene, da obstaja verjetnost, da je ta uvoz prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, čeprav v manjši meri.

(67)

Glede uvoza iz držav, razen Turčije, je treba omeniti, da so bile cene tega uvoza v obravnavanem obdobju nižje od cen industrije Skupnosti, vendar pa znatno višje od cen uvoza iz LRK v celotnem obravnavanem obdobju, razen v OP. Obseg uvoza se je povečal, in sicer z 1,7 milijonov kvadratnih čevljev v letu 2001 na 2,5 milijonov kvadratnih čevljev v OP, kar pomeni povečanje tržnega deleža v višini 3,2 odstotne točke v obravnavanem obdobju v primerjavi s povečanjem v višini 21 odstotnih točk v enakem obdobju za uvoz iz LRK. Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni mogel biti odločujoč razlog za škodljive razmere industrije Skupnosti.

(68)

Tržni delež nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti zadevnega izdelka je v OP znašal okoli 24 %, torej se je od leta 2001 zmanjšal s skoraj 40 %. Med obravnavanim obdobjem se je njihov obseg prodaje znatno zmanjšal, namreč za 36 %. Poleg tega so povprečne cene nesodelujočih proizvajalcev prišle na isto raven kot povprečne cene proizvajalcev pritožnikov. To dokazuje, da so v podobnem položaju kot industrija Skupnosti, tj., da so zaradi dampinškega uvoza utrpeli škodo. Zato ni mogoče sklepati, da so drugi proizvajalci Skupnosti industriji Skupnosti povzročili znatno škodo.

(69)

Izvoz industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, kot kaže tabela v uvodni izjavi (41) zgoraj, v primerjavi s prodajo na trgu EU, ki se je v enakem obdobju zmanjšala za 17 %. Izvozne cene so bile v obravnavanem obdobju v povprečju na ravni dobičkonosnosti ali praga dobička. V teh okoliščinah se začasno sklene, da izvoz industrije Skupnosti ni prispeval k utrpeli škodi.

(70)

Zainteresirane stranke niso izpostavile nobenega drugega dejavnika, ki bi lahko hkrati škodil industriji Skupnosti, in noben ni bil ugotovljen v teku preiskave.

(71)

Poudariti je treba, da je v tem primeru škoda prvotno nastala zaradi znižanja cen in zmanjšanja prodaje, kar je povzročilo znatne izgube industrije Skupnosti. To je sovpadlo z hitro naraščajočim uvozom po dampinških cenah iz LRK, ki je znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Ni nobenih kazalcev, da bi lahko bili zgoraj omenjeni drugi dejavniki bistveni razlog za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(72)

Glede na zgornjo analizo, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na razmere industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(73)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija kljub sklepom o škodljivem dampingu proučila, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike in trgovce zadevnega izdelka.

(74)

Z namenom ocene interesa Skupnosti je Komisija opravila analizo o verjetnih učinkih uvedbe/neuvedbe protidampinških ukrepov na zadevne gospodarske subjekte.

(75)

Industrijo Skupnosti v glavnem sestavljajo male družbe. Dejavnost proizvodnje znaša trenutno le 57 % njihove proizvodne zmogljivosti.

(76)

Uvedba ukrepov naj bi preprečila nadaljnje izkrivljanje trga in nižanje cen. Ukrepi bi industriji Skupnosti omogočili, da poveča svojo prodajo in tako ponovno pridobi izgubljen tržni delež, medtem ko bo še naprej prodajala po cenah, ki bodo pokrile stroške in omogočile dobiček. Zato se pričakuje, da bosta predvsem zmanjšanje stroškov na enoto (zaradi večje izkoriščenosti zmogljivosti, ki izhaja iz povečanja prodaje in posledično višje produktivnosti) in do manjše mere rahlo povečanje cen industriji Skupnosti omogočila, da izboljša svoje finančno stanje.

(77)

Po drugi strani pa bi se, če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, verjetno negativni trend finančnega stanja industrije Skupnosti nadaljeval. Industrija Skupnosti je še zlasti zaznamovana z izgubo prihodka zaradi znižanih cen, nadaljnjim manjšanjem tržnega deleža in znatnimi izgubami. Glede na vedno nižje prihodke in znatno škodo, ki jo je industrije Skupnosti utrpela med OP, bi se po vsej verjetnosti slabšanje njenega finančnega stanja brez kakršnih koli ukrepov še nadaljevalo. To bi končno pripeljalo do zmanjšanja proizvodnje in zapiranj proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti.

(78)

Skladno s tem se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od škodljivega dampinga, ki ga je utrpela, in bi bila v njenem interesu.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6 zgoraj, so se po začetku preiskave javili trije uvozniki, vendar so vsi pozneje zavrnili sodelovanje pri preiskavi. Nihče od njih ni izrazil svojih stališč o morebitni uvedbi ukrepov. V teh okoliščinah ni bilo mogoče v celoti oceniti možnih učinkov uvedbe ali neuvedbe ukrepov. Treba pa je opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni onemogočiti uvoz, ampak zagotoviti, da uvoz ne poteka po škodljivih dampinških cenah. Ker bo uvozu s pošteno ceno vstop na trg Skupnosti še vedno omogočen, prav tako pa se bo nadaljeval uvoz iz tretjih držav, je verjetno, da uvedba protidampinških ukrepov na dampinški uvoz na tradicionalno poslovanje uvoznikov ne bo občutno vplivala. Treba je tudi opomniti, da pripombe proti uvedbi ukrepov, ki so jih poslali uvozniki, niso bile ustrezno utemeljene in so bile zato zavrnjene.

(80)

Zato se lahko začasno sklene, da možni učinki uvedbe protidampinških ukrepov za nepovezane uvoznike/trgovce ne bi bili znatni.

(81)

Nobeno združenje uporabnikov ali potrošnikov se ni javilo v roku, določenem v obvestilu o začetku. Ob nesodelovanju teh strank se lahko začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi nujno neugodno vplivala na njihov položaj. Veliko število proizvajalcev v Skupnosti in obseg uvoza iz drugih tretjih držav bosta zagotovila, da bodo uporabniki in trgovci na drobno še naprej imeli široko izbiro različnih dobaviteljev zadevnega izdelka po razumni ceni. Pričakuje se, da bodo ukrepi sprožili povišanje cen v korist industrije Skupnosti, da bo lahko ta ponovno vzpostavila razmere z razumno dobičkonosnostjo. Vendar pa je malo verjetno, da bi bilo takšno povečanje znatno, saj bo obstoj znatnega uvoza iz drugih držav po primerljivih cenah industriji Skupnosti preprečil pretirano povišanje cen.

(82)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da v tem primeru ni nobenega nujnega razloga proti uvedbi ukrepov in da uporaba ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

(83)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda industrije Skupnosti, ki jo povzroča dampinški uvoz.

(84)

Začasni ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škodljivega učinka, ki ga dampinški uvoz povzroča industriji Skupnosti, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(85)

Šteje se, da je v obdobju 2001 do 2002 na trgu vladala normalna konkurenca, ko je industrija Skupnosti brez obstoja škodljivega dampinga dosegala normalno stopnjo dobička, povprečno v višini 5 %. Tako je bilo na podlagi razpoložljivih informacij predhodno ugotovljeno, da se lahko stopnja dobička v višini 5 % prihodka šteje kot ustrezna stopnja, ki bi jo lahko industrija Skupnosti dosegla brez obstoja škodljivega dampinga.

(86)

Potrebno povišanje cen je bilo nato, na enaki ravni trgovine, določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila ugotovljena za izračun nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelka, ki ga je na trgu Skupnosti prodala industrija Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene posameznega proizvajalca industrije Skupnosti na pragu dobička ter z dodano zgoraj navedeno stopnjo dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(87)

Na podlagi tega je bila določena stopnja odprave škode v višini 62 %.

(88)

Na podlagi prej omenjenega velja, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasne protidampinške dajatve na uvoz semiš usnja s poreklom iz LRK na ravni ugotovljenih stopenj dampinga, ker je ta nižja od stopnje dampinga.

(89)

V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/23

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2006 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi, s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice navedene v Prilogi ali so pri njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2006.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/25

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 17. februarja 2006 uporablajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2006 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 271/2006 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/27

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/35

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 14. marca 2006.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/37