(a)

V drugem pododstavku točke 15(b) dela A se seznam držav zamenja z naslednjim:

(b)

V delu D se točka 3 zamenja z naslednjim besedilom:

1.

Zadevne države članice in regije: vse

2.

Spremenljivke imajo naslednje šifre:

Številčenje spremenljivk raziskave delovne sile v stolpcu „Filter“ se nanaša na Uredbo Komisije (ES) št. 430/2005 (1).

—

določiti in se sporazumeti o področjih, kjer je s pomočjo EU za razvoj podeželja ustvarjena največja dodana vrednost na ravni EU,

—

ustvariti povezavo z glavnimi prednostnimi nalogami EU (Göteborg, Lizbona) in jih prenesti v politiko razvoja podeželja,

—

zagotoviti usklajenost z drugimi politikami EU, zlasti na področjih kohezije in okolja,

—

spremljati izvajanje nove tržno usmerjene skupne kmetijske politike (SKP) in potrebnega prestrukturiranja, ki ga bo vključevala v starih in novih državah članicah.

(i)

prestrukturiranje in modernizacijo kmetijskega sektorja, ki še naprej igrata pomembno vlogo v razvoju številnih podeželskih območij, zlasti v novih državah članicah. Uspešna kmetijska prilagoditev je lahko ključna za zboljšanje konkurenčnosti in okoljske trajnosti kmetijskega sektorja in večanje delovnih mest in rasti v sorodnih področjih gospodarstva. To vključuje spodbujanje pričakovanih sprememb v kmetijskem sektorju v okviru prestrukturiranja in modernizacije ter razvoja proaktivnega pristopa k usposabljanju in preusposabljanju kmetov, zlasti glede prenosljivih znanj;

(ii)

zboljšanje vključevanja v kmetijsko-živilsko verigo. Evropska živilska industrija je ena najbolj konkurenčnih in inovativnih na svetu, vendar se sooča z naraščajočo svetovno konkurenco. V podeželskem gospodarstvu je dovolj prostora za ustvarjanje in trženje novih proizvodov, za ohranitev večje vrednosti v podeželskih območjih s shemami kakovosti in za dvig profila evropskih proizvodov v čezmorskih območjih. Uporaba svetovalnih storitev in podpore pri doseganju standardov Skupnosti bo prispevala k temu procesu vključevanja. Tržno usmerjeni kmetijski sektor bo pripomogel k nadaljnji utrditvi položaja evropskega kmetijsko-živilskega sektorja kot glavnega delodajalca in vira gospodarske rasti;

(iii)

olajšanje inovativnosti in dostopa do raziskav in razvoja (R&R). Inovativnost je vse bolj pomembna za evropski kmetijski, kmetijsko-živilski in gozdarski sektor. Čeprav so velike evropske kmetijsko-živilske družbe pogosto vodilne pri novih trendih, bi lahko uvedba novih proizvodov in procesov znatno prispevala k uspešnosti manjših predelovalcev in kmetij. Zlasti nove oblike sodelovanja bi olajšale dostop do R&R, inovacij in ukrepov, sprejetih na podlagi 7. okvirnega programa (6);

(iv)

spodbujanje prevzema in razširitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Ugotovljeno je, da kmetijsko-živilski sektor kot celota zaostaja pri prevzemanju IKT tehnologij. To velja zlasti za manjša podjetja. Sprejemanje aplikacij e-poslovanja je zunaj velikih multinacionalnih podjetij in njihovih večjih dobaviteljev še vedno na nizki ravni. Skladi za razvoj podeželja morajo dopolnjevati prihodnje pobude Komisije, kot je i2010 na področjih e-poslovanja (zlasti v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji), e-znanj in e-učenja;

(v)

pospeševanje dinamičnega podjetništva. Nedavne reforme so ustvarile tržno usmerjeno okolje za evropsko kmetijstvo. To prinaša nove možnosti za kmetijska podjetja. A uresničitev tega gospodarskega potenciala bo odvisna od razvoja strateških in organizacijskih sposobnosti. Spodbujanje vključevanja mladih kmetov v poklic lahko pri tem igra pomembno vlogo;

(vi)

razvoj novih trgov za kmetijske in gozdarske proizvode. Novi trgi lahko ponudijo višjo dodano vrednost, zlasti za kakovostne proizvode. Podpora za naložbe in usposabljanje na področju neživilske proizvodnje v razvoju podeželja lahko dopolni ukrepe, sprejete v okviru prvega stebra, z ustvarjanjem inovativnih novih trgov za proizvodnjo ali s pomočjo pri razvoju obnovljivih energetskih materialov, biogoriv ter predelovalnih zmogljivosti;

(vii)

zboljšanje okoljske uspešnosti kmetij in gozdarstva. Dolgoročna trajnost bo odvisna od sposobnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih potrošniki želijo kupiti, ob doseganju visokih okoljskih standardov. Vlaganje v večjo okoljsko uspešnost lahko vodi tudi v zboljšanje učinkovitosti v proizvodnji, ustvarjanje položaja, koristnega za vse;

(i)

pospeševanje okoljskih storitev in živalim prijaznih kmetijskih praks. Evropski državljani pričakujejo od kmetov, da bodo spoštovali obvezne standarde. Številni pa tudi soglašajo, da bi bilo potrebno kmete nagraditi, če prevzamejo zaveze, ki gredo še dlje, in opravljajo storitve, ki jih trg sam ne bi zagotovil, zlasti kadar zadevajo posebne vire izjemnega pomena v okviru kmetijstva in gozdarstva, kot sta voda in tla;

(ii)

ohranjanje obdelovalne krajine in gozdov. V Evropi je večina pomembnega podeželskega okolja produkt kmetijstva. Trajnostne prakse upravljanja zemljišč lahko pomagajo pri zmanjševanju tveganj, ki so povezana z opuščanjem, dezertifikacijo in gozdnimi požari, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi. Ustrezni sistemi kmetovanja pomagajo ohranjati krajino in habitate, ki obsegajo vse od močvirij do suhih travnikov in gorskih pašnikov. V številnih območjih je to pomemben del kulturne in naravne dediščine in privlačnosti podeželskih območij kot krajev za življenje in delo;

(iii)

boj proti podnebnim spremembam. Kmetijstvo in gozdarstvo sta v ospredju razvoja obnovljive energije in materialnih virov za bioenergetske naprave. Ustrezne kmetijske in gozdarske prakse lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanje učinka ponorov ogljika iz gozdov in organske snovi v sestavi tal ter hkrati pomagajo pri prilagoditvi na učinke podnebnih sprememb;

(iv)

utrjevanje prispevka ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje predstavlja celovit pristop k trajnostnemu kmetijstvu. V tem smislu je mogoče nadalje okrepiti njegov prispevek k okoljskim ciljem in ciljem dobrega počutja živali;

(v)

spodbujanje okoljskih/gospodarskih pobud, koristnih za vse. Zagotavljanje okoljskih dobrin, zlasti s kmetijsko-okoljskimi ukrepi, lahko prispeva k istovetnosti podeželskih območij in njihovih živilskih proizvodov. Tvorijo lahko osnovo za rast in delovna mesta, ki jih ustvarjata turizem in zagotavljanje razvedrilnih dejavnosti na podeželju, zlasti kadar so povezane z diverzifikacijo v turističnem, obrtnem, izobraževalnem ali neživilskem sektorju;

(vi)

pospeševanje ozemeljskega ravnotežja. Programi razvoja podeželja lahko bistveno prispevajo k privlačnosti podeželskih območij. Lahko tudi pomagajo zagotoviti, da se v konkurenčnem, na znanju temelječem gospodarstvu ohranja trajnostno ravnotežje med urbanimi in podeželskimi območji. V kombinaciji z drugimi programskimi osmi lahko ukrepi upravljanja zemljišč pozitivno prispevajo k prostorski razporeditvi gospodarske dejavnosti in ozemeljske kohezije.

(i)

dvig gospodarske dejavnosti in stopenj zaposlenosti v širšem podeželskem gospodarstvu. Diverzifikacija je potrebna za rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj v podeželskih območjih in s tem prispeva k boljšemu ozemeljskemu ravnotežju v gospodarskem in socialnem smislu. Turizem, obrti in zagotavljanje razvedrilnih dejavnosti na podeželju so razvijajoči se sektorji v številnih regijah in ponujajo možnosti za diverzifikacijo na kmetiji izven kmetijstva in za razvoj mikro podjetij v širšem podeželskem gospodarstvu;

(ii)

spodbujanje vstopa žensk na trg dela. V številnih podeželskih območij predstavlja neustrezno otroško varstvo posebne ovire. Lokalne pobude za razvoj ustanov za varstvo otrok lahko olajšajo dostop na trg dela. To lahko vključuje razvoj infrastrukture za varstvo otrok, potencialno v kombinaciji s pobudami za spodbujanje ustvarjanja malih podjetij, povezanih s podeželskimi dejavnostmi in lokalnimi storitvami;

(iii)

vrnitev življenja v vasi. Celostne pobude, ki združujejo diverzifikacijo, ustvarjanje podjetij, investicije v kulturno dediščino, infrastrukturo za lokalne storitve in obnovo lahko prispevajo k zboljšanju gospodarskih možnosti in kakovosti življenja;

(iv)

razvoj mikro podjetij in obrti lahko temelji na tradicionalnih spretnostih ali vnaša nove usposobljenosti, zlasti v kombinaciji z nabavo opreme, usposabljanjem in poučevanjem, in s tem pomaga pospeševati podjetništvo ter razvijati gospodarske mreže;

(v)

usposabljanje mladih za spretnosti za potrebe diverzifikacije lokalnega gospodarstva lahko pokrije povpraševanje po turizmu, rekreaciji, okoljskih storitvah, tradicionalnih podeželskih običajih in kakovostnih proizvodih;

(vi)

spodbujanje prevzema in razširitve IKT. Prevzem in razširjanje IKT sta v podeželskih območjih bistvena za diverzifikacijo, kot tudi za lokalni razvoj, zagotavljanje lokalnih storitev in spodbujanje e-vključevanja. Ekonomije obsega se lahko doseže s pobudami IKT za vasi, ki kombinirajo opremo IT, mreženje in usposabljanje za e-znanja v okviru struktur skupnosti. Take pobude lahko zelo olajšajo prevzem IT s strani lokalnih kmetij in podeželskih podjetij in sprejetje e-poslovanja in e-trgovanja. Za premagovanje slabih strani neugodne lege je potrebno v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo internet in širokopasovne komunikacije, podprte na primer z regionalnimi programi v okviru strukturnih skladov;

(vii)

razvoj zagotavljanja in inovativne uporabe obnovljivih virov energije lahko prispeva k ustvarjanju novih trgov za kmetijske in gozdarske proizvode, zagotavljanju lokalnih storitev in diverzifikaciji podeželskega gospodarstva;

(viii)

spodbujanje razvoja turizma. Turizem je glavni sektor rasti v številnih podeželskih območjih in lahko oblikuje kulturno in naravno dediščino. Povečana uporaba IKT v turizmu za rezervacije, promocijo, trženje, oblikovanje storitev in rekreacijske dejavnosti lahko pomaga povečati število obiskovalcev in dolžino bivanja, zlasti kadar zagotavlja povezave na manjše infrastrukture in spodbuja kmečki turizem;

(ix)

zboljšanje lokalne infrastrukture, zlasti v novih državah članicah. V prihodnjih letih bodo izvedena večja vlaganja v glavne telekomunikacijske, transportne, energetske in vodne infrastrukture. Znatna podpora bo na voljo iz strukturnih skladov, od vseevropskih omrežij do razvoja povezav do poslovnih ali znanstvenih parkov. Za celotno uresničitev multiplikacijskega učinka pri delovnih mestih in rasti ima lahko mala lokalna infrastruktura, podprta v okviru programov za razvoj podeželja, bistveno vlogo pri povezovanju teh glavnih naložb z lokalnimi strategijami za diverzifikacijo in razvoj potenciala kmetijskega in živilskega sektorja.

(i)

gradnjo zmogljivosti lokalnega partnerstva, spodbujanje in pridobitev promocijskih znanj lahko pomagajo sprostiti lokalni potencial;

(ii)

spodbujanje javno-zasebnih partnerstev. Zlasti Leader bo imel še naprej pomembno vlogo pri spodbujanju inovativnih pristopov k razvoju podeželja in združevanju zasebnega in javnega sektorja;

(iii)

spodbujanje sodelovanja in inovativnosti. Lokalne pobude, kot sta Leader in podpora za diverzifikacijo, imajo lahko bistveno vlogo pri povezovanju ljudi z novimi idejami in pristopi, spodbujanju inovativnosti in podjetništva ter pospeševanju vključenosti in zagotavljanjem lokalnih storitev. Spletne skupnosti lahko pomagajo pri razširjanju znanja, izmenjavi dobrih praks in inovativnosti pri podeželskih proizvodih in storitvah;

(iv)

zboljšanje lokalnega upravljanja. Leader lahko pomaga pospeševati inovativne pristope s povezovanjem kmetijstva, gozdarstva in lokalnega gospodarstva in s tem pomaga razvejati gospodarsko bazo in okrepiti družbeno-gospodarsko mrežo podeželskih območij.

—

Izvajati strategijo in akcijski načrt za reformo pravosodja po posvetu z zainteresiranimi organi, vključno s sprejetjem potrebne nove zakonodaje.

—

Sprejeti in začeti izvajati nacionalne strategije za preprečevanje in boj proti korupciji, določiti zahtevano usklajevanje med pristojnimi vladnimi službami in organi, ki sodelujejo pri izvajanju, pri čemer je treba urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala popolnoma usposobiti za delo.

—

Pospešiti izvajanje ustavnega zakona glede narodnih manjšin. Zlasti je nujno potrebno sprejeti ukrepe, da se zagotovi sorazmerna zastopanost manjšin v lokalnih in regionalnih samoupravnih enotah, državni upravi in pravosodnih organih ter organih javne uprave.

—

Dokončati postopek vračanja beguncev, vključno z vračanjem posestva, prenavljanjem in nastanitvijo tistih, ki so imeli v preteklosti stanovanjske/najemniške pravice, in nadalje okrepiti regionalno sodelovanje, da se pospeši postopek vračanja beguncev in vključevanja v lokalno skupnost, zlasti z zagotavljanjem izvajanja Sarajevske izjave.

—

Prizadevati si za spravo med državljani na tem območju.

—

Še naprej polno sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

—

Prizadevati si za dokončno rešitev še nerešenih dvostranskih vprašanj, zlasti mejnih vprašanj s Slovenijo, Srbijo in Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

—

Zagotoviti ustrezno izvajanje vseh prevzetih obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS) na področjih, kot sta konkurenca, kjer je treba zlasti sprejeti in izvajati načrt za prestrukturiranje jeklarskega sektorja, in pridobitev nepremičnin. Zaključiti tekoča in prihodnja pogajanja glede trgovinskih zadev, povezanih s SPS (npr. protokol, ki uvaja tarifno kvoto za sladkor, protokol o širitvi in nadaljnje trgovinske koncesije o kmetijskih in ribiških proizvodih), in zagotoviti pravilno izvajanje njihovih rezultatov.

—

Sprejeti ukrepe, da se sprejme dosledna in stalna volilna zakonodaja, ki ureja vprašanja kot so volilni seznami, glasovanje izven države ter pregledno financiranje volilnih kampanj.

—

Dosledno izvajati ukrepe za reformo javne uprave v zvezi z zaposlovanjem, napredovanjem in usposabljanjem ter izboljšati upravljanje človeških virov v vseh organih javne uprave, da se zagotovi odgovornost, učinkovitost, odprtost, preglednost, depolitizacija in visoka stopnja strokovnosti javnih služb.

—

Zagotoviti učinkovito nadaljnje spremljanje ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi s civilnim nadzorom vseh varnostnih služb.

—

Utreti pot zmanjševanju sodnih zaostankov.

—

Napredovati pri racionalizaciji organizacije sodišč, vključno z razvojem sodobnih sistemov informacijske tehnologije.

—

Vzpostaviti bolj odprt, pravičen in pregleden postopek zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter krepiti strokovnost v pravosodju z zagotavljanjem ustreznih državnih sredstev za kakovostno usposabljanje sodnikov, tožilcev in upravnih uslužbencev.

—

Sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega ter celovitega izvrševanja sodnih odločb.

—

Omogočiti dostop do sodišča in pravne pomoči ter ustreznih proračunskih sredstev. Okrepiti usposabljanje o zakonodaji EU.

—

Še naprej razvijati kodeksa ravnanja/etike za uradnike in izvoljene predstavnike, kakor tudi akcijske načrte za preprečevanje korupcije v ustreznih organih kazenskega pregona (mejna policija, policija, carina, pravosodje).

—

Sprejeti ukrepe, da se zagotovi prilagojenost pravnega okvira za odpravo korupcije, njegovo enotno izvajanje in uveljavljanje ter večje prizadevanje za proaktivno preprečevanje, odkrivanje ter učinkovito preganjanje korupcije, zlasti korupcije na visoki ravni.

—

Sprejeti konkretne ukrepe za povečanje ozaveščenosti, da gre pri korupciji za težje kaznivo dejanje.

—

Spodbujati spoštovanje in varstvo manjšin v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in načeli, določenimi v Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope, ter v skladu z najboljšimi praksami držav članic EU.

—

Zagotoviti, da se vsi primeri etnično motiviranih kriminalnih dejanj ustrezno preiskujejo, kršilci pa preganjajo.

—

Nadaljevati izvajanje strategije in akcijskega načrta za zaščito in vključevanje Romov in zagotoviti dostopnost do sredstev, ki so za to potrebna.

—

Razvijati in začeti z izvajanjem celovite protidiskriminacijske strategije.

—

Pregledati zakonodajo glede avdiovizualnih medijev v skladu s priporočili, ki jih je februarja 2004 pripravila skupna misija za izvedensko mnenje Sveta Evrope, Komisije in OVSE. Zlasti pregledati zakon o elektronskih medijih, da se vzpostavi pregleden, predvidljiv in učinkovit ureditveni okvir ter zagotovi politična neodvisnost Sveta za elektronske medije. Treba je zagotoviti, da hrvaška radio in televizija in njen programski svet delujeta neodvisno in ostaneta stabilna, zakon o hrvaškem radiu in televiziji pa se pregleda. Sprejeti nadaljnje ukrepe za učinkovito dekriminacijo obrekovanja.

—

Znatno izboljšati pregon vojnih hudodelstev, zlasti z zagotovitvijo konca etničnih predsodkov do Srbov in z uporabo enotnih standardov kazenske odgovornosti ne glede na nacionalno poreklo.

—

Kar zadeva vračanje beguncev, je treba nemudoma zaključiti postopek že vloženih zahtevkov za obnovo stanovanj; do leta 2005 obnoviti vsa stanovanja, za katera so bili zahtevki odobreni, do konca leta 2006 pa vsa druga stanovanja, katerih zahtevki bodo odobreni v prihodnosti. Nemudoma zaključiti postopek vračanja stanovanj.

—

Nujno začeti in zaključiti izvajanje programa nastanitve tistih beguncev, ki so izgubili stanovanjske/najemniške pravice izven območij posebnega državnega interesa in pospešiti izvajanje programa nastanitve tistih beguncev, ki se vračajo na območje posebnega državnega interesa. Zagotoviti ustrezno promocijsko/informacijsko kampanjo.

—

Zaščititi ustrezno koordinacijo in sodelovanje med ustreznimi organi na državni in lokalni ravni glede vračanja beguncev.

—

Ustvariti socialne in gospodarske pogoje za izboljšanje okolja za ponovno vključevanje beguncev ter sprejeti povratnike v okolje s pomočjo razvojnih programov na prizadetih območjih. Ponovno vzpostaviti možnost za konvalidacijo zahtevkov in pregled vseh prijav, predloženih po preteku prejšnjega roka za oddajo.

—

V celoti izvajati sporazume s sosednjimi državami, predvsem glede trgovine, boja proti organiziranemu kriminalu, upravljanja meja in ponovnega sprejema, čezmejnega sodelovanja, pravosodnega in policijskega sodelovanja, vključno v zvezi z vojnimi zločini, in take sporazume skleniti, kjer je to še potrebno.

—

Preudarno izvajati k stabilnosti usmerjene makroekonomske politike, vključno z razvojem tržno usmerjenih denarnih instrumentov za krepitev učinkovitosti denarne politike.

—

Okrepiti davčno konsolidacijo na podlagi stalnih strukturnih ukrepov, zlasti na področju subvencij in socialnih izdatkov, ter rešiti vprašanje povračila tako imenovanih „dolgovanih pokojninskih prispevkov“ na način, ki ne ogroža davčne konsolidacije. Začeti izvajati nadaljnje ukrepe za celovito reformo zdravstvenega sektorja z namenom izboljšanja finančnega položaja.

—

Nadaljevati strukturne reforme javnih financ, zlasti na področju upravljanja izdatkov. Zagotoviti pregledno in učinkovito upravljanje dolgov.

—

Pospešiti privatizacijo družb iz privatizacijskega sklada. Pospešiti prestrukturiranje in privatizacijo ali likvidacijo velikih podjetij v državni lasti, zlasti v kmetijstvu ter jeklarski in ladjedelniški industriji. Izvesti nadaljnje ukrepe pri prestrukturiranju in/ali privatizaciji javnih podjetij (telekomunikacije, energetika, nafta itd.). Izboljšati preglednost postopka privatizacije.

—

Dodatno izboljšati poslovno okolje s poenostavitvijo pravil za vstop in izstop s trga. Zlasti pospešiti postopke registracije in izboljšati izvajanje pravil glede stečajev ter pogoje za razvoj zasebnih podjetij in tujih neposrednih naložb, vključno z izboljšanjem upravne učinkovitosti.

—

Z vzpostavitvijo modernega in učinkovitega katastra in zemljiške knjige pospešiti zemljiško reformo, zlasti vpis v zemljiško knjigo in privatizacijo kmetijskih zemljišč, da se odpravijo trenutne ovire za razvoj trga z zemljišči in stanovanjskega trga.

—

Razviti makroekonomsko statistiko.

—

Dokončati prestrukturiranje obstoječega zakonodajnega in institucionalnega okvira, da se zagotovi ločitev regulativnih, akreditacijskih, standardizacijskih funkcij ter funkcije certificiranja izdelkov in vzpostaviti strukture za nadzor trga, ko bodo skladne s pravnim redom EU. Pospešiti sprejetje evropskih standardov. Nadaljevati prizadevanja za prenos direktiv po starem in novem pristopu.

—

Začeti pregled zakonodaje države, da se določijo neskladnosti s členi 28, 29 in 30 Pogodbe ES, načrtovati njihovo odstranitev in preprečiti nastajanje novih ovir.

—

Začeti prilagajanje na področju medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij pravnemu redu EU, vključno z razvojem potrebne upravne usposobljenosti.

—

Začeti pregled zakonodaje države, da se določijo omejitve pri svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev, načrtovati njihovo odstranitev in preprečiti nastajanje novih ovir.

—

Okrepiti usposobljenost nacionalnega regulativnega organa na področju poštnih storitev in zagotoviti njegovo neodvisnost.

—

Izboljšati zakonodajo o pranju denarja in začeti zagotavljati učinkovito izvajanje. Okrepiti upravno usposobljenost enote finančnega nadzora in izboljšati njeno sodelovanje z drugimi institucijami, ki sodelujejo v boju proti pranju denarja.

—

Poenostaviti postopke za odobritev nakupov nepremičnin državljanov EU na nediskriminatorni osnovi in znatno zmanjšati velike zaostanke pri prijavah.

—

Dokončati prilagajanje hrvaške zakonodaje o javnih naročilih ter izvedbenih predpisih, vključno na področju javnih naročil, koncesij ter revizijskih postopkov.

—

Okrepiti upravno usposobljenost urada za javna naročila za izvajanje nalog, določenih v okviru zakona o javnih naročilih.

—

Izboljšati uveljavljanje pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, predvsem s krepitvijo upravne usposobljenosti, vključno z organi kazenskega pregona ter pravosodjem.

—

Zagotoviti nadaljnje prilagajanje primarne in sekundarne zakonodaje, da se omogoči učinkovit protimonopolni nadzor ter nadzor državne pomoči z zavezujočimi odločitvami, ki se uporabljajo za vse gospodarske sektorje in, kar zadeva državno pomoč, za oba programa pomoči in individualne ukrepe pomoči.

—

Okrepiti upravno usposobljenost in neodvisnost agencije za konkurenco, tako na področju državne pomoči kot preprečevanja monopolov. Zagotoviti razvoj in usposabljanje pravosodja glede vprašanj v zvezi s konkurenco.

—

Izboljšati evidenco izvrševanja na protimonopolnem področju in se zlasti bolje osredotočiti na preprečevanje resnejšega izkrivljanja konkurence in uvedbo odvračilnega sistema plačevanja kazni. Izboljšati evidenco izvrševanja državne pomoči, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja obveznosti sporočanja in proaktivnim ocenjevanjem vseh ukrepov pomoči.

—

Zagotoviti prilagoditev obstoječih programov pomoči in celotne davčne zakonodaje pravnemu redu EU na področju državne pomoči.

—

V skladu z zahtevami EU sprejeti in začeti izvajati učinkovite programe prestrukturiranja v jeklarskem in ladjedelniškem sektorju, da se med drugim zagotovi, da je vsa pomoč skladna s pravnim redom.

—

Zagotoviti preglednost državne pomoči z vzpostavitvijo celovitega inventarja in s poročanjem o vseh veljavnih ukrepih pomoči na vseh upravnih ravneh in povečati ozaveščenost o načelih konkurence.

—

Okrepiti ureditveni in upravni okvir za nadzor finančnih služb in se zlasti pripraviti na prehod k načrtovanemu integriranemu nadzornemu organu za nebančne finančne storitve.

—

Pripraviti uvedbo novega okvira kapitalskih zahtev za kreditne institucije in investicijska podjetja.

—

Nadalje krepiti usposobljenost nacionalnega regulativnega organa na področju telekomunikacij in zagotoviti njegovo neodvisnost.

—

Zagotoviti za delo polno usposobljeno agencijo SAPARD/IPARD.

—

Pospešiti delo, da se vzpostavi ustrezen identifikacijski sistem zemljiških parcel in sistem označevanja in registracije goveda.

—

Okrepiti zbiranje in obdelavo kmetijske statistike v skladu s standardi in metodologijo EU.

—

Razviti strategijo za razvoj podeželja in politične instrumente za oblikovanje, izvajanje, upravljanje, spremljanje, nadzor in ovrednotenje programov razvoja podeželja.

—

Nadaljevati prilagajanje v veterinarskem in fitosanitarnem sektorju, posodobiti ureditev inšpekcij, posodobiti agroživilske obrate tako, da so izpolnjene higienske zahteve EU.

—

Razviti celovito strategijo na področju varnosti živil ter veterinarske in fitosanitarne politike. Okrepiti potrebne upravne strukture in izboljšati koordinacijo med njimi, da se zagotovi celovit pristop za izboljšanje varnosti živil v celotni prehranski verigi.

—

Okrepiti upravne in zlasti inšpekcijske strukture za ribiško politiko.

—

Začeti vzpostavljanje računalniško vodene evidence ribiških plovil.

—

Nadaljevati izvajanje tristranskega sporazuma, doseženega junija 2004, glede zaščitene ekološke in ribiške cone, ki jo je Hrvaška razglasila enostransko.

—

Nadaljevati izvajaje standardov EU na področju socialne in tehnične zakonodaje v cestnem prometu ter varnostnih standardov v pomorskem prometu.

—

Okrepiti upravno usposobljenost v železniškem sektorju.

—

Zagotoviti vzpostavitev neodvisnega organa za preiskavo nesreč in okrepiti nacionalne regulativne organe v letalskem sektorju.

—

Skleniti Sporazum o skupnem evropskem zračnem prostoru (ECAA) s Protokolom o prehodnih ukrepih za izvajanje zakonodaje EU na področju letalstva.

—

Še naprej izvajati pravni red EU glede plina in elektrike.

—

Zagotoviti usposobljenost in neodvisno delovanje nacionalnega regulativnega organa.

—

Začeti izvajati obveznosti, prevzete v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

—

Krepiti upravno usposobljenost in izboljšati usklajenost s pravnim redom na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih energetskih virov in na jedrskem področju, ter zagotoviti visoko raven jedrske varnosti in varstva pred sevanjem.

—

Pospešiti prilagajanje davčne zakonodaje pravnemu redu EU in zagotoviti njeno učinkovito izvajanje, s posebnim poudarkom na vključevanju prostih con pri teritorialni uporabi režima DDV in pri odpravljanju obstoječih ničelnih stopenj DDV.

—

Začeti prilagajanje pravnemu redu EU na področju neposrednega obdavčenja, vključno z določbami o izmenjavi informacij z državami članicami, da se olajša izvrševanje ukrepov proti izogibanju in utaji davkov.

—

Izpolniti načela kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij in zagotoviti, da so novi davčni ukrepi v skladu s temi načeli.

—

Bistveno okrepiti usposobljenost carinske in davčne uprave, zlasti glede zbiranja in nadzora. Nadaljevati prizadevanja za delovanje trošarinskih služb z ustreznim osebjem. Poenostaviti postopke za učinkovito preganjanje davčnih utaj.

—

Še naprej razvijati potrebne sisteme informacijske tehnologije, da se omogoči izmenjava elektronskih podatkov z EU in njenimi državami članicami.

—

Okrepiti upravno usposobljenost hrvaškega urada za statistiko, reformirati njegove regionalne urade in izboljšati usklajevanje z drugimi institucijami, ki pripravljajo uradno statistiko.

—

Razvijati poslovne in socialne statistike.

—

Nadaljevati prilagajanje pravnemu redu EU na področju delovnega prava, varovanja zdravja, enakosti med spoloma in protidiskriminacije.

—

Krepiti upravne strukture in strukture za izvajanje zakonodaje na tem področju ter izboljšati medresorsko koordinacijo.

—

Nadalje poenostaviti in pospešiti postopke za registracijo družb. Uvesti elektronski dostop do izbranih vladnih storitev za mala in srednja podjetja. Še naprej razvijati presojo vpliva predpisov.

—

Še naprej izvajati Evropsko listino za mala podjetja.

—

Razviti celovito in skladno strategijo na področju regionalnega razvoja.

—

Izbrati in razviti usposobljenost ključnih organov za upravljanje ter organov za izvajanje strukturnih instrumentov.

—

Okrepiti upravljanje mej, zlasti s krepitvijo nadzora morskih meja. Izvajati celovito strategijo upravljanja mej (vključno s ponovnim sprejemom). Povečati naložbe v tehnično opremo in infrastrukturo. Zaposliti dodatno osebje in zagotoviti ustrezno infrastrukturo za usposabljanje.

—

Izboljšati opremo za odkrivanje ponarejenih in predrugačenih dokumentov ter zagotoviti usposabljanje osebja v diplomatskih predstavništvih in konzularnih uradih.

—

Nadalje prilagajati zakonodajo o azilu pravnemu redu EU. Ustanoviti stalen državni sprejemni center za prosilce za azil.

—

Izboljšati usklajevanje med organi kazenskega pregona ter pravosodjem, zlasti v zvezi z gospodarskim kriminalom, organiziranim kriminalom, goljufijami, pranjem denarja in korupcijo. Okrepiti boj proti prometu z drogami in preprečevanje ter zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah. Zagotoviti učinkovite ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi in nadnacionalnemu tihotapljenju oseb, zlasti s potrebno pozornostjo, posvečeno preprečevanju, varstvu ter ponovnemu vključevanju žrtev v družbo. Organom kazenskega pregona zagotoviti potrebno posebno usposabljanje.

—

Okrepiti mednarodno sodelovanje glede terorizma in v celoti izvajati ustrezne mednarodne konvencije. Izboljšati sodelovanje in izmenjavo informacij med policijo in obveščevalnimi službami v državi in z drugimi državami. Okrepiti preprečevanje financiranja in priprave terorističnih dejanj.

—

Še naprej razvijati horizontalno zakonodajo, vključno s presojo vplivov na okolje in sodelovanjem javnosti.

—

Jasno opredeliti pristojnosti in okrepiti upravno in izvedbeno usposobljenost na državni in regionalni ravni, da se zagotovi načrtovanje, vključno s pripravami finančnih strategij.

—

Še naprej krepiti usposobljenost nacionalnih in regionalnih inšpekcijskih služb in jim omogočiti učinkovito uveljavljanje okoljske zakonodaje.

—

Nujno je treba sprejeti nacionalni načrt za ravnanje z odpadki in ga začeti izvajati.

—

Še naprej krepiti upravno in izvedbeno usposobljenost carinskih služb, zlasti za nadzor preferencialnih pravil o poreklu blaga, ter pospešiti prilagajanje pravnemu redu EU. Poskrbeti, da bo carinsko izobraževalno središče popolnoma usposobljeno za delo.

—

Še naprej razvijati potrebne sisteme informacijske tehnologije, da se omogoči izmenjava elektronskih podatkov z EU in njenimi državami članicami.

—

Sprejeti in izvajati kodeks etike za carinske službe.

—

Nadaljevati politiko liberalizacije trgovine, in sicer z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, obveznosti STO in dvostranskih sporazumov o prosti trgovini. Prizadevati si za prihodnji regionalni sporazum o prosti trgovini v jugovzhodni Evropi.

—

Zagotoviti, da so ukrepi trgovinske zaščite skladni z obveznostmi SPS in STO.

—

Zaključiti pogajanja in v celoti izvajati protokol, ki v SPS uvaja tarifno kvoto za sladkor, da se hrvaški sektor sladkorja pripravi na prilagoditve, potrebne za delovanje v realnem in gospodarsko trajnem okolju. Izidi pogajanj o protokolu ne vplivajo na izid pristopnih pogajanj.

—

Sprejeti skladen ureditveni okvir za notranji nadzor javnih financ na podlagi strateške listine.

—

Nadaljevati prizadevanja za vzpostavitev in krepitev notranjega nadzora javnih financ z zagotovitvijo ustreznega osebja, usposabljanja in opreme.

—

Uvesti učinkovite postopke za odkrivanje, obravnavanje, nadaljnje spremljanje in obveščanje Komisije o nepravilnostih in sumu goljufije, ki zadevajo finančne interese Skupnosti, in vzpostaviti upravne strukture, potrebne za učinkovito in enakovredno zaščito teh interesov in za sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam.

—

Nadaljevati postopek ustanavljanja institucij, ki so neposredno povezane s pravnim redom EU, in uvesti reforme za splošno izboljšanje učinkovitosti javne uprave.

—

Še naprej izvajati reforme pravosodja, vključno z usposabljanjem, in sprejeti ukrepe za zmanjšanje sodnih zaostankov.

—

Še naprej racionalizirati organizacijo sodišč, vključno z razvojem sodobnih sistemov informacijske tehnologije.

—

Zagotoviti redno in učinkovito izvrševanje sodnih odločb.

—

Spodbujati nadaljnji napredek v boju proti korupciji in izvajati ustrezno zakonodajo. Vzpostaviti zlasti posebne oddelke za boj proti korupciji v okviru ustreznih služb in v ta namen zagotoviti primerno usposabljanje in sredstva.

—

Zagotoviti, da bodo z ustrezno zakonodajo in upravnimi ukrepi izpolnjeni standardi, določeni v okviru mednarodnih instrumentov.

—

Zagotoviti polno izvajanje ustavnega zakona o narodnih manjšinah, zlasti glede sorazmerne zastopanosti manjšin.

—

Še naprej izvajati celovito protidiskriminacijsko strategijo.

—

Nadaljevati prizadevanja za izboljšanje položaja Romov z izvajanjem ustreznih strategij, vključno s potrebno finančno podporo na nacionalni in lokalni ravni, protidiskriminatornimi ukrepi, usmerjenimi v ustvarjanje novih delovnih mest, v povečevanje dostopa do izobrazbe in v izboljšanje bivalnih pogojev.

—

Nadalje izboljšati socialne in gospodarske pogoje, da bi se izboljšale razmere pri ponovnem vključevanju povratnikov in bi jih skupnost bolje sprejela.

—

Zagotoviti nemoteno izvajanje končnih sporazumov glede trenutno še nerešenih dvostranskih vprašanj, zlasti gleda vprašanja meje.

—

Nadaljevati izvajanje obstoječih dvostranskih sporazumov.

—

Izvajati trajnosten srednjeročni finančni okvir z nadaljevanjem zmanjševanja celotne javne porabe, javnofinančnega primanjkljaja in dolga, izraženega kot BDP. Prednostno razvrstiti javno porabo, da bodo na razpolago sredstva za prilagajanje pravnemu redu EU. Izvajati celovito reformo zdravstvenega sektorja in pokojninskih sistemov. Nadalje zmanjševati subvencije za nerentabilna podjetja.

—

Zaključiti prodajo manjšinskih in večinskih deležev države v družbah iz privatizacijskega sklada.

—

Dodatno izboljšati pogoje za ustanavljanje in razvoj zasebnih podjetij in tujih neposrednih naložb.

—

Znatno napredovati pri krepitvi finančne discipline v velikih podjetjih, zlasti v jeklarskem, ladjedelniškem in železniškem sektorju.

—

Dokončati zemljiško reformo s posebnim poudarkom na vpisu v zemljiško knjigo in privatizaciji kmetijskih zemljišč.

—

Nadaljevati z reformo trga dela in izobraževanja z namenom povečanja udeležbe delovne sile in stopnje zaposlenosti.

—

Znatno napredovati pri prenosu direktiv po starem pristopu (npr. na področju farmacevtskih in kemičnih izdelkov) in novem pristopu pri izpolnjevanju zahtev za članstvo v evropskih standardizacijskih organih CEN, CENELEC in ETSI.

—

Odpraviti vse diskriminatorne ukrepe glede delavcev migrantov EU in državljanov EU.

—

Okrepiti upravne strukture za usklajevanje shem socialne varnosti.

—

Odpraviti preostale ovire za vzpostavitev in zagotavljanje čezmejnih storitev, s katerimi se soočajo fizične ali pravne osebe iz EU.

—

Znatno napredovati pri prilagajanju zakonodaje na področju medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij pravnemu redu EU, vključno z določitvami glede usposabljanja, in nadalje razvijati zahtevane upravne strukture.

—

Znatno napredovati pri odpravljanju preostalih omejitev glede kapitalskih transakcij, zlasti glede pridobitev nepremičnin v skladu z obveznostmi iz SPS.

—

Dokončati vzpostavitev učinkovitega režima za boj proti pranju denarja, zlasti z zagotovitvijo, da so agencije polno usposobljene za delovanje, imajo na voljo ustrezna sredstva in so dobro usklajene z domačimi in mednarodnimi agencijami.

—

Izvajati postopek javnega naročanja z vsemi ustreznimi upravnimi strukturami in izvedbenimi orodji in znatno napredovati pri zagotavljanju popolne prilagoditve pravnemu redu EU, zagotoviti, da naročniki na vseh ravneh učinkovito izvajajo pravila javnega naročanja. Spodbujati uporabo elektronskih sredstev v postopkih javnega naročanja.

—

Dokončati prilagajanje na področju intelektualne in industrijske lastnine ter krepiti boj proti piratstvu in ponarejanju.

—

Nadalje krepiti uveljavljanje pravic intelektualne in industrijske lastnine in zmanjšati ravni piratstva in ponarejanja.

—

Nadalje krepiti izvajanje protimonopolnega nadzora ter nadzora državne pomoči in vzpostaviti verodostojno evidenco izvrševanja. Znatno izboljšati preglednost na področju državne pomoči.

—

Razviti usposabljanje o zakonodaji in politiki s področja konkurence in politike na vseh ravneh uprave in pravosodja.

—

Dokončati prilagajanje z smotrnimi zahtevami EU in še naprej krepiti nadzorne prakse.

—

Dokončati izvajanje novega okvira kapitalskih zahtev za kreditne institucije in investicijska podjetja.

—

Sprejeti potrebno primarno in sekundarno zakonodajo za dokončanje ureditvenega okvira in uvedbo konkurence na vseh področjih.

—

Okrepiti upravne strukture in usposobljenost, potrebno za izvajanje tržne politike in politike razvoja podeželja.

—

Vzpostaviti register vinogradov v skladu s standardi EU.

—

Nadaljevati priprave za ustanovitev učinkovitih in finančno trdnih organov za izplačila za upravljanje in nadzor kmetijskih skladov v skladu z zahtevami EU in mednarodnimi revizijskimi standardi.

—

Znatno izboljšati prilagajanje zakonodaje o živilih in okrepiti potrebne strukture izvajanja.

—

Znatno napredovati pri prilagajanju v veterinarskem in fitosanitarnem sektorju, vključno s sistemom za označevanje živali, obdelavo živalskih odpadkov, posodobitvijo agroživilskih obratov, programi za nadzor bolezni živali, varstvom rastlin in kakovostjo semen ter razmnoževalnim materialom rastlin. Bistveno posodobiti inšpekcijske strukture.

—

Znatno izboljšati upravne strukture in opremo za zagotovitev učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike, vključno z upravljanjem virov, inšpekcijo in nadzorom ribolovnih dejavnosti, tržno politiko, strukturnimi programi in načrtovanjem upravljanja zmogljivosti ribiškega ladjevja v skladu z razpoložljivimi viri rib.

—

Dokončati vzpostavitev računalniško vodene evidence ribiških plovil in satelitskega sistema za spremljanje plovil.

—

Nadaljevati prizadevanja za dokončanje prilagajanja zakonodaje o cestnem prometu pravnemu redu EU.

—

Sprejeti in izvajati zakonodajo o železniškem prevozu, zlasti določbe o medsebojni povezljivosti in neodvisnem dodeljevanju zmogljivosti.

—

Prizadevati si za prilaganje pravnemu redu EU na področju notranjega prometa na celinskih plovnih poteh, zlasti glede varnosti plovbe in rečnih informacijskih storitev.

—

Nadaljevati prilagajanje na področju pomorskega prometa in zagotoviti ustrezen nadzor države zastave.

—

Doseči popolno prilagoditev pravnemu redu EU na področju letalstva.

—

Nadaljevati izvajanje Memoranduma o soglasju glede razvoja temeljnega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi.

—

Nadalje krepiti upravno usposobljenost in pravnemu redu EU prilagoditi zakonodajo na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih energetskih virov, mednarodnega energetskega trga (elektrika in plin) in jedrske energije.

—

Zagotoviti zaloge nafte in ustrezno varnost oskrbe.

—

Ustrezno obravnavati vprašanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

—

Znatno pospešiti prilagajanje zakonodaje v zvezi z DDV-jem, trošarinami, neposrednimi davki, vključno s kodeksom ravnanja pri obdavčitvi podjetij.

—

Še naprej krepiti davčno upravo – vključno s sektorjem informacijske tehnologije – in zagotoviti njeno ustrezno delovanje, da se dosežejo standardi EU in medsebojna povezanost sistemov informacijske tehnologije. Razviti in izvajati kodeks etike.

—

Izboljšati denarno politiko, da se razširi uporaba in učinkovitost tržno usmerjenih finančnih instrumentov.

—

Še naprej razvijati makroekonomske, poslovne in socialne statistike.

—

Dodatno prilagoditi s tem povezane upravne in izvršne strukture pravnemu redu EU in jih okrepiti, vključno z inšpektorati za delo.

—

Podpreti prizadevanja socialnih partnerjev za povečanje usposobljenosti, predvsem z avtonomnim dvostranskim socialnim dialogom.

—

Razviti in izvajati celovito strategijo zaposlovanja, vključno z vsemi pomembnimi akterji, z namenom sodelovanja v Evropski strategiji zaposlovanja. Zagotoviti ustrezno analizo, zmogljivost izvajanja in ocenjevanja.

—

Razviti in izvajati nacionalno strategijo o socialni vključenosti, vključno z zbiranjem podatkov, v skladu s prakso EU, s ciljem nadaljnjega sodelovanja pri Evropski strategiji o socialni vključenosti.

—

Opredeliti potrebe za razvoj človeških virov z namenom priprave za Evropski socialni sklad.

—

Posodobiti ter ustvariti preglednejši pristop k politiki glede finančnih instrumentov za MSP, ki mora vladi omogočati, da preide z neposrednih posojil na ugodnejše programe podpore.

—

Zagotoviti jasno razdelitev pristojnosti in okrepiti usklajevanje, tako na medresorski ravni kot tudi med državnimi in regionalnimi organi.

—

Še naprej razvijati usposobljenost organov, imenovanih za upravljanje, ter plačilnih organov, vključno z lokalno upravo.

—

Izboljšati oblikovanje in izvajanje načrtov regionalnega razvoja.

—

Vzpostaviti ustrezen sistem nadzora in ocenjevanja ter okrepiti postopke za finančno upravljanje in nadzor.

—

Uvesti ustrezno regionalno statistiko.

—

Zakonodajo države uskladiti s pravili EU in najboljšimi praksami ter dodatno okrepiti nadzor meje. Razviti nacionalne zbirke podatkov in registrov ter zagotoviti koordinacijo ustreznih služb.

—

Razviti nacionalno zbirko podatkov za preverjanje osebnih podatkov prosilcev za azil, vključno s prstnimi odtisi, z namenom priprave na sodelovanje v EURODAC.

—

Okrepiti prizadevanja za vključevanje beguncev.

—

Dodatno izboljšati policijsko opremo in infrastrukturo, vključno z vzpostavitvijo računalniško podprtega sistema za preiskave. Okrepiti sodelovanje med policijo in drugimi organi kazenskega pregona. Okrepiti boj proti prometu z drogami, organiziranemu kriminalu, gospodarskemu kriminalu (vključno s pranjem denarja in ponarejanjem denarja), goljufijam in korupciji. Izboljšati prilagajanje s tem povezane zakonodaje države pravnemu redu EU na tem področju.

—

Pripraviti se na prijave za različne pravne instrumente na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja za neposredno komuniciranje med sodišči ter druge s tem povezane zadeve.

—

Začeti načrtovanje in uporabo celostne politike na področju raziskav.

—

Pospešiti prizadevanja za oblikovanje modernega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotoviti izvajanje bolonjskih meril v visokem šolstvu.

—

Zagotoviti vključevanje zahtev varstva okolja v opredelitev in izvajanje drugih sektorskih politik. Razviti strategijo naložb v okolje na podlagi ocene stroškov prilagajanja. Nadaljevati izvajanje horizontalne zakonodaje.

—

Nadaljevati delo prenosa pravnega reda EU s posebnim poudarkom na ravnanju z odpadki, kakovosti vode, kakovosti zraka, zaščiti narave in celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja. Povečati naložbe v okoljsko infrastrukturo s posebnim poudarkom na zbiranju odpadne vode in njene obdelave, oskrbi s pitno vodo in ravnanju z odpadki.

—

Ratificirati Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

—

Dokončati prilagoditev pravnemu redu EU glede ukrepov, povezanih z varnostjo, in okrepiti upravno usposobljenost, potrebno za učinkovito nadzorovanje trga.

—

Še naprej prilagajati zakonodajo o ukrepih, ki niso povezani z varnostjo, pravnemu redu EU.

—

Okrepiti in utrditi upravno in izvedbeno usposobljenost carinskih služb. Razširiti usposabljanje vsega osebja in povečati uporabo informacijske tehnologije, združljive s tehnologijo EU, in nadaljevati priprave za zagotovitev medsebojne povezanosti s sistemi EU. Okrepiti preverjanje in ocenjevanje tveganja ter selektivnost.

—

Znatno napredovati pri prilagajanju pravnemu redu EU, zlasti na področju prostih con, tranzita, tarifnih kvot in nadzora uvoza in izvoza blaga.

—

Razviti sposobnost in prilagojenost sistema za notranji nadzor javnih financ, vključno z decentralizirano upravno odgovornostjo in neodvisno notranjo revizijo kakor tudi s centralno koordinacijo in usklajevanjem.

—

Reformirati in okrepiti zunanjo revizijo v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami in praksami EU.

—

Pomoč Skupnosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa držav zahodnega Balkana bo zagotovljena v okviru obstoječih finančnih instrumentov, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (Uredba CARD) (1) ter predpristopnih instrumentov Phare (2), SAPARD (3) in ISPA (4). Zato ta sklep nima finančnih posledic. Hrvaška ima lahko dostop do sredstev iz večdržavnih ter horizontalnih programov.

—

Pogoj za pomoč Skupnosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa držav zahodnega Balkana je nadaljnji napredek pri izpolnjevanju kopenhagenskih meril, kakor tudi napredek pri izpolnjevanju posebnih prednostnih nalog iz tega partnerstva za pristop. Nespoštovanje omenjenih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta, da na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 2666/2000 sprejme ustrezne ukrepe. Pogoj za pomoč Skupnosti je tudi izpolnjevanje zahtev, ki jih je opredelil Svet v sklepih z dne 29. aprila 1997 in 21. ter 22. junija 1999, zlasti se mora prejemnik zavezati, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme.

—

Nadaljnji pogoj za pomoč Skupnosti za financiranje projektov v okviru treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in SAPARD je spoštovanje zavez Hrvaške v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, nadaljnji ukrepi za izpolnjevanje kopenhagenskih meril in zlasti napredek pri izpolnjevanju posebnih prednostnih nalog iz tega partnerstva za pristop.

—

Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta, da na podlagi člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998 o pomoči državam kandidatkam v okviru predpristopne strategije in zlasti o vzpostavitvi partnerstev za pristop (5) ukine finančno pomoč.

—

Izvajanje partnerstva za pristop se prouči v okviru mehanizmov, vzpostavljenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, predvsem letnih poročil, ki jih predloži Komisija.

AIRE-SUR-L'ADOUR

ANGRESSE

ARBOUCAVE

ARTASSENX

ARTHEZ-D'ARMAGNAC

AUBAGNAN

AUDIGNON

BAHUS-SOUBIRAN

BASCONS

BAS-MAUCO

BATS

BÉNESSE-MAREMNE

BENQUET

BETBEZER-D'ARMAGNAC

BIARROTTE

BIAUDOS

BISCARROSSE

BORDÈRES-ET-LAMENSANS

BOSTENS

BOUGUE

BOURDALAT

BRETAGNE-DE-MARSAN

BUANES

CAPBRETON

CASTANDET

CASTELNAU-TURSAN

CAZÈRES-SUR-L'ADOUR

CLASSUN

CLÈDES

COUDURES

CRÉON-D'ARMAGNAC

DUHORT-BACHEN

DUMES

ESCALANS

ESTIGARDE

EUGÉNIE-LES-BAINS

EYRES-MONCUBE

FARGUES

FRÈCHE (LE)

GABARRET

GAILLÈRES

GEAUNE

GRENADE-SUR-L'ADOUR

HAGETMAU

HAUT-MAUCO

HERRÉ

HONTANX

HORSARRIEU

LABASTIDE-CHALOSSE

LABASTIDE-D'ARMAGNAC

LABENNE

LACAJUNTE

LACQUY

LACRABE

LAGLORIEUSE

LAGRANGE

LARRIVIÈRE

LATRILLE

LAURET

LOSSE

LUSSAGNET

MANT

MAURIES

MAURRIN

MAUVEZIN-D'ARMAGNAC

MAZEROLLES

MIRAMONT-SENSACQ

MOMUY

MONGET

MONSÉGUR

MONT-DE-MARSAN

MONTÉGUT

MONTGAILLARD

MONTSOUÉ

MORGANX

ONDRES

ORX

PARLEBOSCQ

PAYROS-CAZAUTETS

PÉCORADE

PERQUIE

PEYRE

PHILONDENX

PIMBO

PORT-DE-LANNE

POUDENX

POUYDESSEAUX

PUJO-LE-PLAN

PUYOL-CAZALET

RENUNG

RIMBEZ-ET-BAUDIETS

SAINT-AGNET

SAINT-ANDRÉ-DE-SEIGNANX

SAINT-BARTHÉLEMY

SAINTE-COLOMBE

SAINT-CRICQ-VILLENEUVE

SAINT-ÉTIENNE-D'ORTHE

SAINTE-FOY

SAINT-GEIN

SAINT-JEAN-DE-MARSACQ

SAINT-JULIEN-D'ARMAGNAC

SAINT-JUSTIN

SAINT-LAURENT-DE-GOSSE

SAINT-LOUBOUER

SAINTE-MARIE-DE-GOSSE

SAINT-MARTIN-DE-HINX

SAINT-MARTIN-DE-SEIGNANX

SAINT-MAURICE-SUR-L'ADOUR

SAINT-PIERRE-DU-MONT

SAINT-SEVER

SAINT-VINCENT-DE-TYROSSE

SAMADET

SANGUINET

SARRAZIET

SARRON

SAUBION

SAUBRIGUES

SERRES-GASTON

SOORTS-HOSSEGOR

SORBETS

TARNOS

URGONS

VIELLE-TURSAN

VIGNAU (LE)

VILLENEUVE-DE-MARSAN

ARTHON-EN-RETZ

ASSÉRAC

AVESSAC

BASSE-GOULAINE

BAULE-ESCOUBLAC (LA)

BATZ-SUR-MER

BERNERIE-EN-RETZ (LA)

BESNÉ

BIGNON (LE)

BLAIN

BOUAYE

BOUÉE

BOUGUENAIS

BOURGNEUF-EN-RETZ

BOUVRON

BRAINS

CAMPBON

CARQUEFOU

CHAPELLE-DES-MARAIS (LA)

CHAPELLE-GLAIN (LA)

CHAPELLE-LAUNAY (LA)

CHAPELLE-SUR-ERDRE (LA)

CHAUVÉ

CHEIX-EN-RETZ

CHÉMÉRÉ

CHEVROLIÈRE (LA)

CONQUÉREUIL

CORDEMAIS