ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 61

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
2. marec 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 361/2006 z dne 1. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 362/2006 z dne 1. marca 2006 o razpisu stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog britanske intervencijske agencije

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 363/2006 z dne 1. marca 2006 o izdaji izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižnik)

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 364/2006 z dne 1. marca 2006 o določitvi uvoznih dajatev za nekatere vrste oluščenega riža od 1. marca 2006 dalje

10

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Komisija

 

*

Odločba Komisije z dne 6. oktobra 2004 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva COMP/M.3099 – Areva/Urenco) (notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 3676)

11

 

*

Odločba Komisije z dne 3. maja 2005 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (v zadevi COMP/M.3178 – Bertelsmann/Springer/JV) (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 1368)  ( 1 )

17

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2006/172/SZVP z dne 27. februarja 2006 o izvajanju Skupnega stališča 2004/852/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali

21

 

 

Popravki

 

*

Popravek k Uredbi Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (UL L 22, 26.1.2005)

23

 

*

Popravek Odločbe Komisije 2005/879/ES z dne 8. decembra 2005 o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji (UL L 324, 10.12.2005)

23

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 361/2006

z dne 1. marca 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 2. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 1. marca 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

86,5

204

42,4

212

139,7

624

92,6

999

90,3

0707 00 05

052

122,1

068

138,2

204

68,2

628

155,5

999

121,0

0709 10 00

220

57,6

999

57,6

0709 90 70

052

132,8

204

57,4

999

95,1

0805 10 20

052

56,9

204

44,8

212

45,1

220

39,4

400

61,8

624

58,4

999

51,1

0805 50 10

052

49,2

624

67,2

999

58,2

0808 10 80

388

115,2

400

134,0

404

105,3

528

89,4

720

89,3

999

106,6

0808 20 50

220

60,6

388

76,0

400

77,1

512

65,7

528

72,5

720

45,0

999

66,2


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 362/2006

z dne 1. marca 2006

o razpisu stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog britanske intervencijske agencije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 (2) določa postopke in pogoje za prodajo žita iz intervencijskih agencij.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 3002/92 (3) o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov.

(3)

Glede na trenutne tržne razmere je smiselno razpisati stalni natečaj za izvoz 29 361 ton ječmena iz zalog britanske intervencijske agencije.

(4)

Potrebno je določiti posebna pravila za zagotovitev ustreznega izvajanja postopkov in njihovega nadzora. V ta namen je treba vzpostaviti sistem varščin, ki bo zagotovil doseganje ciljev v okviru postopkov in preprečil, da izvajalci utrpijo čezmerne stroške. V skladu s tem je smiselno določiti odstopanja od nekaterih pravil, zlasti od pravil iz Uredbe (EGS) št. 2131/93.

(5)

Predvidena nadomestila za ponovni uvoz, odprta s to uredbo, se priznajo samo za izvoz v nekatere tretje države.

(6)

Za posodobitev upravljanja sistema je potrebno predvideti elektronski prenos podatkov zahtevanih s strani Komisije.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Britanska intervencijska agencija razpiše stalni natečaj za izvoz ječmena iz svojih zalog v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (EGS) št. 2131/93, če ta uredba ne določa drugače.

Člen 2

Natečaj zajema največjo skupno količino 29 361 ton ječmena za izvoz v tretje države, z izjemo Albanije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Kanade, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Lihtenštajna, Mehike, Romunije, Srbije in Črne Gore (4) in Švice.

Člen 3

1.   Za izvoz, opravljen na podlagi te uredbe, se ne odobri nikakršnega izvoznega nadomestila, davka oziroma mesečnega povečanja.

2.   Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se ne uporablja.

3.   Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 16 Uredbe (EGS) št. 2131/93 je cena, ki jo je treba plačati za izvoz, enaka ceni, navedeni v ponudbi, brez mesečnega povečanja.

Člen 4

1.   Izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, in sicer v smislu člena 9 Uredbe (EGS) št. 2131/93, do poteka četrtega meseca od dneva izdaje.

2.   Ponudbam, oddanim na podlagi odprtega natečaja te uredbe, ne smejo biti priloženi zahtevki za izvozna dovoljenja iz člena 49 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (5).

Člen 5

1.   Z odstopanjem od člena 7(1) Uredbe (EGS) št. 2131/93 je zadnji rok za oddajo ponudb v okviru prvega delnega natečaja 9. marca 2006 do 9. ure (po bruseljskem času).

Zadnji rok za oddajo ponudb v okviru naslednjih delnih natečajev je vsak četrtek do 9. ure (po bruseljskem času), z izjemo 13. aprila 2006 in 25. maja 2006, ko ne bodo izvedeni tedenski javni razpisi.

Zadnji rok za oddajo ponudb za zadnji delni natečaj poteče 22. junija 2006 ob 9. uri (po bruseljskem času).

2.   Ponudbe morajo biti predložene britanski intervencijski agenciji z naslednjo koordinacijo:

Rural Payment Agency

Lancaster House

Hampshire Court

Newcastle upon Tyne

NE4 7YH

Telefon: 0191 226 58 82

Telefaks: 0191 226 58 24

Člen 6

Intervencijska agencija, skladiščnik in izbrani ponudnik na zahtevo slednjega in na podlagi skupnega dogovora pred odvozom iz skladišča ali po izbiri ponudnika vzamejo vzorce za nasprotno analizo, in sicer najmanj en vzorec za vsakih 500 ton, ter analizirajo vzorce. Intervencijsko agencijo lahko zastopa pooblaščeni predstavnik pod pogojem, da to ni skladiščnik.

Referenčni vzorci za nasprotno analizo se odvzamejo in analizirajo v roku sedmih delovnih dni od dneva potrditve ponudnikove zahteve, ali v roku treh delovnih dni, če se vzorci vzamejo ob izstopu iz skladišča.

V primeru spora se rezultati analize posredujejo po elektronski pošti Komisiji.

Člen 7

1.   Izbrani ponudnik mora sprejeti pošiljko v obliki, kakršni je; če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost:

(a)

višjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja;

(b)

višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pod pogojem, da odstopanja ne prekoračijo naslednjih mejnih vrednosti:

1 kilograma na hektoliter glede na specifično težo, ki pa ne sme biti nižja od 64 kg/hl,

ena odstotna točka glede na vsebnost vlage,

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točkah B.2 in B.4 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (6),

pol odstotne točke glede na količino nečistoč, določeno v točki B.5 Priloge k Uredbi (ES) št. 824/2000, pri čemer dovoljeni odstotki zdravju škodljivih zrn in rožičkov ostanejo nespremenjeni.

2.   Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost, višjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, vendar nižjo od kakovosti, predpisane v obvestilu o razpisu natečaja, pri čemer odstopanja presegajo mejne vrednosti, določene v prvem odstavku točke (b), lahko izbrani ponudnik:

(a)

sprejme pošiljko v obliki, kakršna je;

(b)

zavrne prevzem pošiljke.

V primeru prvega odstavka točke (b) se izbrani ponudnik odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščeni v skladu z obrazcem iz Priloge I.

3.   Če končni rezultati opravljenih analiz na vzorcih pokažejo kakovost, nižjo od minimalnih lastnosti, predpisanih za intervencijske zaloge, izbrani ponudnik ne sme prevzeti zadevne pošiljke. Izbrani ponudnik se odveže vseh obveznosti v zvezi z zadevno pošiljko in varščina se sprosti pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija takoj obveščeni v skladu z obrazcem iz Priloge I.

Člen 8

V primeru člena 7(2) prve alinee točke (b) in tretjega odstavka, lahko izbrani ponudnik od intervencijske agencije zahteva dobavo druge pošiljke intervencijskega ječmena predpisane kakovosti, brez kakršnih koli doplačil. V tem primeru se varščina ne sprosti. Pošiljka mora biti zamenjana v treh dneh od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo. Izbrani ponudnik o tem takoj obvesti Komisijo v skladu z obrazcem iz Priloge I.

Če zaradi več zaporednih zamenjav izbrani ponudnik ne dobi pošiljke predpisane kakovosti v enem mesecu od datuma, ko izbrani ponudnik poda zahtevo za zamenjavo, se odveže vseh obveznosti in varščina se sprosti pod pogojem, da sta Komisija in intervencijska agencija o tem takoj obveščeni v skladu z obrazcem iz Priloge I.

Člen 9

1.   V skladišču je primopredaja ječmena opravljena, preden so znani rezultati analiz, predvidenih v členu 6, vsa tveganja odpadejo na izbranega ponudnika od trenutka prevzema pošiljke, brez poseganja v sredstva za zahtevo izplačila odškodnine od skladiščnika.

2.   Stroške odvzema vzorcev in analiz, predvidenih s členom 6, razen v primeru člena 7(3), krije Evropski sklad za usmerjanje in jamstva na področju kmetijstva (ESUJK) za največ eno analizo na 500 ton. Stroške pretovarjanja iz enega zabojnika v drugi in stroške morebitnih dodatnih analiz, ki jih zahteva izbrani ponudnik, krije ponudnik.

Člen 10

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 vsebujejo dokumenti za prodajo ječmena na podlagi te uredbe, zlasti pa izvozno dovoljenje, prevzemni nalog iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3002/92, izvozno deklaracijo in, kjer je predpisano, obrazec T5, določen v Prilogi II te uredbe.

Člen 11

1.   Varščina, položena v skladu s členom 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93, se sprosti takoj, ko se izbranim ponudnikom izdajo izvozna dovoljenja.

2.   Ne glede na člen 17(1) Uredbe (EGS) št. 2131/93 se izvozna obveznost krije z varščino v višini razlike med intervencijsko ceno, ki velja na dan natečaja, in odobreno ceno, v nobenem primeru pa ne sme biti nižja od 25 EUR za tono. Polovica varščine se položi ob izdaji dovoljenja, preostanek pa se predloži ob prevzemu žita.

Člen 12

Britanska intervencijska agencija obvesti Komisijo o prejetih ponudbah najkasneje v dveh urah po poteku roka za oddajo ponudb. Za obveščanje se uporabi model, predpisan v Prilogi III.

Člen 13

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 191, 31.7.1993, str. 76. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 749/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 10).

(3)  UL L 301, 17.10.1992, str. 17. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 770/96 (UL L 104, 27.4.1996, str. 13).

(4)  Vključujoč Kosovo, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(5)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(6)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31.


PRILOGA I

Obvestilo o zavrnitvi ali zamenjavi serije v okviru stalnega natečaja za izvoz ječmena iz zalog britanske intervencijske agencije

(Uredba (ES) št. 362/2006)

Ime izbranega ponudnika:

Datum dodelitve:

Datum zavrnitve serije s strani izbranega ponudnika:


Številka pošiljke

Količina v tonah

Naslov silosa

Utemeljitev za zavrnitev ob prevzemu

 

 

 

specifična teža (kg/hl)

% kalečih zrn

% različnih nečistoč (Schwarzbesatz)

% snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti

drugo


PRILOGA II

Opomba za člen 10

:

v španščini

:

Cebada de intervención sin aplicación de restitución ni gravamen, Reglamento (CE) no 362/2006

:

v češčini

:

Intervenční ječmen nepodléhá vývozní náhradě ani clu, nařízení (ES) č. 362/2006

:

v danščini

:

Byg fra intervention uden restitutionsydelse eller -afgift, forordning (EF) nr. 362/2006

:

v nemščini

:

Interventionsgerste ohne Anwendung von Ausfuhrerstattungen oder Ausfuhrabgaben, Verordnung (EG) Nr. 362/2006

:

v estonščini

:

Sekkumisoder, mille puhul ei rakendata toetust või maksu, määrus (EÜ) nr 362/2006

:

v grščini

:

Κριθή παρέμβασης χωρίς εφαρμογή επιστροφής ή φόρου, κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 362/2006

:

v angleščini

:

Intervention barley without application of refund or tax, Regulation (EC) No 362/2006

:

v francoščini

:

Orge d'intervention ne donnant pas lieu à restitution ni taxe, règlement (CE) no 362/2006

:

v italijanščini

:

Orzo d'intervento senza applicazione di restituzione né di tassa, regolamento (CE) n. 362/2006

:

v latvijščini

:

Intervences mieži bez kompensācijas vai nodokļa piemērošanas, Regula (EK) Nr. 362/2006

:

v litovščini

:

Intervenciniai miežiai, kompensacija ar mokesčiai netaikytini, Reglamentas (EB) Nr. 362/2006

:

v madžarščini

:

Intervenciós árpa, visszatérítés, illetve adó nem alkalmazandó, 362/2006/EK rendelet

:

v nizozemščini

:

Gerst uit interventie, zonder toepassing van restitutie of belasting, Verordening (EG) nr. 362/2006

:

v poljščini

:

Jęczmień interwencyjny niedający prawa do refundacji ani do opłaty, rozporządzenie (WE) nr 362/2006

:

v portugalščini

:

Cevada de intervenção sem aplicação de uma restituição ou imposição, Regulamento (CE) n.o 362/2006

:

v slovaščini

:

Intervenčný jačmeň, nepodlieha vývozným náhradám ani clu, nariadenie (ES) č. 362/2006

:

v slovenščini

:

Intervencija ječmena brez zahtevkov za nadomestila ali carine, Uredba (ES) št. 362/2006

:

v finščini

:

Interventioohra, johon ei sovelleta vientitukea eikä vientimaksua, asetus (EY) N:o 362/2006

:

v švedščini

:

Interventionskorn, utan tillämpning av bidrag eller avgift, förordning (EG) nr 362/2006.


PRILOGA III

Stalni natečaj za izvoz ječmena iz britanske intervencijske agencije

Obrazec (1)

(Uredba (ES) št. 362/2006)

1

2

3

4

5

6

7

Številke ponudnikov

Številka serije

Količina

v tonah

Cena ponudbe

(v eurih na tono) (2)

Ugodnosti (+)

Znižanja (–)

(v eurih na tono)

(za evidenčne namene)

Komercialni stroški (3)

(v eurih na tono)

Namembna država

1

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 


(1)  Poslati na GD AGRI (D/2).

(2)  Ta cena zajema ugodnosti in znižanja na serijo, ki jo zajema ponudba.

(3)  Komercialni stroški ustrezajo stroškom zavarovanja in storitev, ki so nastali po odpremi intervencijske zaloge do franko ladje (FOB) v izvoznem pristanišču z izjemo stroškov za prevoz. Priglašeni stroški se izračunajo na podlagi povprečnih dejanskih stroškov, ki jih ima intervencijska agencija v šestih mesecih pred razpisnim obdobjem in so izraženi v eurih na tono.


2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 363/2006

z dne 1. marca 2006

o izdaji izvoznih dovoljenj sistema B za sadje in zelenjavo (paradižnik)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1961/2001 z dne 8. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo (2), in zlasti člena 6(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2044/2005 (3) določa okvirne količine, za katere se lahko izdajo izvozna dovoljenja sistema B.

(2)

Glede na informacije, s katerimi danes razpolaga Komisija, obstaja nevarnost, da se okvirne količine, določene za tekoče izvozno obdobje za paradižnik, v kratkem prekoračijo. Ta prekoračitev bo vplivala na pravilno delovanje režima izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(3)

V izogib takšnemu stanju je treba zavrniti zahtevke za dovoljenja sistema B za paradižnik, izvožena po 2. marcu 2006, do konca tekočega izvoznega obdobja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevki za izvozna dovoljenja sistema B za paradižnik, vloženi v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 2044/2005, za katere se odobrijo izvozne deklaracije po 2. in pred 17. marcem 2006, se zavrnejo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 2. marca 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 268, 9.10.2001, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

(3)  UL L 328, 15.12.2005, str. 54.


2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 364/2006

z dne 1. marca 2006

o določitvi uvoznih dajatev za nekatere vrste oluščenega riža od 2. marca 2006 dalje

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2004 z dne 30. avgusta 2004 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 v delu, ki se nanaša na uvozni režim za riž, in o določitvi posebnih prehodnih pravil za uvoz riža basmati (1), in zlasti člena 1 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi podatkov, ki so jih posredovali pristojni organi, Komisija ugotavlja, da so bila uvozna dovoljenja za oluščen riž z oznako KN 1006 20 z izjemo uvoznih dovoljenj za riž basmati izdana za količino 289 488 ton za obdobje od 1. septembra 2005 do 28. februarja 2006. Uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20 razen za riž basmati mora biti zato spremenjena.

(2)

Ker je treba dajatev določiti v desetih dneh od zaključka zgoraj navedenega obdobja, mora ta uredba začeti veljati takoj.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20 znaša 65 EUR na tono.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2006

Za Komisijo

J. L. DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 280, 31.8.2004, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2152/2005 (UL L 342, 24.12.2005, str. 30).


II Akti, katerih objava ni obvezna

Komisija

2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/11


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. oktobra 2004

o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/M.3099 – Areva/Urenco)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 3676)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2006/170/ES)

Komisija je 6. oktobra 2004 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1), in zlasti člena 8(2) Uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, na naslednjem naslovu: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

I.   SKUPNI ZAHTEVEK ZA NAPOTITEV V SKLADU S ČLENOM 22 UREDBE O ZDRUŽITVAH

(1)

Komisija je 8. in 26. aprila 2004 v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 (2) („Uredba o združitvah“) od francoskih, švedskih in nemških organov prejela skupen zahtevek za napotitev, da bi preiskala predlagano koncentracijo, s katero podjetje Société de participations du Commissariat à l'Energie Atomique SA („Areva“, Francija) pridobi skupni nadzor nad podjetjem Enrichment Technology Company Limited („ETC“, Združeno kraljestvo), ki je bilo prej pod izključnim nadzorom podjetja Urenco Limited („Urenco“, Združeno kraljestvo).

II.   STRANKE

(2)

Podjetje Areva nadzoruje Commissariat à l’Energie Atomique („CEA“), ta pa je pod nadzorom francoske države. Podjetje Areva je dejavno na treh glavnih področjih: (a) na vseh ravneh jedrske industrije, (b) na področju dejavnosti, povezanimi s konektorji in (c) na področju transporta in distribucije električne energije. Podjetje je preko svoje odvisne družbe Eurodif še posebej dejavno na trgu storitev obogatitve urana in ima v svoji lasti največji evropski obrat za obogatitev urana. Obrat je star in uporablja zastarelo in drago tehnologijo plinske difuzije. Eurodif ima nazivno zmogljivost v višini 10,8 milijonov SWU (enot obogatitve urana) letno, leta 2002 pa je dostavil približno 9 milijonov SWU.

(3)

Podjetje Urenco Limited je bilo ustanovljeno v okviru Pogodbe iz Almela, ki so jo v zgodnjih sedemdesetih letih sklenile Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo, da bi za obogatitev urana razvile in izkoristile tehnologijo centrifugiranja. Urenco je holding skupine Urenco, ki vključuje dve glavni družbi, Uranium Enrichment Company („UEC“) in Enrichment Technology Company („ETC“). Družba UEC je na področju zagotavljanja storitev obogatitve urana s sodobno in učinkovito tehnologijo centrifugiranja dejavno na svetovni ravni. Družba ETC sodeluje pri razvoju, zasnovi in proizvodnji centrifug za obogatitev urana. Delničarji podjetja Urenco so med drugim British Nuclear Fuels, RWE in EON.

III.   KONCENTRACIJA

(4)

Predlagana transakcija vključuje pridobitev 50-odstotnega deleža podjetja ETC s strani podjetja Areva, ki bo postalo mešana družba v lasti podjetij Areva in Urenco. Dejavnosti ETC bodo omejene na predhodna področja raziskav in razvoja, zasnove in proizvodnje naprav za centrifugiranje, medtem ko bosta podjetji Areva in Urenco nadaljevali dejavnosti na področju prodaje in distribucije na trgu za bogatitev urana.

(5)

Podjetje Urenco je na družbo ETC preneslo vsa potrebna sredstva za zasnovo in proizvodnjo naprav za centrifugiranje, vključno s proizvodnimi zmogljivostmi, tehnologijo (pravice intelektualne lastnine), finančnimi sredstvi in zaposlenimi. Mešana družba je tako postavljena v položaj, v katerem opravlja vse funkcije, ki zadevajo njeno poslovno dejavnost.

(6)

Nekaj časa bo mešana družba predvsem prodajala naprave za centrifugiranje matični družbi. Vendar bi se lahko glede na posebno dolge roke obdelave v jedrski industriji to obravnavalo kot začetno obdobje, za katerim se lahko pričakuje, da bodo tudi drugi gospodarski subjekti lahko kupovali od družbe ETC. Komisija zato meni, da bo mešana družba trajno opravljala vse funkcije avtonomnega gospodarskega subjekta v smislu člena 3(2) Uredbe o združitvah in da predlagana transakcija zato pomeni koncentracijo. To stališče zastopajo nemški in francoski organi.

IV.   PRISTOJNOST

(7)

Koncentracija ne doseže pragov iz člena 1 Uredbe o združitvah, ki veljajo za promet podjetij, in tako nima razsežnosti Skupnosti. Stranke so priglasile koncentracijo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, v Združenem kraljestvu, Franciji, Nemčiji in na Švedskem. Združeno kraljestvo se je odločilo, da koncentracija ne izpolnjuje pogojev za preiskavo v skladu z njenimi postopki, ostale tri države članice pa so skupaj pozvale Komisijo, naj v skladu s členom 22 Uredbe o združitvah opravi preiskavo koncentracije. Tri zadevne države članice so menile, da koncentracija zaradi vzpostavitve strukturne vezi med dvema glavnima evropskima izvajalcema storitev obogatitve urana predstavlja nevarnost ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja in da bi lahko prizadela trgovino med državami članicami, ker naj bi geografski trgi obsegali vsaj EGP. Stališče Komisije je bilo, da zadevni skupni zahtevek za napotitev izpolnjuje zahteve iz člena 22(3) Uredbe o združitvah in je zaradi tega sprejela pristojnost za to zadevo.

V.   UPOŠTEVNI TRGI

Upoštevni proizvodni trgi

(8)

Proizvodnja jedrskega goriva obsega naslednje faze: pretvorba; obogatitev; in izdelava goriva. Proizvodnja energije v jedrskih reaktorjih je posledica fisije ali cepitve atomov U235, kar je postopek, ki sprošča energijo v obliki toplote. U235 je glavni cepljivi uranov izotop. Obogatitev je najdražja faza proizvodnje jedrskega goriva. Obogatitev urana obsega povečanje deleža cepljivih izotopov U235 v uranu v primerjavi z izotopi U238. Za proizvodnjo električne energije v jedrskih reaktorjih v civilne namene se uran obogati na raven 3–5 % in se imenuje nizko obogateni uran. V večini primerov podjetje, ki se ukvarja z obogatitvijo, zagotavlja storitve obogatitve ali dobavlja obogateni uran gospodarskim javnim službam s pretvorbo urana, ki ga dobavlja gospodarska javna služba, v nizko obogateni uran, ki izpolnjuje mednarodno sprejete standarde. Vendar se v nekaterih primerih nizko obogateni uran gospodarskim javnim službam preprosto proda, namesto da bi se opravila obogatitev v njihovem imenu (dobava nizko obogatenega urana).

(9)

Obstajata dva načina zagotavljanja storitev obogatitve urana: obogatitev urana v centrifugah ali v obratih za plinsko difuzijo; ali mešanje visoko obogatenega urana (3) z uranom, kakor obstaja v naravi, ki izhaja iz razgradnje ruskega jedrskega orožja, pri kateri se visoko obogateni uran razredči za proizvodnjo nizko obogatenega urana. Tržna raziskava Komisije je jasno pokazala, da sta z vidika povpraševanja visoko obogateni uran, ki se meša z uranom, kakor obstaja v naravi, in obogateni naravni uran nadomestka.

(10)

Pri uranu za gorivo lahko razlikujemo med tremi vrstami nizko obogatenega urana: obogateni naravni uran, obogateni predelani uran in gorivo mešanica iz urana in plutonija (MOX). Tržna raziskava je potrdila, da to niso medsebojno zamenljivi proizvodi in zato predstavljajo ločene proizvodne trge.

(11)

Lahko se zaključi, da je proizvodni trg sestavljen iz obogatenega naravnega urana, obogatenega osiromašenega urana in visoko obogatenega urana, ki se meša z uranom, kakor obstaja v naravi, z 3–6 % vsebnostjo U235. Obogateni predelani uran in gorivo (MOX), mešanica iz urana in plutonija, zaradi svojih različnih značilnosti ne bi smela biti vključena v upoštevni proizvodni trg.

Upoštevni geografski trgi

(12)

Obstaja nekaj znakov, da bi trg lahko zajemal celotno Evropo, med katerimi je treba omeniti naslednje: (i) stabilnost tržnih deležev – v zadnjih trinajstih letih sta si evropski podjetji, ki se ukvarjata z obogatitvijo urana, stalno delili približno 80 % evropskega trga; (ii) domači dobavitelji v različnih regijah sveta, v katerih se uporablja nizko obogateni uran, imajo močne položaje na svojih notranjih trgih (Rusija, Združene države, Azija), medtem ko znaša skupni delež podjetij iz Azije in Združenih držav, ki se ukvarjajo z obogatitvijo, v EU veliko manj kot 5 % v celotnem navedenem obdobju; (iii) obstaja omejena konkurenca dobaviteljev, ki niso iz EU, zlasti zaradi t.i. „Deklaracije iz Krfa“, katerih namen je zaščita dobave, ki izvira od evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z obogatitvijo, in omejitev uvoza iz Rusije na največjo možno mejno vrednost 20 %.

(13)

Vendar je Komisija ugotovila tudi, da lahko ruski dobavitelj Tenex do določene mere na stranke izvaja konkurenčen pritisk in da se lahko pogoji konkurence v predvidljivi prihodnosti spremenijo, ker bi lahko USEC nekaj svojih zmogljivosti preusmeril na Evropo. Za namene te odločbe ni treba podati dokončnega zaključka glede področja uporabe geografskega trga, ker obveznosti, ki so jih stranke predložile 20. avgusta 2004, odpravljajo resne dvome Komisije v zvezi z združljivostjo predlagane koncentracije s skupnim trgom, če trg zajema vso EU ali je še širši.

VI.   KONKURENČNO-PRAVNA PRESOJA

(14)

Pomisleki glede konkurence, ki izhajajo iz predlagane transakcije se lahko razvrstijo v naslednje glavne točke:

(a)

Mešana družba omogoča strankam, da nadzorujejo odločitve druga druge glede razširjanja zmogljivosti v zvezi z obogatitvijo urana;

(b)

verjetno je, da bo nadzor stopenj zmogljivosti vodil do višjih cen v EU in, v manjšem obsegu, drugod po svetu (izrecna koordinacija zmogljivosti); in

(c)

mešana družba pospešuje tiho koordinacijo dobave v EU.

(15)

Nadzor nad odločitvami glede zmogljivosti. V skladu s priglašeno transakcijo niti Areva niti Urenco ne bi moglo kupiti centrifug od ETC pred izrecno odobritvijo druge matične družbe. Povedano drugače, obe stranki bosta lahko druga drugi preprečili povečanja zmogljivosti. Mešana družba zato vsaki stranki zagotavlja, da lahko nadzoruje zmogljivost druge stranke.

(16)

Koordinacija zmogljivosti. Na področju tehnologije centrifugiranja obstaja zelo močna povezava med stopnjami zmogljivosti in celotno proizvodnjo. S tehničnega vidika je nujno, da se centrifuge po zagonu v celotnem obdobju njenega delovanja ne izključi([…]). Izključitev centrifug in njihov ponovni zagon občutno povečuje tveganje, da se centrifuge poškodujejo. Poleg tega je gospodarska panoga, ki se ukvarja z obogatitvijo urana, zelo kapitalsko intenzivna z zelo nizkimi mejnimi stroški. Glede na te tehnološke in gospodarske omejitve je proizvodnja centrifug praviloma blizu njihovih stopenj zmogljivosti.

(17)

Stopnje zmogljivosti (proizvodnje) so med glavnimi gibali cen na trgu za obogatitev urana. Zaradi transakcije bosta lahko glavna konkurenta na trgu za obogatitev urana (Areva in Urenco sta evropski podjetji, ki se ukvarjata z obogatitvijo urana, ki imata v zadnjih trinajstih letih 80-odstotni delež evropskega trga in okoli 40-odstotni delež na svetovni ravni) vzpostavila popolno koordinacijo odločitev glede zmogljivosti. To bo najverjetneje vodilo do pritiska za višje cene v EU in drugod po svetu.

(18)

Tiha koordinacija dobave v EU Poleg verjetnega negativnega vpliva na cene, ki izhaja iz skupnih odločitev glede zmogljivosti, lahko transakcija tudi pospeši tiho koordinacijo dobave v EU. V nasprotju s tiho koordinacijo, ki bi se neposredno nanašala na cene, kar se zdi na tem trgu težko doseči, je koordinacija dobave v obliki ohranjanja delitve obsežnega tržnega deleža na trgu EU izvedljiva. Takšna koordinacija dobave bi imela učinek zviševanja ravni cen na trgu (ali preprečitve njihovega padanja v okviru zmanjševanja stroškov podjetja Areva).

(19)

Dejavniki, zaradi katerih je koordinacija dobave po transakciji bolj verjetna, kot je bila v preteklosti so (i) centralizacija odločitev glede zmogljivosti pri ETC, (ii) strukturna vez ETC in (iii) povečan obseg izmenjave informacij.

—   Sklenitev skupnega dogovora

(20)

Pri hipotezi o trgu EU je treba povedati, da morata skupni dogovor doseči samo dva akterja na trgu, podjetji Areva in Urenco. Ni verjetno, da bi USEC v predvidljivi prihodnosti predstavljal konkurenčno nevarnost, za Tenex pa veljajo regulativne omejitve za dobavo v EU.

(21)

Koordinacija dobave sama po sebi ni preveč zapletena. Število kupcev na trgu EU je omejeno. Če na določen razpis ne prispe nobena ponudba ali če je ta nezanimiva, je kupec (ali priložnost za prodajo) prepuščen drugi stranki, da bi se na trgu EU ohranjala delitev obsežnega tržnega deleža. Obstaja samo 13 evropskih gospodarskih javnih služb (v EU–15), ki upravljajo jedrske elektrarne. Število priložnosti za dobavo, kot so javni razpisi za dobavo (dela) potreb evropskih gospodarskih javnih služb ali priložnosti sklenitve podaljšanja pogodb, je prav tako nekoliko omejeno v razponu 10–20 na leto.

—   Preglednost

(22)

Stopnja preglednosti na tem trgu se zdi zadostna za ohranjanje koordinacije glede dobave na evropskem trgu. Kot je navedeno zgoraj, je samo nekaj evropskih kupcev in malo priložnosti za dobavo vsako leto. Še več, to zahteva koordinacijo samo med dvema akterjema, podjetjema Areva in Urenco.

(23)

Skupni nadzor družbe ETC s strani podjetij Areva in Urenco bo povečal preglednost med strankami glede načrtov zmogljivosti, ki jih ima vsaka stranka, in drugih konkurenčnih dejavnikov. Do tega prihaja predvsem zaradi pretoka informacij od ETC do njenih delničarjev in bolj natančno zaradi odločilne vloge nadzornega sveta ETC, ki ga imenujeta podjetji Areva in Urenco.

—   Disciplinski mehanizmi

(24)

Možnost, da bi stranki odstopali od skupnega dogovora in povečali prodajo v EU, je omejena. Če bi katera koli stranka odstopila od skupnega dogovora, bi možen povračilni ukrep lahko pomenil začasno vrnitev k ostri konkurenci. Poleg tega je zaradi dejstva, da je vsaka stranka odvisna od druge zaradi tako pomembnih strateških odločitev, kot so odločitve glede zmogljivosti, bolj verjetno, da bosta podjetji spoštovali skupen dogovor.

—   Odzivi konkurentov ali kupcev

(25)

Na hipotetičnem trgu EU je možno, da tretje stranke, kot so konkurenti ali kupci, ne bodo zadosti močni, da bi nasprotovali koordinaciji dobave dveh glavnih podjetij, ki se ukvarjata z obogatitvijo urana v EU. Preostala možna pomembna konkurenta, Tenex in USEC, verjetno ne bosta zmogla ogroziti kakršnega koli skupnega dogovora med strankama.

(26)

Prav tako se ne da zagovarjati stališča, da lahko kupci preprečijo koordinacijo dobave dveh strank. Edina izjema, če sploh katera obstaja, je EDF. Glede na njegovo velikost je verjetno, da je zmožen ohranjanja najmanj določene stopnje konkurence med dvema strankama. Kadar pa bo splošna stopnja zmogljivosti pri obeh strankah tolikšna, da bo povpraševanje tesno sledilo ponudbi, je verjetno, da bo vpliv EDF temu primerno manjši.

(27)

Sklepna ugotovitev. Komisija je imela glede na navedeno resne dvome in je menila, da je verjetno, da bo predlagana transakcija vodila k oblikovanju skupnega prevladujočega položaja podjetij Areva in Urenco na možnem trgu EU za obogatitev urana v smislu člena 2(3) Uredbe o združitvah.

(28)

Kar zadeva večje možnosti, ki jih za koordinacijo prodaje in distribucije zmogljivosti v zvezi z obogatitvijo in proizvodnje na evropskem trgu mešana družba ETC ponuja strankama, bi bila vsaka takšna koordinacija vzročno povezana z ustanovitvijo mešane družbe. Zato je Komisija menila, da je verjetno, da bo udeležba podjetja Areva v mešani družbi znatno omejila konkurenco v smislu člena 81(1) Pogodbe v kombinaciji s členom 2(4) Uredbe o združitvah na evropskem ali svetovnem trgu. Ne moremo sklepati dovolj zanesljivo, ali so izpolnjeni pogoji za izjemo v skladu s členom 81(3) Pogodbe. Zlasti ni nobenih znakov, da obstaja verjetnost, da bi kakršna koli koordinacija med podjetjema Areva in Urenco koristila kupcem, ali da so omejitve, ki jih določajo dogovori in zaradi katerih se izvaja predlagana transakcija, nujne.

VII.   OBVEZNOSTI, KI JIH PREDLAGATA STRANKI

(29)

Stranki sta 20. avgusta 2004 predložili paket obveznosti v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah. Te obveznosti sta stranki 3. septembra 2004 spremenili. Stališče Komisije je, da obveznosti v zadovoljivi meri obravnavajo in rešujejo pomisleke glede konkurence, ki jih je sprožila koncentracija.

Povzetek obveznosti, ki sta jih ponudili stranki

(30)

Predlagane obveznosti obsegajo naslednje ključne točke: (i) odprava pravic veta strank zaradi povečanja zmogljivosti; (ii) okrepitev zapore informacij, da bi se preprečil pretok informacij med strankama in med mešano družbo in strankama; ter (iii) zagotavljanje informacij Agenciji za preskrbo (ESA), da bo ta lahko spremljala cene obogatitve urana in ji bo omogočeno, da po potrebi sprejeme popravne ukrepe, npr. na podlagi povečanja uvoza tretjih strank.

(i)   Odprava pravic veta glede širjenja zmogljivosti

(31)

Začetni dogovor delničarjev glede mešane družbe predvideva, da je za dobavo centrifug podjetjema Areva in Urenco, pa če gre za del poslovnega načrta/proračuna mešane družbe ali ne, potrebna soglasna odobritev nadzornega sveta ETC. Ker bosta podjetji Areva in Urenco v nadzorni svet imenovali enako število članov, nobeno izmed omenjenih podjetij ne bo imelo možnosti drug drugemu preprečiti povečanja zmogljivosti, razen tistega, kar je predvideno v tekočem poslovnem načrtu.

(32)

Da bi odpravili pomisleke Komisije, sta se stranki zavezali, da bo dogovor delničarjev spremenjen tako, da ob predlogu, da mešana družba sklene novo dobavno pogodbo za centrifuge z eno izmed strank, za takšno odločitev ne bo potrebna odobritev sveta, ampak bo to prepuščeno vodstvenim delavcem, pod pogojem, da: (a) pogoji niso ugodnejši kot druge pogodbe s podjetjema Areva in Urenco; (b) so pogodbe odvisne od odobritve skupnega odbora in odbora, v katerem sodelujejo štiri stranke, ali se pridobijo vse zahtevane vladne regulativne odobritve ali se izpolnijo takšne zahteve ter (c) predlagane dodatne naložbe v osnovna sredstva ne presegajo [<20] milijonov.

(33)

Odprava pravic veta glede dobave centrifug bo odpravila pravico veta ene stranke na razširitev zmogljivosti druge stranke. Vodstveni delavci, ki niso člani nadzornega sveta, bodo upoštevali vsa navodila matičnih družb, njihovo edino vodilo pa je, da naloge niso v nasprotju z gospodarskimi interesi mešane družbe. Poleg tega neodvisni revizorji mešane družbe redno poročajo Komisiji o izpolnjevanju tega dela obveznosti.

(ii)   Zapore informacij in zadevne obveznosti

(34)

Za odpravo pomisleka Komisije, da bi ustanovitev mešane družbe olajšala koordinacijo med podjetjema Areva in Urenco na podlagi povečanega obsega izmenjave informacij, katerih posrednik bi bil ETC, sta se stranki zavezali, da bosta okrepili zapore informacij med strankama in ETC ter med vsako od strank.

(35)

Mehanizem zapore informacij vključuje številne posamezne ukrepe, ki so usmerjeni k zmanjšanju pretoka informacij med ETC in matičnimi družbami ter obratno. Mehanizem vključuje določbo, da Areva/Urenco ne moreta imeti dostopa do gospodarsko občutljivih informacij, ki se nanašajo na skupino ETC in obratno, da podjetji Areva in Urenco ne moreta biti vključeni v vsakodnevno vodenje ETC ter da je poslovodna struktura ETC neodvisna od strank. Prav tako določa posebne dolžnosti članov nadzornega sveta ETC, ki na področju obogatitve urana ne morejo imeti gospodarske odgovornosti katere koli izmed strank. Nihče od članov nadzornega sveta ETC ne sme zahtevati ali prejeti kakršne koli gospodarsko občutljive informacije, ki ni povezana z zadevami, s katerimi se mora ukvarjati nadzorni svet, da gospodarsko občutljivih informacij ne uporabi ali ne širi zaradi katerih koli drugih namenov in da nihče od članov ne sme biti udeležen v pogajanjih kakršnih koli dogovorov z delničarji ali tretjimi strankami ter da se o takšnih posameznih dogovorih delničarjem ne razkrije nobene informacije. Nadzorni svet ETC bo prejel samo informacije, ki so potrebne, da bodo njegovi člani lahko izpolnili njihovo fiduciarno razmerje. Poleg tega neodvisni revizorji mešane družbe redno poročajo Komisiji o izpolnjevanju tega dela obveznosti.

(iii)   Spremljanje, ki ga izvaja Agencija za preskrbo

(36)

Da bi okrepili vlogo spremljanja Agencije za preskrbo, so se stranke nadalje zavezale, da bodo Agenciji za preskrbo predložile vse ustrezne pogodbene elemente pogodb za obogatitev urana. Te informacije vključujejo cenovne in plačilne pogoje ter druge ustrezne informacije o cenah, ki jih potrebuje Agencija za preskrbo, v zvezi s pogodbami za obogatitev urana, ki so sklenjene s kupci, ali se nahajajo znotraj ali izven EU. Te informacije omogočajo Agenciji za preskrbo, da skrbno spremlja razvoj cen obogatitve urana, ki jih obračuna vsaka stranka. Če stranke v prihodnosti zvišajo cene, bodo te informacije Agenciji za preskrbo dale podlago za sprejetje popravnih ukrepov v okviru njene dobavne politike, kar pomeni povečati uvoz neevropskega obogatenega urana, da bi se preprečilo kakršno koli neupravičeno povišanje cen s strani strank. Komisija meni, da Agencija za preskrbo že ima moč spremljanja cen pogodb za obogatitev urana in da ima moč in diskrecijo, da prilagaja svojo dobavno politiko. Agencija za preskrbo je potrdila, da je pripravljena prevzeti takšno vlogo spremljanja.

Presoja obveznosti, ki sta jih ponudili priglasiteljici.

(37)

Odprava pravic veta glede dobave centrifug bo odpravila pravice veta ene stranke v zvezi z razširitvijo zmogljivosti druge stranke. Vodstveni delavci, ki niso člani nadzornega sveta, bodo upoštevali vsa navodila matičnih družb, njihovo edino vodilo pa je, da naloge niso v nasprotju z gospodarskimi interesi mešane družbe. Komisija meni, da bo ta obveznost odpravila pomisleke, da bo prišlo do koordinacije med strankama glede razširjanja zmogljivosti na podlagi pravic nadzornega sveta.

(38)

Komisija meni, da bo okrepljeni mehanizem za zaporo informacij občutno zmanjšal pretok informacij med strankama in s tem zmanjšal preglednost, ki izhaja iz skupnega lastništva ETC.

(39)

Z zagotovitvijo obširnih pogodbenih informacij Agenciji za preskrbo ji bo omogočeno spremljanje gibanja cen, ki jih določata stranki, in če Agencija za preskrbo meni, da določanje cen ni v skladu s splošnim razvojem trga za obogatitev urana, bo imela možnost sprejetja popravnih ukrepov, zlasti s povečanjem uvoza obogatenega urana iz Rusije. Komisija pričakuje, da bo to uredilo gibanje cen, ki jih določata stranki.

(40)

Na splošno je tržna analiza pokazala, da bi bile z nekaj spremembami predlagane obveznosti lahko ustrezne, da bi se odpravili pomisleki Komisije. V popravljenih obveznostih z dne 3. septembra 2004 sta se stranki dodatno zavezali, da bosta zunanjim revizorjem ETC omogočili, da bodo v okviru redne letne revizije poročali Komisiji o skladnosti z obveznostmi, ki se nanašajo na spremembo dogovora delničarjev in vzpostavitvijo zapore informacij.

(41)

Svetovalni odbor za koncentracije je 23. septembra 2004 podal pozitivno mnenje o osnutku Odločbe in dal odobritev za sprejetje osnutka Odločbe.

VIII.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(42)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da obveznosti, ki sta jih predlagali stranki, spreminjajo priglašeno koncentracijo v takšnem obsegu, da so resni pomisleki Komisije glede združljivosti navedene koncentracije s skupnim trgom odpravljeni. Zato se v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah in Sporazumom EGP v skladu s členom 57 Sporazuma, pod pogojem, da se upošteva navedene obveznosti, koncentracija razglasi za združljivo s skupnim trgom.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL L 395, 30.12.1989, str. 1; popravek UL L 257, 21.9.1990, str. 13; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 (UL L 180, 9.7.1997, str. 1, popravek UL L 40, 13.2.1998, str. 17).

(3)  V visoko obogatenem uranu vsebnost U235 presega 20 %, medtem ko obogateni uran, ki se uporablja v civilnih jedrskih reaktorjih, vsebuje približno 3–5 % U235.


2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/17


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. maja 2005

o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(v zadevi COMP/M.3178 – Bertelsmann/Springer/JV)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 1368)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/171/ES)

Komisija je 3. maja 2005 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1), in zlasti člena 8(2) Uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, na naslednjem naslovu: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

(1)

Komisija je 4. novembra 2004 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), s katero so nemška podjetja Bertelsmann AG („Bertelsmann“), njegova hčerinska družba pod izključnim nadzorom Gruner+Jahr AG & Co. KG („G+J“) in Axel Springer AG („Springer“), z nakupom delnic v novo nastali družbi, ki je mešana družba, prevzela skupni nadzor nad nemškim podjetjem NewCo („NewCo“). Bertelsmann (in G+J) ter Springer se skupno imenujejo „stranke“.

(2)

Nemški organ za konkurenco, Bundeskartellamt, je 29. novembra 2004 obvestil Komisijo, da bi predlagana koncentracija lahko bistveno ogrozila konkurenco na nemškem trgu za globoki tisk ali na njegovi alternativi, na nemškem trgu za časovno kritične tiskane proizvode, zlasti revije.

(3)

Komisija je v odločbi z dne 23. decembra 2004 ugotovila, da priglašeno dejanje vzbuja resne pomisleke glede skladnosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP. Komisija je zato v tej zadevi sprožila postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah in odločila, da mora na podlagi člena 9(3)(a) Uredbe o združitvah sama obravnavati vidike, ki jih je sprožil nemški organ za konkurenco.

(4)

Bertelsmann je mednarodna medijska družba. Njegove tiskarske dejavnosti so skoncentrirane v njegovi hčerinski družbi Arvato AG („Arvato“), ki nadzoruje nemško rotacijo za globoki tisk maul-belser v Nurembergu, stroj za ofset tisk Mohn Media v Gueterslohu in različne druge stroje za tiskanje v Evropi, kot na primer rotacijo za globoki tisk Eurogravure S.p.A v Italiji in Eurohueco S.A v Španiji. Poleg tega Arvato namerava v naslednjih dveh letih ustanoviti nov obrat za globoki tisk v Liverpoolu (Združeno kraljestvo). Bertelsmannova hčerinska družba pod izključnim nadzorom G+J, ki je dejavna na področjih založništva, tiskanja ter distribucije časopisov in revij, ima dva obrata za globoki tisk v Nemčiji, v Itzehoeu (v bližini Hamburga) in Dresdnu.

(5)

Springer je dejaven v založništvu, tiskarstvu ter distribuciji časopisov in revij ter ima v lasti delnice ponudnikov televizijskih in radijskih radiodifuznih storitev. Springer upravlja dva obrata za globoki tisk v Nemčiji, in sicer v Ahrensburgu (v bližini Hamburga) in v Darmstadtu. Upravlja tudi tri obrate za ofsetni tisk, ki tiskajo izključno časopise.

(6)

Koncentracija sestoji iz petih nemških obratov za globoki tisk podjetij Arvato, G+J in Springer ter iz načrtovanega obrata za globoki tisk v Združenem kraljestvu podjetja Arvato, ki so jih ta podjetja prispevala v NewCo. Na podlagi transakcije bosta imela Bertelsmann in G+J vsak 37,45-odstotni delež v NewCo, Springer pa bo imel preostalih 25,1-odstotni s pravico do veta pri sprejemanju strateških odločitev. NewCo je popolno opravilno skupno podjetje in je pod skupnim nadzorom Bertelsmanna in Springerja.

(7)

Svetovalni odbor za koncentracije je na svojem 131. sestanku z dne 22. aprila 2005 z večino podprl predlog Komisije za izdajo odločbe o odobritvi (2).

(8)

Pooblaščenec za zaslišanje je v poročilu z dne 27. aprila sprejel stališče, da je bila pravica do zaslišanja strank spoštovana (3).

I.   UPOŠTEVNI TRGI

Upoštevni proizvodni trgi

(9)

V zvezi z upoštevnimi proizvodnimi trgi se je raziskava trga Komisije osredotočila na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu sta globoki tisk in ofsetni tisk medsebojno zamenljivi tehniki in ali različni tiskarski proizvodi, in sicer revije, katalogi in oglasi pomenijo ločene proizvodne trge.

(10)

Raziskava trga je pokazala, da globokega tiska na splošno ni mogoče nadomestiti z ofsetnim tiskom. Globoki tisk se uporablja predvsem za naročila za tiskanje velikega obsega, t.j. naročila za tiskanje z velikim številom izvodov in strani, medtem ko je ofsetna tehnika v veliki meri omejena na manjše količine. Stroški postopka tiskanja močno odstopajo pri ofsetnem in globokem tisku, odvisno od obsega naročila za tiskanje. Ker so za rotacije za globoki tisk značilni razmeroma visoki fiksni stroški, imajo zato večjo zmogljivost in boljšo storilnost in zato lahko hitreje in stroškovno bolj ugodno proizvedejo veliko število strani. Stroji za ofset tisk so bolj omejeni v številu različnih strani, ki jih lahko natisnejo pri enem tiskanju (največ 72 strani v primerjavi z do 192 strani v globokem tisku). Raziskava trga je potrdila, da ofsetni tisk ne pomeni konkurenčnega pritiska globokemu tisku revij z več kot 64 stranmi in v več kot 360 000 izvodih, in tudi tisku katalogov ter oglasov z več kot 64 stranmi in v več kot 450 000 izvodih.

(11)

Rotacija za globoki tisk lahko tiska revije, oglase in kataloge. Kljub temu obstaja vsaj za revije ločen proizvodni trg. Revije so zaradi aktualnosti svoje vsebine in poznih rokov za vstavljanje oglasov na splošno bolj časovno kritične kot oglasi ali katalogi. Poleg tega je tiskanje revij povezano z višjimi standardi glede zaključnega postopka, zlasti za priloge ter dodane vzorce proizvodov. Ustrezni stroji končne izdelave so v večini primerov nameščeni na kraju tiskanja ali v njegovi bližini, da bi se omogočila pravočasna objava revij, medtem ko je objava katalogov, na primer, bolj pogosto v rokah tretjih strank. Poleg tega se distribucijski sistem za revije bistveno razlikuje od distribucije katalogov in oglasov, zato mora biti postopek tiskanja prilagojen tem posebnim zahtevam revij. Glede katalogov in oglasov lahko ostane nedoločeno, ali sestavljajo en sam ali ločene proizvodne trge, saj sum glede konkurence ne izhaja iz nobenega opisa trga.

Upoštevni geografski trgi

(12)

Nacionalne geografske trge za tiskanje revij je potrebno opredeliti vsaj za Nemčijo. Za preostali del EGP lahko geografski trgi za tiskanje revij ostanejo nedoločeni, saj celo iz najožje opredelitve trga (nacionalni trgi) ni nobenega suma glede konkurence.

(13)

Nemške revije so skoraj izključno tiskane v Nemčiji. En razlog za to je časovna kritičnost revij, saj bi razdalja med krajem tiskanja in distribucijskim območjem povzročala zamude pri dostavi. Poleg tega ima mnogo tiskarjev v tujini težave z dobavo nemškim založnikom. Nemški sistem distribucije revij je zaradi svoje decentralizirane strukture relativno zapleten (v nasprotju s francoskim, na primer, kjer je Pariz centralizirano distribucijsko središče). Poleg tega založniki delijo Nemčijo na tako imenovana „Nielsen-območja“, ki pomenijo različno sestavljene ciljne skupine za oglase. Postopek tiskanja je potrebno ustrezno prilagoditi, kar je za številne tiskarje, ki se nahajajo izven Nemčije, težko.

(14)

Glede katalogov je raziskava trga pokazala, da so naročila za tiskanje praviloma razdeljena med več tiskarjev, da bi se tako zagotovili varnost dobave in pravočasna dostava zahtevanih velikih količin. Potrjeno je bilo, da tiskarskih storitev iz Nemčije ne uvažajo samo samo naročniki katalogov v drugih državah, ampak da tudi nemški naročniki smatrajo tuje tiskarje za uresničljivo/izvedljivo možnost. Upoštevni geografski trg za kataloge se lahko opredeli kot Nemčija in sosednje države (Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švica, Avstrija, Češka, Poljska in Danska), ter tudi Italija in Slovaška, zajema pa velike tuje tiskarje kot so Quebecor, RotoSmeets, Mondadori, Ilte, Rotocalcografica in Ringier, na teh območjih.

(15)

Tiskanje oglasov je za nemške naročnike očitno v veliki meri opravljeno v Nemčiji. Vendar kljub nizkemu uvoznemu deležu tiskanja oglasov v primerjavi z uvoznim deležem tiskanja katalogov, se lahko nemški naročniki zlahka obrnejo na verodostojne tuje tiskarje. Tiskanje oglasov ne povzroča posebnih težav, primerljivih s tistimi na trgu tiskanja revij, kot je posebnost končne faze tiskanja ali posebni pogoji distribucije. Poleg tega oglasi na splošno niso tako časovno kritični kot so revije. Ker večina založnikov glavnih katalogov izdaja tudi oglase, bi bilo za njih lažje, če bi tudi za naročila oglasov uporabljali že obstoječe povezave s tujimi tiskarji. Zato je geografski obseg trga za globoki tisk oglasov isti kot za kataloge, tj. obsega Nemčijo, njene sosednje države ter Italijo in Slovaško.

Za preostali del EGP lahko geografski trgi za tiskanje katalogov in/ali oglasov ostanejo nedoločeni, saj celo iz najožje opredelitve trga (nacionalni trgi) ni nobenega suma glede konkurence.

II.   OVREDNOTENIE

(16)

Predlagano skupno podjetje bo delovalo na trgih za globoki tisk revij, katalogov in oglasov v nekaterih državah EGP. Najresnejši učinek predlagane koncentracije – zaradi lokacije petih obstoječih tiskarskih obratov, prispevanih v skupno podjetje – bo občutiti v Nemčiji.

1.   Trg za globoki tisk katalogov in oglasov

(17)

Komisija je ugotovila, da bo, glede na ocene, ki jih bodo dale stranke na podlagi količin iz leta 2003, tržni delež NewCo na trgu za globoki tisk katalogov in oglasov znašal do [20–25] % (4) na trgu, ki vključuje Nemčijo, njene sosednje države ter Italijo in Slovaško. Na osnovi samostojnih trgov za kataloge in oglase, bo imelo predlagano skupno podjetje [15–20]-odstotni (4) delež na trgu za tiskanje katalogov in [20–25]-odstotni (4) delež na trgu za tiskanje oglasov. Za Bertelsmannove dejavnosti globokega tiska, ki ostajajo zunaj skupnega podjetja, mora biti dodanih [0–5] % (4) na vsakega od teh tržnih deležov. Tako na ločenih trgih kot tudi na sestavljenem trgu katalogov in oglasov bosta v kratkem času sledili podjetji Schlott and Quebecor s tržnimi deleži med [10–15] % (4) in [10–15] % (4) in podjetje TSB s približno [10–15] % (4). Zato na takem trgu ni sumov glede konkurence, kot tudi ne na sestavljenem trgu tiskanja katalogov in oglasov ter na samostojnih trgih za tiskanje katalogov in oglasov. Poleg tega tržni deleži skupnega podjetja tudi na vseh ostalih možnih geografskih trgih v EGP ne povzročajo suma glede konkurence (5).

2.   Trg za globoki tisk revij

(18)

Tržni delež skupnega podjetja na nemškem prodajnem trgu za globoki tisk revij bo okoli [0–50] % (4). Naslednja akterja sta TSB in Schlott z okoli [20–25] % (4) vsak in Burda z [0–5]-odstotnim (4) deležem. Uvozi, ki jih v znatnem obsegu prispevajo Burdini tiskarski obrati v Vieux-Thann/Francija in Bratislavi/Slovaška, znašajo [0–5] % (4). Poleg teh uvozov je samo ena nemška revija tiskana v tujini, v nizozemski tiskarni RotoSmeets. Tržni deleži skupnega podjetja ne povzročajo suma glede konkurence na drugih prizadetih nacionalnih trgih v EGP. Zato je Komisija analizirala samo nemški trg.

(19)

Če bi NewCo lahko dvignili cene in naročniki ne bi mogli preprečiti takega povišanja cen, saj zaradi pomanjkljive razpoložljive zmogljivosti ne bi mogli zamenjati tiskarjev, bi bili naročniki (založniki) na nemškem trgu za globoki tisk revij lahko oškodovani. Količina, ki so jo stranke dobavile na prodajni trg, je znašala [150–200 kt] (4) ([100–150 kt] (4) za Bertelsmann; [45–50 kt] (4) za Springer) leta 2003 in nadaljnih [10–15 kt] (4) te dobave je, zaradi nakupa založniških hiš s strani strank, medtem postalo omejenih. Ob upoštevanju tega znaša skupna količina, ki so jo stranke dobavile na prodajni trg, [100–150 kt] (4).

(20)

Komisija je analizirala, ali: 1. imajo konkurenti trenutno dovolj dodatnih zmogljivosti, da bi v znatni meri nadomestili te prodaje; 2. bi konkurenti lahko dosegli tako zmogljivost, če bi svoje zmogljivosti prenesli v tiskanje revij; 3. bo načrtovano povečanje zmogljivost omogočilo dodatno zmogljivost; in 4. ali bi potencialni konkurenti lahko prispevali k zagotavljanju nadaljnje zmogljivosti tiskanja revij v primeru povišanja cen.

(21)

Trenutna dodatna zmogljivost: Izkoriščenost zmogljivosti je bila kar visoka v tej industriji v zadnjih letih. Na podlagi previdnega pristopa z najvišjo izkoriščenostjo zmogljivosti 95 % in predloženih številk za leto 2003, se lahko domneva 95-odstotna dodatna zmogljivost nemških konkurentov v višini 17 kt.

(22)

Zmogljivost s prenosom: Rotacije za globoki tisk lahko samo v omejenem obsegu preusmerijo svojo zmogljivost iz tiskanja katalogov in oglasov v tiskanje revij. To je predvsem posledica razlik v periodičnosti, času tiskanja in količini različnih tiskarskih proizvodov. Revije so tiskane periodično (tedensko, na dva tedna in mesečno). Zaradi svoje dolgoročnosti in periodičnosti objave pomenijo „osnovno obremenitev“ za tiskarske obrate, ki čez celo leto zapolnjuje tiskarske stroje. V nasprotju s tem pa se katalogi podjetij za prodajo po pošti ali organizatorjev potovanj izdajo dvakrat na leto v velikih tiskanih količinah (število izvodov kot tudi število strani) in z daljšim časom tiskanja (več tednov). Ponavadi se tiskajo maja/junija in od oktobra do decembra in pomenijo „najvišjo obremenitev“ tiskarskih strojev. Tretja kategorija tiskanih proizvodov, oglasi, se v bistvu uporablja za izpolnitev zmogljivosti tiskanja med sezono tiskanja katalogov in za dneve v tednu, ko je potrebno natisniti manj revij. Zaradi teh časovnih lastnosti je večina tiskarskih podjetij poudarila, da neomejena preusmeritev iz katalogov/oglasov v revije ne bo izvedljiva.

(23)

Zato so konkurenti odgovorili na raziskavo trga Komisije tako, da so določili številko, ki je pokazala odstotek preusmeritve iz tiskanja oglasov in katalogov v revije, in sicer do [15–20] % (4) njihove skupne zmogljivost. En nemški tiskar ni predložil nobene številke; kot previden pristop in Komisija je v skladu z drugimi rezultati raziskave trga domnevala, da bi ta tiskar, ki ima trenutno razmeroma nizek delež tiskanja revij, lahko namenil dodatnih [10–15] % (4) svoje zmogljivosti tiskanju revij. Na podlagi tega bi lahko trije nemški tiskarji skupaj omogočili približno 130 kt za tiskanje revij, kar bi pomenilo zelo velik delež celotne zmogljivosti, ki jo stranke uporabljajo za tiskanje revij tretjih strank ([150–200 kt] (4) v letu 2003). Tiskanje revij je na splošno bolj profitno kot tiskanje oglasov in mešanica tiskanja oglasov in katalogov. Konkurenti bi tako imeli ne samo možnost, ampak tudi spodbudo za preusmeritev svoje zmogljivosti v tiskanje revij.

(24)

Načrtovano povečanje zmogljivosti: trije največji konkurenti strank v Nemčiji Schlott, TSB in Burda načrtujejo povečanje svoje neto zmogljivosti do vsaj 50 kt v naslednjih dveh do treh letih. Poleg tega bi lahko še nadalje povečali svojo neto zmogljivost, vsaj začasno, z odložitvijo načrtovane postopne odstranitve starejših, vendar še vedno delujočih tiskarskih strojev.

(25)

Potencialna konkurenca: Verjetnost povišanja cene na nemškem trgu za tiskanje revij je nadalje omejena s prisotnostjo več verjetnih potencialnih konkurentov, zlasti RotoSmeets (Nizozemska), Quebecor (Francija), Mondadori (Italija), in v manjši meri Ringier (Švica), ki imajo kraje tiskanja precej blizu nemške meje. Posledično bi ti tiskarji lahko, vsaj z uporabo krajev tiskanja v bližini nemške meje, upoštevali časovne omejitve tiskanja revij. Razlike v distribucijskem sistemu in zaključnih metodah bi potrebovale določeno prilagoditev tujih tiskarjev in tesno sodelovanje z nemškimi strankami. Primer Roto Smeets, ki je trenutno edini tuj tiskar, ki tiska nemško revijo, kaže, da je ta prilagoditveni postopek mogoč. RotoSmeets, Quebecor in Mondadori imajo trenutno najmanj 32 kt proste zmogljivosti, ki bi jo lahko namenili založnikom nemških revij. Dodatna zmogljivost bi bila lahko kmalu zagotovljena, če bi sledili načrtovanemu povečanju zmogljivosti in preusmeritvam v mešano proizvodnjo.

(26)

Nadaljnja konkurenčna škoda bi, poleg upoštevanja zmogljivosti, lahko teoretično nastala, če bi koncentracija izločila konkurenta. Koncentracija bo odstranila Springerja kot neodvisnega konkurenta. Vendar tudi če so upoštevane samo nemške rotacije za globoki tisk, se lahko stranke še vedno obrnejo na druge tri pomembne akterje Schlott, TSB in Burdo, ki imajo veliko obstoječo zmogljivost. Poleg tega, kot je zgoraj navedeno, lahko verodostojni potencialni konkurenti stopijo na trg.

(27)

Na osnovi zgoraj navedenih izračunov bi trije najpomembnejši nemški konkurenti, in sicer Schlott, TSB in Burda lahko ponudili približno dodatnih 197 kt (17 kt dodatnih zmogljivosti, 120 kt preusmeritev zmogljivosti, 50 kt povečanja neto zmogljivosti) za tiskanje nemških revij, medtem ko količina, ki jo proizvedejo stranke na prodajnem trgu znaša [100–150 kt] (4). RotoSmeets, Quebecor in Mondadori se lahko štejejo za verodostojne potencialne konkurente na katere se lahko naročniki nemških revij obrnejo, če bi skupno podjetje dvignilo cene.

3.   Usklajevanje na trgu za objavo revij

(28)

Komisija je v skladu s členom 2(4) Uredbe o združitvah ocenila, ali bi nastanek skupnega podjetja vodil v usklajevanje konkurenčnega obnašanja Bertelsmanna (vključno z G+J) in konkurenčnega obnašanja Springerja na prodajnem trgu za objavo revij. Ob upoštevanju razmeroma nizkega dela stroškov tiskanja v skupnih stroških za revijo in ob upoštevanju, da je posel založništva revij, v primerjavi s poslom globokega tiska, za stranke najpomembnejši, je Komisija zaključila, da usklajevanje na trgu za objavo revij ni bilo verjetno.

III.   SKLEP

(29)

Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je Komisija zaključila, da predlagana koncentracija ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica nastanka ali krepitve prevladujočega položaja in ne omejuje konkurence v smislu člena 2(4) Uredbe o združitvah in člena 81 Pogodbe ES. Koncentracija se zato razglasi za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 52, 2.3.2006, str. 2.

(3)  UL C 52, 2.3.2006, str. 3.

(4)  Deli tega besedila so bili prilagojeni, da zaupni podatki ne bi bili razkriti; ti deli so navedeni v oglatih oklepajih in označeni z zvezdico.

(5)  Tudi na hipotetičnem nemškem nacionalnem trgu za kataloge in/ali oglase bi skupno podjetje doseglo tržni delež med 22 % in 35 %, ki bi vendar bil manjši od deleža vodilnega na teh trgih, Schlotta.


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/21


SKLEP SVETA 2006/172/SZVP

z dne 27. februarja 2006

o izvajanju Skupnega stališča 2004/852/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega stališča 2004/852/SZVP z dne 13. decembra 2004 (1) in zlasti člena 6 Skupnega stališča v povezavi s členom 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 13. decembra 2004 sprejel Skupno stališče 2004/852/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali z namenom izvajanja ukrepov, uvedenih proti Slonokoščeni obali z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov VSZN 1572 (2004), v nadaljnjem besedilu „VSZN 1572 (2004)“.

(2)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 14 VSZN 1572 (2004), je dne 7. februarja 2006 odobril seznam oseb, za katere veljajo ukrepi, ki jih uvajajo odstavki od 9 do 11 VSZN 1572 (2004) in katerih veljavnost je bila podaljšana z odstavkom 1 Resolucije VSZN 1643 (2005).

(3)

Prilogo k Skupnemu stališču 2004/852/SZVP je treba ustrezno temu dopolniti –

SKLENIL:

Člen 1

Seznam oseb iz priloge tega sklepa se vstavi v prilogo Skupnega stališča 2004/852/SZVP.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. februarja 2006

Za Svet

Predsednica

U. PLASSNIK


(1)  UL L 368, 15.12.2004, str. 50. Skupno stališče, kakor je bilo nazadnje spremenjeno s Skupnim stališčem 2006/30/SZVP (UL L 19, 24.1.2006, str. 36).


PRILOGA

Seznam oseb iz člena 1

„1.

Priimek in ime: BLÉ GOUDÉ, Charles

Funkcija: vodja COJEP (‚Mladi patrioti‘),

Datum rojstva: 1.1.1972

Številka potnega lista ali osebne izkaznice: PD. AE/088 DH 12

Državljanstvo: Slonokoščene obale

2.

Priimek in ime: DJUÉ, Eugène Ngoran Kouadio

Datum rojstva: 20.12.1969 ali 1.1.1966

Državljanstvo: Slonokoščene obale

3.

Priimek in ime: FOFIE, Martin Kouakou

Funkcija: poveljujoči naddesetnik ‚Forces Nouvelles‘ na območju Korhogo

Datum rojstva: 1.1.1968

Državljanstvo: Slonokoščene obale.“


Popravki

2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/23


Popravek k Uredbi Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami

( Uradni list Evropske unije L 22 z dne 26. januarja 2005 )

Stran 6, tretji odstavek člena 22:

besedilo:

„Izvoznik na zahtevo priskrbi …“

se glasi:

„Uvoznik na zahtevo priskrbi …“


2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/23


Popravek Odločbe Komisije 2005/879/ES z dne 8. decembra 2005 o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji

( Uradni list Evropske unije L 324 z dne 10. decembra 2005 )

Na strani 88, v Prilogi, odstavek 2:

namesto:

„T

=

živa teža trupa v kilogramih.“

beri:

„T

=

topla masa trupa v kilogramih.“