15.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

15.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/3

(1)

Komisija je 16. marca 2005 sprejela sporočilo z naslovom Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji  (1), v katerem je napovedala, da bo v letu 2005 ustanovila skupino nacionalnih strokovnjakov za oblikovanje predpisov, da bi pospešila razvoj bolje oblikovanih ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU.

(2)

Ta skupina strokovnjakov svetuje Komisiji pri splošnih vprašanjih v zvezi z boljšim oblikovanjem predpisov, ne more pa podati svojega stališča glede pobud ali projektov v zvezi z oblikovanjem konkretnih zakonodajnih predlogov.

(3)

To skupino sestavljajo nacionalni strokovnjaki na visoki ravni, ki jih imenuje Komisija na podlagi predlogov držav članic; zasedanjem pa lahko kot opazovalke prisostvujejo tudi države pristopnice.

(4)

Zato je treba ustanoviti skupino nacionalnih strokovnjakov za oblikovanje predpisov na visoki ravni ter natančneje določiti njene naloge in sestavo –

—

zagotavljati učinkovito povezovanje med Komisijo in ključnimi vladnimi organi, da bi Komisiji pomagali pri izboljševanju zakonodajnega okolja za podjetja, industrijo, potrošnike, socialne partnerje in vse državljane,

—

prispevati k širjenju najboljših praks, ki so bile na področju bolje oblikovanih predpisov v EU razvite na nacionalni ravni in ravni EU,

—

okrepiti sodelovanje med Komisijo in državami članicami v zvezi z izvajanjem bolje oblikovanih predpisov na nacionalni ravni; zlasti pa skupaj preučiti način prenosa zakonodaje EU v zakonodaje držav članic in njihovo izvajanje (npr. uvedba dodatnih zahtev ali postopkov v obdobju prenosa),

—

prispevati k razvoju usklajenega sklopa skupnih kazalnikov za spremljanje napredka glede kakovosti zakonodajnega okolja na ravni EU in na ravni samih držav članic kot osnova za primerjavo v okviru njihovih nacionalnih lizbonskih programov,

—

svetovati Komisiji glede boljšega oblikovanja predpisov, zlasti: poenostavitve; ocene gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, vključno z upravnimi stroški; posvetovanj; in številnih možnih vrst predpisov.

—

člani skupine morajo biti strokovnjaki na visoki ravni, z izkušnjami na zadevnem področju ter obenem predstavniki javnih organov,

—

člani so imenovani za obdobje enega leta, ki ga je možno podaljšati. Svoje dolžnosti opravljajo, dokler niso zamenjani ali se jim izteče mandat,

—

člani, ki ne morejo več učinkovito prispevati k delu skupine, ki dajo odpoved ali ne spoštujejo pogojev iz prve ali druge alinee tega člena ali člena 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, so lahko za čas do izteka mandata zamenjani,

—

imena članov se objavijo na spletni strani Komisije.

15.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/6

(1)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da naročila, ki omogočajo izvajanje ene od dejavnosti, za katere se Direktiva uporablja, niso predmet Direktive, če je dejavnost v državi članici, v kateri se izvaja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se ocenjuje na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih lastnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica za odprtje danega sektorja ali njegovega dela izvedla in uporabila zadevno zakonodajo Skupnosti. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI Direktive 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še višjo stopnjo odprtosti trgov.

(2)

V skladu s členom 62(2) Direktive 2004/17/ES se naslov III navedene direktive, ki določa pravila za natečaje, ne uporablja za natečaje, ki se v zadevni državi članici organizirajo za izvajanje dejavnosti, za katero se uporablja člen 30(1) Direktive v skladu z odločbo Komisije ali se šteje, da se uporablja v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 30(4) ali četrtim pododstavkom člena 30(5).

(3)

Zahtevek, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo, zadeva proizvodnjo električne energije v Angliji, na Škotskem in v Walesu. Ob upoštevanju enotnosti trgov teh treh zemljepisnih območij in omejenih možnosti (4) povezav med omrežji Združenega kraljestva in drugih območij Skupnosti je treba Anglijo, Škotsko in Wales obravnavati kot ustrezni trg za namen ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES. Ta sklep je v skladu z eno od ugotovitev sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo (5), v nadaljevanju „Poročilo iz leta 2005“, ki navaja, da „v gospodarskem smislu trgi z električno energijo … v EU … ostajajo nacionalni glede na gospodarski obseg“.

(4)

Ta in vse druge ocene iz te direktive so opravljene izključno za namen Direktive 2004/17/ES ter ne posegajo v uporabo pravil o konkurenci.

(5)

Združeno kraljestvo ni izvedlo in uporabilo samo Direktivo 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) se mora dostop na trg šteti za neomejenega.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba ocenjevati na podlagi različnih pokazateljev, od katerih ni nobeden sam po sebi odločilen. Komisija je v Poročilu iz leta 2005 navedla, da „mnogo nacionalnih trgov kaže visoko stopnjo koncentracije industrije, ki ovira razvoj učinkovite konkurence“ (6). Zato je menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“ (7). Glede na zadnje razpoložljive podatke je vsota tržnega deleža treh največjih proizvajalcev na grosističnem trgu 39 % (8), kar je zadovoljivo nizka stopnja in jo je treba upoštevati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(7)

Delovanje izravnalnih trgov je ravno tako treba šteti za pokazatelje. Dejansko „je lahko kateri koli udeleženec na trgu, ki le s težavo prilagodi svoj proizvodni portfelj lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnega sistema prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljavcu prenosnega sistema neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot druga rešitev uporabi mehanizem na tržni podlagi, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol. Glavna težava za male udeležence na trgu se pojavi, kadar obstaja nevarnost velike razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnega sistema in prodajno ceno. To se pojavlja v mnogih državah članicah in lahko škodi razvoju konkurence. Velika razlika je lahko znak nezadostne stopnje konkurence na izravnalnem trgu, na katerem lahko prevladujeta samo eden ali dva glavna proizvajalca. Takšne težave so lahko še hujše, če uporabniki omrežij niso sposobni prilagoditi stanja realnemu času.“ (9) Od uvedbe britanskega sistema za trgovanje z električno energijo in njen prenos (British Electricity Trading and Transmission Arrangements – BETTA) obstaja enotni izravnalni trg za Anglijo, Škotsko in Wales. Poleg tega so njegove glavne značilnosti (tržno določanje cen, možnost prilagajanja vsake pol ure in relativno nizke cenovne razlike) takšne, da lahko veljajo kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(8)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električna energija) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev je treba cenovni konkurenci in oblikovanju cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pripisati večji pomen. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je pokazatelj resnične cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če menja malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (10). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev. Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (11).

(9)

V Združenem kraljestvu je stopnja menjav za tri skupine uporabnikov – velike in zelo velike industrijske uporabnike, male in srednje industrijske in poslovne ter zelo majhne poslovne in gospodinjske uporabnike – nad 70 % za prvi dve skupini in skoraj 50 % za zadnjo skupino (12), medtem ko je bil nadzor nad cenami za končne uporabnike leta 2002 ukinjen (13). Stanje v Združenem kraljestvu je zato zadovoljivo, kar zadeva menjave in nadzor nad cenami za končne uporabnike, in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(10)

Ob upoštevanju pokazateljev in splošnega stanja v tem sektorju v Angliji, na Škotskem in v Walesu – zlasti glede na obseg, v katerem so bila omrežja ločena od proizvodnje/oskrbe, in učinkovito ureditev dostopa do omrežja –, ki je razvidno iz informacij Združenega kraljestva, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu, se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, glede proizvodnje električne energije v Angliji, na Škotskem in v Walesu izpolnjen. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 5, je treba šteti, da je naslednji pogoj za prost dostop do dejavnosti izpolnjen. Zato se Direktiva 2004/17/ES ne sme uporabljati niti v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje proizvodnje električne energije na teh zemljepisnih območjih, niti kadar organizirajo natečaje za tamkajšnje izvajanje takšne dejavnosti.

(11)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju iz novembra 2005, kot je razvidno iz informacij Združenega kraljestva, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu. Lahko se spremeni, če bi bistvene spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –