27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/1

(1)

Vezanje dodeljevanja sredstev pomoči posredno ali neposredno na nakup blaga in storitev, ki so nabavljeni s sredstvi te pomoči v državi donatorki, zmanjšuje učinkovitost pomoči in ni skladno z razvojno politiko v korist revnim. Sproščanje pomoči ni cilj sam po sebi, ampak mora biti uporabljen kot pripomoček, ki bi spodbudil uspešnost ostalih elementov v boju proti revščini, kot so lastništvo, regionalno povezovanje in večanje zmogljivosti, s poudarkom na okrepitvi moči lokalnih in regionalnih dobaviteljev blaga in storitev v državah v razvoju.

(2)

Marca 2001 je Odbor za razvojno pomoč (DAC) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sprejel „Priporočilo o sproščanju uradne razvojne pomoči najmanj razvitim državam“ (3). Države članice so sprejele to priporočilo in Komisija je sprejela idejo tega priporočila kot smernico za pomoč Skupnosti.

(3)

14. marca 2002 je Svet za splošne zadeve, ki je zasedal istočasno z Evropskim svetom v Barceloni, pri pripravah na mednarodno konferenco o financiranju razvoja, ki je potekala v Monterreyu od 18. do 22. marca 2002, sklenil, da bo Evropska unija „izvedla priporočila DAC o sproščanju pomoči najmanj razvitim državam in nadaljevala razprave o nadaljnjem sproščanju dvostranske pomoči. EU bo naredila tudi korak k nadaljnjemu sproščanju pomoči Skupnosti z ohranjanjem obstoječega sistema cenovnih ugodnosti v okviru EU-AKP.“

(4)

18. novembra 2002 je Komisija sprejela sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Sproščanje: Povečevanje učinkovitosti pomoči“. V njem so predstavljena stališča Komisije o tej zadevi in morebitne možnosti za izvajanje zgoraj imenovane obveze iz Barcelone na podlagi sistema pomoči EU.

(5)

V svojih zaključkih o sproščanju pomoči z dne 20. maja 2003 je Svet poudaril potrebo po nadaljnjem sproščanju pomoči Skupnosti. Strinjal se je z načini, ki so razloženi v prej navedenem sporočilu, in se odločil o predlaganih možnostih.

(6)

4. septembra 2003 je Evropski parlament sprejel resolucijo o zgoraj navedenem sporočilu Komisije (4), v kateri je ugotovil potrebo po nadaljnjem sproščanju pomoči Skupnosti. Podprl je načine, ki so razloženi v prej omenjenem sporočilu, in se strinjal s predlaganimi možnostmi. Poudaril je potrebo po nadaljnji razpravi o bolj intenzivnem sproščanju pomoči na podlagi dopolnilnih študij in dokumentiranih predlogov, ter izrecno zahteval „jasno naklonjenost lokalnemu in regionalnemu sodelovanju, ki daje prednost – po razvrstitvi – dobaviteljem iz države prejemnice, sosednjih držav v razvoju in drugih držav v razvoju“ za krepitev prizadevanj držav prejemnic za izboljšanje lastne proizvodnje na nacionalni, regionalni, lokalni in družinski ravni, kakor tudi ukrepov za spodbujanje razpoložljivosti in dostopnosti javnosti do živil in osnovnih storitev v skladu z lokalnimi navadami in proizvodnjo ter trgovskimi sistemi.

(7)

Pri opredelitvi dostopa do zunanje pomoči Skupnosti je treba upoštevati več dejavnikov. Pravila o upravičenosti, ki urejajo dostop oseb, so določena v členu 3. Pravila, ki urejajo sodelovanje strokovnjakov in poreklo zalog in materialov, dobavljenih s strani upravičenih oseb, so določena v členu 4 oziroma 5. Opredelitev in načini izvajanja vzajemnosti so v členu 6. Odstopanja in njihovo izvajanje so predvidena v členu 7. Posebne določbe o dejavnostih, ki jih financira mednarodna organizacija, regionalna organizacija ali so sofinancirane s tretjimi državami, so določena v členu 8. Posebne določbe za potrebe humanitarne pomoči so določena v členu 9.

(8)

Dostop do zunanje pomoči Skupnosti je opredeljen v temeljnem aktu, ki ureja tovrstno pomoč, v povezavi z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“) (5), dostop do zunanje pomoči Skupnosti. Spremembe, uvedene s to uredbo glede dostopa do pomoči Skupnosti zahtevajo spremembe vseh teh instrumentov. Vse dopolnitve zadevnih temeljnih aktov so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

(9)

Pri dodeljevanju javnih razpisov v skladu z instrumentom Skupnosti bo posvečena posebna pozornost upoštevanju poglavitnih mednarodno sprejetih delovnih in okoljskih standardov Mednarodne organizacije dela, npr. konvencij o svobodi združevanja in pravice do kolektivnega pogajanja, o odpravi prisilnega in obveznega dela, o odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter o odpravi dela otrok.

(10)

Pri dodeljevanju javnih razpisov v skladu z instrumentom Skupnosti bo posvečena posebna pozornost spoštovanju naslednjih mednarodno sprejetih okoljskih konvencij: Konvencija o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, Kartagenski protokol biološke varnosti iz leta 2000, Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1997 –

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/15

(1)

Dejavnost Skupnosti na področju zračnega prometa bi morala biti prednostno usmerjena k zagotavljanju visoke ravni zaščite potnikov pred varnostnimi tveganji. Poleg tega bi bilo v celoti treba upoštevati tudi zahteve varstva potrošnikov na splošno.

(2)

Za čim večjo preglednost bi bilo treba potnike seznaniti s seznamom Skupnosti o letalskih prevoznikih, ki ne ustrezajo varnostnim zahtevam. Seznam Skupnosti bi moral temeljiti na skupnih merilih, oblikovanih na ravni Skupnosti.

(3)

Za letalske prevoznike, vključene v seznam Skupnosti, bi morala veljati prepoved opravljanja letov. Prepovedi opravljanja letov, vključene v seznam Skupnosti, bi se morale uporabljati na celotnem ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba.

(4)

Letalski prevozniki, ki nimajo prometnih pravic v eni državi članici ali več državah članicah, lahko kljub temu opravljajo lete v Skupnost in iz nje, če njihov zrakoplov z ali brez posadke zakupijo družbe, ki te pravice imajo. Treba bi bilo sprejeti določbo, na podlagi katere se prepoved opravljanja letov na seznamu Skupnosti uporablja tudi za takšne letalske prevoznike, saj bi ti sicer lahko opravljali lete v Skupnosti, ne da bi spoštovali ustrezne varnostne standarde.

(5)

Letalskemu prevozniku, za katerega velja prepoved opravljanja letov, lahko izvaja prometne pravice, če uporablja zrakoplov s posadko (wet lease) letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezni varnostni standardi.

(6)

Postopek za posodabljanje seznama Skupnosti bi moral omogočiti hitro sprejemanje odločitev, da se zagotovijo ustrezne in najnovejše varnostne informacije letalskim potnikom ter da se zajamči, da so letalski prevozniki, ki so odpravili pomanjkljivosti glede varnosti, čim prej črtani s seznama. Postopki bi morali obenem spoštovati pravico letalskega prevoznika do obrambe in ne bi smeli posegati v mednarodne sporazume in konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali Skupnost, zlasti v Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944. Izvedbeni ukrepi v zvezi s postopki, ki jih bo sprejela Komisija, bi morali posebej predvideti te zahteve.

(7)

Ko se letalskemu prevozniku naloži prepoved opravljanja letov, bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za pomoč temu letalskemu prevozniku pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so vzrok za prepoved.

(8)

V nujnih primerih bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da sprejmejo enostranske ukrepe. Države članice bi morale imeti možnost v nujnem primeru in primeru nepredvidene varnostne težave nemudoma naložiti prepoved opravljanja letov na svojem ozemlju. Poleg tega, če je Komisija sklenila, da ne vključi letalskega prevoznika v seznam Skupnosti, bi morale države članice imeti možnost naložiti ali ohraniti prepoved opravljanja letov zaradi varnostne težave, ki ne obstaja v drugih državah članicah. Države članice bi morale uporabljati te možnosti omejeno, ob upoštevanju interesa Skupnosti in z namenom predstavitve skupnega pristopa glede varnosti v letalstvu. To bi se moralo uporabljati brez poseganja v člen 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3) ter v člen 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (4).

(9)

Zagotoviti bi bilo treba učinkovito objavo informacij o varnosti letalskih prevoznikov, na primer z uporabo interneta.

(10)

Da bi konkurenčni okvir v zračnem prometu prinesel čim večje koristi podjetjem in potnikom, je pomembno, da potrošniki prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko informirano izbirajo.

(11)

Identiteta letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki let dejansko opravljajo, je bistvena informacija. Vendar pa potrošniki, ki sklenejo prevozno pogodbo, ki lahko vključuje tako enosmerni kot povratni let, niso vedno seznanjeni z identiteto letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo zadevni let ali zadevne lete dejansko opravili.

(12)

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (5) zahteva, da so nekatere informacije na voljo potrošnikom, vendar te informacije ne vključujejo identitete letalskega prevoznika, ki let opravlja.

(13)

Uredba Sveta (EGS) št. 2299/89 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (CRS) (6) daje potrošnikom, ki rezervirajo let preko računalniškega sistema rezervacij, pravico do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki let opravlja. Vendar pa celo v rednem zračnem prevozu obstajajo poslovne prakse kot sta zakup letala s posadko vred ali skupni leti z izbranim partnerjem, če so rezervirani brez CRS, v skladu s katerimi letalski prevoznik, ki je prodal let pod svojim imenom, le-tega dejansko ne opravi in v skladu s katerimi trenutno ni zakonske pravice potnika do obveščenosti o identiteti letalskega prevoznika, ki bo let dejansko opravil.

(14)

Te prakse povečujejo prilagodljivost in omogočajo boljše opravljanje storitev za potnike. Poleg tega je določeno število sprememb v zadnjem trenutku, zlasti zaradi tehničnih razlogov, neizogibno in prispeva k varnosti v zračnem prometu. Vendar bi morala biti ta prilagodljivost uravnotežena s preverjanjem, da družbe, ki dejansko opravljajo letalski prevoz, izpolnjujejo varnostne zahteve, in s preglednostjo za potrošnike, da se jim zagotovi pravica do informirane izbire. Treba bi bilo poiskati ustrezno ravnotežje med rentabilnostjo poslovanja letalskih prevoznikov in dostopom potnikov do informacij.

(15)

Glede informacij, povezanih z varnostjo, bi morali letalski prevozniki v odnosu do potnikov voditi pregledno politiko. Objavljanje takšnih informacij naj prispeva k ozaveščenosti potnikov o zanesljivosti letalskih prevoznikov glede varnosti.

(16)

Letalski prevozniki so nacionalnim organom za letalsko varnost dolžni poročati o pomanjkljivosti glede varnosti in se morajo odpravljanja teh težav lotiti brez odlašanja. Od letalske in zemeljske posadke se v primeru, da opazijo pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo, pričakuje ustrezno ravnanje. Kaznovanje posadke zaradi njenega ukrepanja bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem letalske varnosti, kakor sledi iz člena 8(4) Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2003/42/ES z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (7).

(17)

Dodatno k primerom, ki jih ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (8), bi bilo treba potnikom zagotoviti pravico do povračila stroškov ali potovanja po drugi poti v nekaterih posebnih primerih znotraj področja uporabe te uredbe in če obstaja dovolj bližnja povezava s Skupnostjo.

(18)

Razen v skladu s pravili, določenimi s to uredbo, bi morale biti spremembe identitete dejanskega prevoznika, ki bo izpolnil prevozno pogodbo, urejene z zakonodajo držav članic, ki se uporabljajo za pogodbe, in ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti z direktivama Sveta 90/314/ES in 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (9).

(19)

Ta uredba je del zakonodajnega postopka za učinkovit in usklajen pristop k izboljšanju letalske varnosti v Skupnosti, pri kateri ima Evropska agencija za varnost v letalstvu pomembno vlogo. Z razširitvijo pristojnosti agencije, ki bi na primer zajele zrakoplove tretjih držav, bi bilo mogoče vlogo agencije v sklopu te uredbe še povečati. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadaljnjemu izboljšanju kakovosti in povečanju števila inšpekcij varnosti zrakoplovov ter njihovi uskladitvi.

(20)

Če zadevne članice še niso uspele ustrezno razrešiti tveganja za varnost, bi morala imeti Komisija možnost sprejetja takojšnjih začasnih ukrepov. Odbor, ki Komisiji pomaga pri delu na podlagi te uredbe, bi moral v tem primeru delovati v skladu s svetovalnim postopkom, predvidenim v členu 3 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(21)

V vseh drugih primerih bi moral odbor, ki pomaga Komisiji pri njenem delu na podlagi te uredbe, delovati v skladu z regulativnim postopkom, predvidenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES.

(22)

Ker bi bilo sicer razmerje med to uredbo in členom 9 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/36/ES z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (11) nejasno, bi bilo treba zaradi zagotovitve pravne varnosti navedeni člen razveljaviti.

(23)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev določb poglavja III te uredbe in zagotoviti, da se te kazni uporabljajo. Kazni, ki so lahko civilne ali upravne narave, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

Komisija bi morala analizirati uporabo te uredbe in po dovolj dolgem obdobju poročati o učinkovitosti njenih določb.

(25)

Kateri koli pristojni civilni letalski organ lahko odloči, da letalski prevozniki, vključno s tistimi, ki ne opravljajo letov na ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba, lahko vložijo pri tem organu zahtevo za sistematski pregled letalskega prevoznika, zato da lahko dokažejo sposobnost za upoštevanje zahtevanih varnostnih meril.

(26)

Ta uredba ne bi smela preprečiti, da države članice, katerih merila lahko vključujejo druge zahteve poleg najmanjših varnostnih zahtev, v skladu z zakonodajo Skupnosti na nacionalni ravni uvedejo sistem za označevanje kakovosti letalskih prevoznikov.

(27)

Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se še ne izvaja –

(a)

vzpostavitvi in objavi seznama Skupnosti tistih letalskih prevoznikov, ki imajo iz varnostnih razlogov prepoved opravljanja letov v Skupnosti in ki temelji na skupnih merilih;

in

(b)

obveščanju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja lete, s katerimi potujejo.

(a)

„letalski prevoznik“ pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco ali drugim enakovrednim dovoljenjem;

(b)

„prevozna pogodba“ pomeni pogodbo o storitvah v zračnem prevozu ali take storitve vključuje, tudi kadar prevoz sestavljata dva ali več letov, ki jih opravlja en sam ali več različnih letalskih prevoznikov;

(c)

„pogodbenik za zračni prevoz“ pomeni prevoznika, ki sklene prevozno pogodbo s potnikom. Če pogodba vključuje paketno potovanje, je pogodbenik za zračni prevoz organizator potovanja. Tudi vsak prodajalec vozovnic se šteje za pogodbenika za zračni prevoz;

(d)

„prodajalec vozovnic“ pomeni prodajalca letalskih vozovnic, ki uredi sklenitev prevozne pogodbe s potnikom, bodisi za let kot tak ali kot del paketnega potovanja, in ki ni letalski prevoznik ali organizator potovanja;

(e)

„letalski prevoznik, ki let opravlja“ pomeni letalskega prevoznika, ki opravlja ali namerava opraviti let na podlagi prevozne pogodbe s potnikom ali v imenu druge osebe, pravne ali fizične, ki je sklenila prevozno pogodbo s tem potnikom;

(f)

„dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenje“ pomeni vsak zakonodajni ali upravni akt države članice, ki zagotavlja, bodisi da letalski prevoznik lahko opravlja zračne prevoze na njena letališča in z njih, ali da letalski prevoznik lahko opravlja zračne prevoze v njenem zračnem prostoru ali da letalski prevoznik lahko izvaja prometne pravice;

(g)

„prepoved opravljanja letov“ pomeni zavrnitev, prekinitev, preklic ali omejitev dovoljenja za opravljanje prometa ali tehničnega dovoljenja letalskega prevoznika iz varnostnih razlogov, ali drug enakovreden varnostni ukrep za letalskega prevoznika, ki v Skupnosti nima prometnih pravic, zrakoplov katerega pa bi lahko sicer opravljal lete v Skupnosti na podlagi zakupne pogodbe;

(h)

„paketno potovanje“ pomeni storitve, opredeljene v členu 2(1) Direktive 90/314/EGS;

(i)

„rezervacija“ pomeni dejstvo, da ima potnik vozovnico ali drugačen dokaz, ki navaja, da je pogodbenik za zračni prevoz rezervacijo sprejel in registriral;

(j)

„ustrezni varnostni standardi“ pomenijo mednarodne varnostne standarde, ki so vsebovani v Čikaški konvenciji in njenih prilogah kakor tudi, kjer je to primerno, tiste iz ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(a)

da se prepove letenje letalskemu prevozniku in se ga na podlagi skupnih meril vključi na seznam Skupnosti;

(b)

da se letalskega prevoznika črta s seznama Skupnosti v primeru, da se pomanjkljivost ali pomanjkljivosti glede varnosti, zaradi katerih je bil letalski prevoznik vključen v seznam Skupnosti, popravijo in ne obstajajo razlogi za ohranitev tega letalskega prevoznika na seznamu Skupnosti;

(c)

da se spremenijo pogoji za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam Skupnosti.

(a)

začne z letališča na ozemlju države članice, za katerega se uporablja Pogodba;

ali

(b)

začne z letališča v tretji državi in se konča na letališču na ozemlju države članice, za katerega se uporablja Pogodba;

ali

(c)

začne z letališča na ozemlju tretje države in se konča na katerem koli takem letališču.

(a)

je bil sporočeni dejanski letalski prevoznik uvrščen na seznam Skupnosti ter mu je bilo prepovedano opravljanje letov, kar je povzročilo preklic zadevnega leta ali kar bi ga povzročilo, če bi se zadevni let opravil znotraj Skupnosti;

ali

(b)

je sporočenega dejanskega letalskega prevoznika zamenjal drugi dejanski letalski prevoznik, ki je bil uvrščen na seznam Skupnosti in mu je bilo prepovedano opravljanje letov, kar je povzročilo preklic zadevnega leta ali kar bi ga povzročilo, če bi se zadevni let opravil znotraj Skupnosti,

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/23

(1)

Vezanje dodeljevanja sredstev pomoči posredno ali neposredno na nakup blaga in storitev, ki so nabavljeni s sredstvi te pomoči v državi donatorki, zmanjšuje učinkovitost pomoči in ni skladno z razvojno politiko v korist revnim. Sproščanje pomoči ni cilj samo po sebi, ampak mora biti uporabljeno kot pripomoček, ki bi spodbudil uspešnost ostalih elementov v boju proti revščini, kot so lastništvo, regionalno povezovanje in večanje zmogljivosti, s poudarkom na okrepitvi moči lokalnih in regionalnih dobaviteljev blaga in storitev v državah v razvoju.

(2)

Marca 2001 je Odbor za razvojno pomoč (DAC) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sprejel „Priporočilo o sproščanju uradne razvojne pomoči najmanj razvitim državam“ (2). Države članice so sprejele to priporočilo in Komisija je sprejela idejo tega priporočila kot smernico za pomoč Skupnosti.

(3)

14. marca 2002 je Svet za splošne zadeve, ki je zasedal istočasno z Evropskim svetom v Barceloni, pri pripravah na mednarodno konferenco o financiranju razvoja, ki je potekala v Monterreyu od 18. do 22. marca 2002, sklenil, da bo Evropska unija „izvedla priporočila DAC o sproščanju pomoči najmanj razvitim državam in nadaljevala razprave o nadaljnjem sproščanju dvostranske pomoči. EU bo naredila tudi korak k nadaljnjemu sproščanju pomoči Skupnosti z ohranjanjem obstoječega sistema cenovnih ugodnosti v okviru EU-AKP.“

(4)

18. novembra 2002 je Komisija sprejela sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Sproščanje: Povečevanje učinkovitosti pomoči“. V njem so predstavljena stališča Komisije o tej zadevi in morebitne možnosti za izvajanje zgoraj imenovane obveze iz Barcelone na podlagi sistema pomoči EU.

(5)

V svojih zaključkih o sproščanju pomoči z dne 20. maja 2003 je Svet poudaril potrebo po nadaljnjem sproščanju pomoči Skupnosti. Strinjal se je z načini, ki so razloženi v prej navedenem sporočilu, in se odločil o predlaganih možnostih.

(6)

4. septembra 2003 je Evropski parlament sprejel resolucijo o zgoraj navedenem sporočilu Komisije (3), v kateri je ugotovil potrebo po nadaljnjem sproščanju pomoči Skupnosti. Podprl je načine, ki so razloženi v prej omenjenem sporočilu, in se strinjal s predlaganimi možnostmi. Poudaril je potrebo po nadaljnji razpravi o bolj intenzivnem sproščanju pomoči na podlagi dopolnilnih študij in dokumentiranih predlogov, ter izrecno zahteval „jasno naklonjenost lokalnemu in regionalnemu sodelovanju, ki daje prednost – po razvrstitvi – dobaviteljem iz države prejemnice, sosednjih držav v razvoju in drugih držav v razvoju“ za krepitev prizadevanj držav prejemnic za izboljšanje lastne proizvodnje na nacionalni, regionalni, lokalni in družinski ravni, kakor tudi ukrepov za spodbujanje razpoložljivosti in dostopnosti javnosti do živil in osnovnih storitev v skladu z lokalnimi navadami in proizvodnjo ter trgovskimi sistemi.

(7)

Pri opredelitvi dostopa do zunanje pomoči Skupnosti je treba upoštevati več dejavnikov. Pravila o upravičenosti, ki urejajo dostop oseb, so določena v členu 3. Pravila, ki urejajo sodelovanje strokovnjakov in poreklo zalog in materialov, dobavljenih s strani upravičenih oseb, so določena v členu 4 oziroma 5. Opredelitev in načini izvajanja vzajemnosti so v členu 6. Odstopanja in njihovo izvajanje so predvidena v členu 7. Posebne določbe o dejavnostih, ki jih financira mednarodna organizacija, regionalna organizacija ali so sofinancirane s tretjimi državami, so določena v členu 8. Posebne določbe za potrebe humanitarne pomoči so določene v členu 9.

(8)

Dostop do zunanje pomoči Skupnosti je opredeljen v temeljnem aktu, ki ureja tovrstno pomoč, v povezavi z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“). Spremembe, uvedene s to uredbo glede dostopa do pomoči Skupnosti zahtevajo spremembe vseh teh instrumentov. Vse dopolnitve zadevnih temeljnih aktov so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

(9)

Pri dodeljevanju javnih razpisov v skladu z instrumentom Skupnosti bo posvečena posebna pozornost upoštevanju poglavitnih mednarodno sprejetih delovnih in okoljskih standardov Mednarodne organizacije dela, npr. konvencij o svobodi združevanja in pravice do kolektivnega pogajanja, o odpravi prisilnega in obveznega dela, o odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter o odpravi dela otrok.

(10)

Pri dodeljevanju javnih razpisov v skladu z instrumentom Skupnosti bo posvečena posebna pozornost spoštovanju naslednjih mednarodno sprejetih okoljskih konvencij: Konvencija o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, Kartagenski protokol biološke varnosti iz leta 2000, Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1997 –

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/34

(1)

Odločba št. 2256/2003/ES (3) je ustanovila program MODINIS za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti informacij in omrežja za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2005.

(2)

Odločba št. 2256/2003/ES je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES, da bi se prilagodili referenčni zneski zaradi upoštevanja širitve Evropske unije.

(3)

V svoji Resoluciji z dne 9. decembra 2004 o prihodnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) (4) je Svet povabil Komisijo, da začne pripravljalna dela za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005 kot pomembnega dela nove Agende informacijske družbe po letu 2005.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 19. novembra 2004 z naslovom „Izzivi za Evropsko informacijsko družbo po letu 2005“ analizira izzive, ki jih mora strategija evropske informacijske družbe obravnavati do leta 2010. Sporočilo zagovarja širšo uporabo IKT in nadaljnjo posvečanje pozornosti vsem vprašanjem, ki so povezana z IKT, kar vključuje potrebo po spremljanju in izmenjavi dobrih praks. Sporočilo je bilo izhodišče za razmišljanje, ki je vodilo k pobudi za novo informacijsko družbo v letu 2005, z začetkom leta 2006.

(5)

Nova pobuda z naslovom „i2010: evropska informacijska družba“ je bila objavljena v Sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo“s ciljem spodbujanja uporabe IKT.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 1. junija 2005 z naslovom „i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“označuje ključne politične prednostne naloge petletne strategije za spodbujanje odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva. Spodbujanje izmenjave dobrih praks in spremljanje služb, podprtih z IKT, bosta še naprej podpirala dialog z interesnimi skupinami in državami članicami, zlasti v smislu odprte metode usklajevanja.

(7)

V predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013) je predlagan Okvirni program za ukrepanje Skupnosti na področju konkurenčnosti in inovacij, ki zajema obdobje 2007-2013 in združuje posebne ukrepe Skupnosti, ki prispevajo k podjetništvu, MSP, industrijski konkurenčnosti, inovacijam, informacijski in komunikacijski tehnologiji, okoljskim tehnologijam in inteligentni energiji, vključno z ukrepi iz Odločbe št. 2256/2003/ES.

(8)

Uredba (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (5) vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Ti statistični podatki vključujejo informacije, ki so potrebne za postopek primerjanja pri e-Evropa in pomembne za strukturne kazalce, ki podpirajo spremljanje učinkovitosti držav članic in so potrebne pri določanju enotne podlage za analizo informacijske družbe.

(9)

V 12 mesecih med iztekom akcijskega načrta e-Evropa 2005 in pričakovanim začetkom Okvirnega programa leta 2007 je treba vzpostavitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij v gospodarstvu spremljati in podpirati z nadaljnjimi primerjalnimi in statističnimi analizami, ki temeljijo na strukturnih kazalcih, in z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi, sprejeti po programu o primerjalnih analizah, dobrih praksah in usklajevanju politike v letu 2006 bodo podpirali doseganje ciljev iz zgoraj navedenega sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 in z dne 1. junija 2005.

(10)

Mehanizme za spremljanje in izmenjavo izkušenj, primerjalne analize, razširjanje dobrih praks in analizo ekonomskih in družbenih posledic informacijske družbe je treba nadaljevati v letu 2006, da se dosežejo cilji iz sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005, s ciljem spodbujanja vzpostavitve IKT kot nadaljevanja agende e-Evropa in tiste iz sporočila Komisije z dne 1. junija 2005.

(11)

Odločbo št. 2256/2003/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

1.   S programom za leto 2006 se nadaljuje spremljanje vzpostavitve in uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v gospodarstvu in razširjanje dobrih praks, program zasleduje naslednje cilje:

2.   Dejavnosti programa so ukrepi med-sektorske narave, ki dopolnjujejo ukrepe Skupnosti na drugih področjih. Nobeden od ukrepov ne sme podvajati dela, ki se izvaja na teh področjih na podlagi drugih programov Skupnosti. Ukrepi, sprejeti na podlagi programa za primerjalne analize, dobre prakse in uskladitev politike si prizadevajo doseči cilje iz Sporočila Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu Evropskemu svetu, z naslovom ‚Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo’ s ciljem spodbujanja IKT kot nadaljevanja agende e-Evropa in zlasti spodbujanja širokopasovne povezave omrežja, e-vlado, e-poslovanje, e-zdravje in e-učenje in ciljev iz sporočila Komisije z dne 1. junija 2005, z naslovom ‚i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje’ za pospeševanje odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva.

3.   Program prav tako zagotavlja skupen okvir za dopolnilno medsebojno vplivanje na evropski ravni različnih državnih, območnih in krajevnih ravni.“;

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Za doseganje ciljev iz člena 1a se sprejmejo naslednje kategorije ukrepov:

3.

Prvi odstavek člena 4 se nadomesti z naslednjim:

„Program zajema obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006.

Finančni okvir za izvajanje tega programa je 30 160 000 EUR.“

4.

Priloga se nadomesti s prilogo k tej odločbi.

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/38

(1)

Z Direktivo 90/544/EGS (4) se je od držav članic zahtevalo, da do 31. decembra 1992 v frekvenčnem pasu radijskega spektra od 169,4 do 169,8 MHz določijo štiri kanale za vseevropsko storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica (v nadaljnjem besedilu „ERMES“) in da čim hitreje izdelajo načrte, po katerih bi lahko v skladu s povpraševanjem na trgu vseevropska storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica zasedla celoten frekvenčni pas od 169,4 do 169,8 MHz.

(2)

Uporaba frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8 MHz v Skupnosti za ERMES se je zmanjšala ali je celo prenehala, tako da ERMES trenutno ne izkorišča polne zmogljivosti tega frekvenčnega pasu, ki bi se ga lahko učinkoviteje uporabilo za izpolnjevanje drugih potreb politike Skupnosti.

(3)

Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (5) je vzpostavila politiko Skupnosti in pravni okvir za zagotavljanje usklajevanja pristopov in po potrebi usklajene pogoje v zvezi z razpoložljivostjo in učinkovito uporabo spektralnega pasu, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Omenjena odločba Komisiji omogoča, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe za zagotovitev usklajenih pogojev glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe spektralnega pasu.

(4)

Ker je frekvenčni pas od 169,4 do 169,8 MHz primeren za aplikacije, ki so v pomoč prizadetim osebam in invalidom, in ob upoštevanju, da je spodbujanje takšnih aplikacij cilj politike Skupnosti skupaj s splošnim ciljem zagotavljanja delovanja notranjega trga, je Komisija na podlagi člena 4(2) Odločbe o radijskem spektru pooblastila Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu „CEPT“), da med drugim preuči aplikacije za pomoč invalidom.

(5)

V skladu s pooblastilom je CEPT izdelal nov načrt glede frekvenc in ureditev kanalov, po kateri si bo delilo frekvenčni pas šest vrst najprimernejših aplikacij, kar bo izpolnjevalo več potreb politike Skupnosti.

(6)

Zaradi tega in v skladu s cilji Odločbe o radijskem spektru je treba Direktivo 90/544/EGS razveljaviti –

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/40

(1)

Člen 14 Pogodbe določa območje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(2)

Prizadevanja na področju notranjega trga naj izboljšajo kakovost življenja, varovanje zdravja in varnost potrošnikov. Ta direktiva je v skladu z zahtevo, da naj se v opredelitvi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov.

(3)

Uporabo določenih ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok, ki so narejeni iz plastificiranih materialov ali vključujejo dele, narejene iz njih, je treba prepovedati, ker prisotnost določenih ftalatov predstavlja ali lahko predstavlja tveganje za zdravje otrok. Igrače in predmeti za nego otrok, ki se, čeprav niso temu namenjeni, lahko dajo v usta, lahko v nekaterih primerih ogrožajo zdravje majhnih otrok, če so narejeni iz plastificiranih materialov ali vključujejo dele, narejene iz plastificiranih materialov, ki vsebujejo nekatere ftalate.

(4)

Znanstveni odbor za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) je po posvetovanju s Komisijo podal mnenja o tveganjih za zdravje, ki jih predstavljajo ftalati.

(5)

Priporočilo Komisije 98/485/ES z dne 1. julija 1998 o predmetih za nego otrok in igračah iz mehkega PVC, ki vsebujejo določene ftalate in ki so namenjeni za to, da jih dajejo v usta otroci, mlajši od treh let (4), poziva države članice, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja otrok glede teh izdelkov.

(6)

Na podlagi sprejetja Odločbe Komisije 1999/815/ES (5) v okviru Direktive Sveta 92/59/EGS z dne 29. junija 1992 o splošni varnosti proizvodov (6) je od leta 1999 na ravni Evropske unije uporaba šestih ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok, ki so namenjeni za to, da jih dajejo v usta otroci, mlajši od treh let, začasno prepovedana. Veljavnost te odločbe se redno podaljšuje.

(7)

Omejitve za dajanje na trg igrač in predmetov za nego otrok zaradi vsebnosti ftalatov, ki so jih nekatere države članice že sprejele, neposredno vplivajo na dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zato je treba približati zakonodaje držav članic na tem področju in posledično spremeniti Prilogo I k Direktivi 76/769/EGS (7).

(8)

Previdnostno načelo je treba uporabiti, kadar se z znanstveno oceno tveganja ne da določiti dovolj zanesljivo, da bi se lahko zagotovila visoka raven zaščite zdravja, zlasti zdravja otrok.

(9)

Kot organizmi v razvoju so otroci zlasti občutljivi na snovi, strupene za razmnoževanje. Zato je treba kar najbolj zmanjšati izpostavljenost otrok virom emisij teh snovi, ki se jim je dejansko mogoče izogniti, zlasti tistim emisijam, ki izvirajo iz izdelkov, ki jih otroci dajejo v usta.

(10)

Med ocenjevanjem tveganja in/ali v okviru Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (8) so bili di(2-etilheksil) ftalat (DEHP), dibutil ftalat (DBP) in benzil butil ftalat (BBP) opredeljeni kot snovi, strupene za razmnoževanje, in so bili zato razvrščeni v 2. skupino strupenosti za razmnoževanje.

(11)

Znanstvenih podatkov o di-isononil ftalatu (DINP), di-izodecil ftalatu (DIDP) in di-n-oktil ftalatu (DNOP) ni ali pa so si nasprotujoči, ni pa mogoče izključiti, da te snovi ne predstavljajo potencialnega tveganja, če se uporabljajo v igračah in predmetih za nego otrok, ki so sami po sebi izdelani za otroke.

(12)

Negotovosti pri ocenjevanju izpostavljenosti tem ftalatom, kot npr. čas držanja v ustih in izpostavljenost emisijam iz drugih virov, zahtevajo, da se upoštevajo previdnostni razlogi. Zato je treba uvesti omejitve pri uporabi teh ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok ter pri dajanju teh predmetov na trg. Zaradi sorazmernosti pa naj bodo omejitve za DINP, DIDP in DNOP manj stroge kot predlagane omejitve za DEHP, DBP in BBP.

(13)

Komisija bi morala preučiti druge uporabe predmetov, ki so narejeni iz plastificiranih materialov ali vključujejo dele, narejene iz plastificiranih materialov, ki lahko ljudi izpostavijo tveganju, zlasti predmetov, ki se uporabljajo v medicinskih pripomočkih.

(14)

V skladu s Sporočilom Komisije o previdnostnem načelu se morajo ukrepi, ki temeljijo na tem načelu, ponovno preučiti v luči novih znanstvenih podatkov.

(15)

V sodelovanju z organi držav članic, ki so odgovorni za nadzor trga in izvrševanje ureditve za igrače in predmete za nego otrok, in ob posvetovanju z ustreznimi organizacijami proizvajalcev in uvoznikov mora Komisija spremljati uporabo ftalatov in drugih snovi za plastificiranje igrač in predmetov za nego otrok.

(16)

Za namene Direktive 76/769/EGS je treba opredeliti pojem „predmet za nego otrok“.

(17)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje (9) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kar se da nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(18)

Komisija bo preučila uporabo ftalatov, naštetih v Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS, v drugih izdelkih, ko bo zaključena ocena tveganja po Uredbi Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (10).

(19)

Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o minimalnih zahtevah za zaščito delavcev, ki jo vsebuje Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (11) in posebne direktive, ki na njej temeljijo, zlasti Direktiva Sveta 90/394/EGS z dne 28. junija 1990 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu (12) in Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (13) –

1.

V členu 1(3) se doda naslednja točka:

.

2.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/44

(1)

Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila predmet pregleda Delovne skupine za opremo, ki se uporablja na prostem, ki jo je ustanovila Komisija.

(2)

V svojem poročilu z dne 8. julija 2004 je ta delovna skupina sklenila, da so nekatere omejitve iz stopnje II, ki se morajo obvezno začeti uporabljati od 3. januarja 2006, tehnično neizvedljive. Vendar pa namen ni nikoli bil omejevati dajanje na trg ali v obratovanje opreme zgolj na podlagi tehnične izvedljivosti.

(3)

Zato je treba zagotoviti, da se nekatere vrste opreme, navedene v členu 12 Direktive 2000/14/ES, ki zgolj iz tehničnih razlogov ne bi mogle izpolniti omejitev iz stopnje II do 3. januarja 2006, lahko dajo na trg in/ali v obratovanje od navedenega datuma.

(4)

Izkušnje iz prvih petih let uporabe Direktive 2000/14/ES so pokazale, da je potrebnega več časa za izpolnitev določb, predvidenih v členih 16 in 20 navedene direktive in so nakazale na potrebo po pregledu navedene direktive z možnostjo sprememb, zlasti glede omejitev iz stopnje II, ki so navedene v njej. Zato je treba za dve leti podaljšati rok za predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o izkušnjah Komisije pri izvajanju in upravljanju Direktive 2000/14/ES, kakor je navedeno v členu 20(1) navedene direktive.

(5)

Člen 20(3) Direktive 2000/14/ES predvideva, da Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali in v kolikšnem obsegu tehnični napredek omogoča zmanjšanje vrednosti omejitev za vrtne kosilnice in obrezovalnike trat/obrezovalnike tratnih robov. Glede na dejstvo, da so obveznosti iz člena 20(1) navedene direktive bolj zavezujoče kot tiste iz člena 20(3), ter zaradi izogibanja podvajanja prizadevanj, je primerno, da se te vrste opreme vključi v splošno poročilo, predvideno v členu 20(1) navedene direktive. Zato naj bi se ločena obveznost poročanja iz člena 20(3) navedene direktive ukinila.

(6)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanje trajnega delovanja notranjega trga tako, da se zahteva, da oprema, ki se uporablja na prostem, ustreza usklajenim predpisom o hrupu v okolju, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa, lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, v tem je njen obseg uporabe omejen na tiste vrste opreme, za katere je izpolnjevanje omejitev iz stopnje II trenutno nemogoče zaradi tehničnih razlogov.

(7)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (4) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(8)

Direktivo 2000/14/ES bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

1.

tabela v členu 12 se nadomesti z:

2.

člen 20 se spremeni:

—

vibracijski valjarji, za katerimi upravljavec hodi,

—

vibracijske plošče (> 3 kW),

—

vibracijski nabijači,

—

buldožerji (z jeklenimi gosenicami),

—

nakladalniki (z jeklenimi gosenicami > 55 kW),

—

viličarji z motorji z notranjim izgorevanjem in protiutežjo,

—

finišerji za ceste z napravo za teptanje,

—

ročno upravljani lomilci betona z motorjem z notranjim izgorevanjem in krampi za beton (15 < m < 30),

—

vrtne kosilnice, obrezovalniki trat/obrezovalniki tratnih robov.

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/47

(1)

Direktiva Sveta 90/544/EGS z dne 9. oktobra 1990 o frekvenčnih pasovih, ki so določeni za usklajeno uvajanje vseevropskega kopenskega javnega radijskega osebnega klica v Skupnosti (Direktiva ERMES) (2) je bila razveljavljena dne 27. decembra 2005 z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/82/ES (3). Navedena direktiva je od držav članic zahtevala, da v radiofrekvenčnem pasu od 169,4 do 169,8 MHz določijo štiri kanale za vseevropsko storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica (v nadaljnjem besedilu: ERMES) in zagotovijo, da storitve ERMES čim prej zasedejo celoten radiofrekvenčni pas od 169,4 do 169,8 MHz v skladu s povpraševanjem na trgu.

(2)

Uporaba radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8 MHz za ERMES se je v Skupnosti močno zmanjšala ali je celo prenehala, tako da ERMES tega radiofrekvenčnega pasu ne izkorišča učinkovito in bi se zato lahko bolje uporabil za zadovoljevanje drugih potreb politike Skupnosti.

(3)

V skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru je Komisija 7. julija 2003 pooblastila Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: konferenca CEPT), da zbere informacije o trenutnih in možnih prihodnjih aplikacijah pasu od 169,4 do 169,8 MHz, opredeli druge možnosti za uporabo radiofrekvenčnega pasu, zlasti tiste možnosti, ki niso povezane le s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijami. Naloga konference CEPT je bila, da za vsako možno aplikacijo oceni možnost soobstoja različnih aplikacij in možnost uporabe drugih radiofrekvenčnih pasov v skladu z načeli okvirne direktive. Radiofrekvenčni pas, ki je že delno usklajen, je primeren za določene aplikacije, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem notranjega trga na številnih področjih politike Skupnosti, med katerimi bi nekatere lahko koristile invalidnim osebam ali pripomogle k sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev v Evropski uniji.

(4)

Člen 8(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (4) od držav članic zahteva, da podpirajo interese državljanov Evropske unije, med drugim z obravnavo potreb posebnih družbenih skupin, zlasti oseb z okvaro sluha in oseb, ki potrebujejo nujno pomoč.

(5)

Na podlagi tehničnih raziskav in zbiranja informacij je konferenca CEPT potrdila, da je kljub sprejetju Direktive 90/544/EGS uporaba tega radiofrekvenčnega pasu za ERMES ostala zelo omejena in da se je potreba po sistemih pošiljanja radijskih sporočil ali osebnega klica v Evropi spremenila, saj so njihove funkcije nadomeščene z drugimi tehnologijami, kot na primer sistemi pošiljanja kratkih sporočil (SMS) preko GSM.

(6)

Zato je treba v Skupnosti dodelitev delov radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8 MHz za ERMES spremeniti, da se zagotovi učinkovitejša uporaba tega radiofrekvenčnega pasu in obenem ohrani njegov usklajeni značaj.

(7)

V skladu s pooblastilom je konferenca CEPT izdelala nov frekvenčni načrt in razporeditev kanalov, ki omogoča, da si radiofrekvenčni pas od 169,4 do 169,8125 MHz deli šest vrst najprimernejših aplikacij, da bi tako izpolnili več potreb politike Skupnosti. Te potrebe vključujejo pomoč osebam z okvaro sluha z uporabo slušnih aparatov, saj bi jim usklajen radiofrekvenčni pas v Skupnosti izboljšal pogoje potovanja med državami članicami in z ekonomijo obsega znižal cene opreme; razvoj notranjega trga socialnih alarmov, ki starejšim ali invalidnim osebam omogočajo pošiljanje alarmnih sporočil na pomoč, naprave za sledenje blaga ali sledilne naprave, ki bi pomagale pri izsleditvi in povrnitvi ukradenega blaga v Skupnosti, sisteme odčitavanja števcev, ki jih uporabljajo storitvena podjetja za vodo in elektriko; in obstoječe sisteme osebnega klica kot je ERMES, pa tudi zasebne mobilne radijske (PMR) sisteme, kadar se uporabljajo začasno, za pomoč pri kritju posebnih začasnih dogodkov, ki trajajo od nekaj dni do nekaj mesecev.

(8)

Zagotoviti je treba, da se bodo rezultati pooblastila konference CEPT, za katere Komisija meni, da so zadovoljivi, lahko uporabljali v Skupnosti in izvajali v državah članicah. Za preostale odobritve za ERMES in/ali PMR, ki niso v skladu z novim frekvenčnim načrtom in razporeditvijo kanalov, je treba dovoliti, da ostanejo nespremenjene, dokler ne prenehajo veljati ali dokler ne bo mogoče aplikacij sistemov ERMES in/ali PMR brez pretirane obremenitve prestaviti na ustrezne pasove radijskega spektra.

(9)

Pri omogočanju dostopa do radijskega spektra je treba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/20/ES z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (5) uporabiti najmanj zahteven sistem izdajanja odobritev, vključno z odsotnostjo individualnih pravic uporabe.

(10)

Ne glede na dejstvo, da potrebe določenih politik glede spektra lahko zahtevajo izključno dodelitev frekvenc, je pri radiofrekvenčnih pasovih na splošno primerno predlagati čim bolj posplošene dodelitve, tako da bi usmerjali njihovo uporabo zgolj z določitvijo specifičnih omejitev uporabe, kot so obratovalni ciklus ali ravni moči, in da bi z usklajenimi standardi, priznanimi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (6), zagotovili, da oprema, ki deluje v dodeljenem radijskem spektru, uporablja ta spekter v čim manjši možni meri, tako da se je mogoče izogniti škodljivemu motenju.

(11)

Dvostranski ali večstranski sporazumi bodo zagotovili uskladitev kanalov med sosednimi državami v delu pasu od 169,4 do 169,8125 MHz z visoko močjo.

(12)

Da bi zagotovili tudi dolgoročno učinkovito uporabo pasu od 169,4 do 169,8125 MHz, morajo uprave nadaljevati s študijami, ki bi lahko povečale učinkovitost, zlasti uporabo določenega zaščitnega pasu.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

(a)

„slušni aparat“ pomeni radiokomunikacijski sistem, ki ponavadi vključuje enega ali več radijskih oddajnikov in enega ali več radijskih sprejemnikov ter osebam z okvaro sluha omogoča povečanje slušne sposobnosti;

(b)

„socialni alarm“ pomeni zanesljiv radiokomunikacijski sistem in omrežje, vključno s prenosno opremo, ki osebi v stiski omogoča, da na omejenem območju s preprostim upravljanjem sproži klic na pomoč;

(c)

„sistem odčitavanja števcev“ pomeni sistem, ki omogoča daljinsko spremljanje stanja, merjenje in daljinsko krmiljenje z uporabo radiokomunikacijskih naprav;

(d)

„sistem sledenja in izsleditve blaga“ pomeni sistem, ki omogoča sledenje in izsleditev blaga ter vodi k njegovi ponovni pridobitvi in ga ponavadi sestavljata radijski oddajnik, nameščen na blago, ki se želi zaščititi, in sprejemnik, lahko pa vključuje tudi alarm;

(e)

„sistem osebnega klica“ pomeni sistem, ki omogoča enosmerne radiokomunikacije med oddajnikom in sprejemnikom z uporabo bazne postaje in mobilnikom kot sprejemnikom;

(f)

„zasebne mobilne radiokomunikacije (PMR)“ pomenijo storitve kopenskih mobilnih komunikacij z uporabo simpleksnega, poldupleksnega in po možnosti polnodupleksnega načina na ravni terminala za zagotavljanje komunikacij znotraj zaprte uporabniške skupine.

(a)

izključna uporaba za slušne aparate;

(b)

izključna uporaba za socialne alarme;

(c)

neizključna uporaba za sisteme odčitavanja števcev;

(d)

neizključna uporaba za oddajnike nizkih moči za sisteme sledenja in izsleditve blaga.

(a)

oddajniki visokih moči za sisteme sledenja in izsleditve blaga;

(b)

obstoječi sistemi osebnega klica ali sistemi osebnega klica, preneseni z drugih kanalov radiofrekvenčnega pasu.

(a)

slušni aparati za neizključno uporabo v delu radiofrekvenčnega pasu za nizke moči;

(b)

sledenje, osebni klic, začasna uporaba ali zasebne mobilne radiokomunikacije na nacionalni ravni v delu pasu za visoke moči.

27.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/52

„2.

(…) Določijo se v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

„2.

(…)Določijo se v skladu z naslednjim časovnim razporedom: