16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/3

(1)

Člen 63(7) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (2) omejuje odobritev izvoznih nadomestil za proizvode vinskega sektorja na količine in stroške, določene v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(2)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 883/2001 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija sprejme nekatere ukrepe, da prepreči izčrpanje količin ali proračunskih sredstev, ki so na voljo v skladu z navedenim sporazumom.

(3)

Na podlagi informacij o zahtevkih za izvozna dovoljenja, s katerimi je Komisija razpolagala na dan 14. decembra 2005, bi lahko bila količina, razpoložljiva v obdobju do 15. januarja 2006, za namembno območje (1) Afrika iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 883/2001, izčrpana, če se izdaja izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne omeji. Zato je potrebno uporabljati enoten odstotek za sprejem zahtevkov, vloženih v obdobju od 7. do 13. decembra 2005, in ustaviti predložitev zahtevkov ter izdajo dovoljenj za to območje do 16. januarja 2006 –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/4

(1)

Uredba (ES) št. 726/2004, ki nadomešča Uredbo Sveta (EGS) št. 2309/93 z dne 22. julija 1993, ki določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za ljudi in za uporabo v veterini ter ustanavlja Evropsko agencijo za vrednotenje zdravil (2), določa, da morajo biti prihodki Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu Agencija) sestavljeni iz prispevka Skupnosti in pristojbin podjetij.

(2)

V okviru sistema, vzpostavljenega z Uredbo (EGS) št. 2309/93, Uredba Sveta (ES) št. 297/95 (3), določa pristojbine, ki se plačujejo Agenciji.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 je treba položaj mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) obravnavati ločeno. Da bi za MSP zmanjšali stroške trženja zdravil, za katere je bilo dovoljenje za promet pridobljeno s centraliziranim postopkom, navedena Uredba predvideva sprejem posebnih določb o znižanju pristojbin, odlogu plačila pristojbin in nudenju upravne pomoči. Takšne določbe bi se morale uporabljati tako za sektor zdravil za humano uporabo kot za sektor zdravil za veterinarsko uporabo ter imeti za cilj spodbujanje inovacije in razvoj novih zdravil s strani MSP.

(4)

Zaradi skladnosti in preglednosti je treba uporabljati opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetjih v skladu s Priporočilom Komisije 2003/361/ES (4).

(5)

Izkušnje, pridobljene po sprejetju Uredbe (EGS) št. 2309/93, kažejo, da imajo MSP glavne finančne in administrativne težave na začetku z raznimi dejanji, potrebnimi pred pridobitvijo dovoljenja za promet, kot so iskanje znanstvenega svetovanja, predložitev vloge za pridobitev dovoljenja za promet in nadzori, ki so jim podvržena. Določbe iz te uredbe bi se zato morale osredotočiti na te vidike.

(6)

Pristojbine v zvezi z vlogami za pridobitev dovoljenja za promet in s tem povezanim nadzorom v zvezi z ocenjevanjem vloge, bi lahko za MSP pomenili veliko finančno obremenitev. Da bi se izognili poslabšanju finančnega stanja podjetij med postopkom ocenjevanja vloge za pridobitev dovoljenja za promet, je primerno odložiti plačilo teh pristojbin do konca postopka.

(7)

MSP v farmacevtskem sektorju, kot na primer tista, ki delujejo na področju genske ali somatične celične terapije, so pogosto inovativne družbe, ki lahko z združevanjem strokovnega znanja na ravni Skupnosti veliko pridobijo. Poleg tega so možnosti za dosego dobrega rezultata znanstvenega ocenjevanja vloge za pridobitev dovoljenja za promet v primeru zdravil, za katere je bilo uporabljeno znanstveno svetovanje, povečane. Zato je treba za MSP, ki so v postopku za pridobitev dovoljenja za promet, z znižanjem pristojbin olajšati dostop do znanstvenega svetovanja Agencije. Kot dodatno spodbudo je treba za vlagatelje vlog, ki so zaprosili za tako svetovanje in so ga pri razvoju svojih zdravil tudi dejansko upoštevali, uvesti pogojno oprostitev plačevanja pristojbin.

(8)

Predvideti bi bilo treba tudi drugo spodbudo, in sicer v obliki nižjih pristojbin za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov (MVO) zdravil za veterinarsko uporabo, da bi spodbudili določanje takih mejnih vrednosti.

(9)

Prevodi lahko za MSP pomenijo znatno administrativno obremenitev. Zato bi morala Agencija storiti, kar je potrebno za zagotovitev prevodov določenih dokumentov, potrebnih za izdajo dovoljenja za promet, zlasti osnutka povzetka značilnosti proizvoda in osnutka besedila na oznakah ter navodilih za uporabo.

(10)

Pomanjkanje izkušenj s centraliziranim postopkom in Agencijo kot upravno organizacijo ne bi smelo škodovati razvoju in trženju novih zdravil. Zato je primerno ustanoviti Urad za MSP, čigar edina naloga bo nuditi upravno pomoč MSP. Da bi poenostavil komunikacijo in odgovoril na praktična in postopkovna vprašanja, bi moral biti Urad za MSP edini vmesni člen med vlagateljem vloge (MSP) in Agencijo.

(11)

Da bi vlagateljem vlog (MSP) zagotovila praktična navodila, bi morala Agencija objaviti priročnik o tistih administrativnih in postopkovnih vidikih centraliziranega postopka, ki so za MSP posebej pomembni.

(12)

Da bi se pridobile povratne informacije iz prakse izvajanja, bi morala Agencija vsako leto poročati o izvajanju določb iz te uredbe.

(13)

Da bi imela MSP čim večjo korist od izjem, ki jih predvideva ta uredba, bi le-ta morala začeti veljati takoj.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za humano uporabo in Stalnega odbora za veterinarska zdravila –

(a)

pristojbini za vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, določeni v točkah (a) in (b) člena 3(1) in točkah (a) in (b) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 297/95;

(b)

pristojbini za nadzore za ocenitev vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, določeni v členu 3(4) in členu 5(4) Uredbe (ES) št. 297/95.

(a)

v primeru nadzora se pristojbina za nadzor iz člena 3(4) in člena 5(4) Uredbe (ES) št. 297/95 zniža za 90 %;

(b)

v primeru znanstvenega svetovanja se pristojbina za znanstveno svetovanje iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 297/95 zniža za 90 %;

(c)

v primeru strokovnih storitev se pristojbina za znanstvene storitve iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 297/95 zniža za 90 %.

(a)

svetuje vlagateljem v zvezi z upravnimi in postopkovnimi dejanji, potrebnimi za izpolnitev zahtev iz Uredbe (ES) št. 726/2004;

(b)

zagotovi spremljanje vseh zahtevkov in vlog, ki jih predloži isti vlagatelj in ki se nanašajo na posamezno zdravilo;

(c)

organizira delavnice in usposabljanja za vlagatelje v zvezi z upravnimi in postopkovnimi dejanji, potrebnimi za izpolnitev zahtev iz Uredbe (ES) št. 726/2004.

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/8

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/16

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 13. decembra 2005.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 13 decembra 2005.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/19

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod, uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3) določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/22

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/25

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/27

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/28

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1438/2005 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/29

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/30

(1)

V skladu s Sklepom Sveta z dne 17. maja 2004 se je Komisija pogajala o Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo z Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Republiko Črno goro, Romunijo, Republiko Srbijo in Misijo začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244).

(2)

Ob upoštevanju možnosti njene poznejše sklenitve, je treba Pogodbo o ustanovitvi Skupnosti za energijo, parafirano 31. maja 2005, podpisati v imenu Skupnosti –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/31

(1)

S pismom z dne 24. novembra 2000, vpisanim v evidenco 28. novembra 2000, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji v skladu s členom 88(3) Pogodbe obvestilo Komisijo glede Zakona dežele Sardinija št. 22 z dne 17. novembra 2000 (1) o ukrepih za pomoč rejcem v boju proti bolezni živali, imenovani bolezen modrikastega jezika (v nadaljevanju „Zakon dežele Sardinija št. 22/2000“). Člen 10 Zakona določa, da mora nekatere oblike pomoči odobriti Komisija v okviru postopka iz členov 87 in 88 Pogodbe.

(2)

S pismom z dne 15. decembra 2000, vpisanim v evidenco 19. decembra 2000, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji predložilo Komisiji dodatne podatke, ki jih je zahtevala s pismom z dne 13. decembra 2000.

(3)

S pismom z dne 2. februarja 2001 je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zadevno pomočjo.

(4)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je povabila zadevne strani k predložitvi pripomb v zvezi z zadevnim ukrepom.

(5)

V istem sklepu je Komisija dovolila pomoč iz členov 2, 3 in 4 Zakona št. 22/2000, ker meni, da izpolnjujejo vse potrebno, da se ta pomoč šteje kot pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe.

(6)

Italijanski organi niso predložili nobene pripombe v zvezi z zadevnimi ukrepi. Komisija ni prejela nobenih pripomb drugih zadevnih strani.

(7)

Pomoč temelji na členu 5 Zakona dežele Sardinije št. 22/2000 o ukrepih v korist zadrug, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem, za nadomestilo škode, ki jo je povzročila bolezen modrikastega jezika.

(8)

Avgusta 2000 se je na Sardiniji pri ovcah pojavila bolezen modrikastega jezika in se razširila po celem otoku kljub ukrepom, ki so jih sprejeli javni organi. Širjenje bolezni so olajšale podnebne razmere (vroče in suho vreme). V boju proti boleznim živali so italijanski organi za zdravstveno varstvo 28. avgusta 2000 prepovedali premik domačih in divjih prežvekovalcev, ki izvirajo ali prihajajo s Sardinije (vključno s spermo, jajčeci in zarodki), v druge dele države in druge države članice Evropske unije. Poleg tega je bila odrejena prepoved premika navedenih živali iz pokrajine Cagliari v preostale dele dežele in obveznost, da veterinarske službe drugih dežel izvajajo klinične preglede v podjetjih, kamor so bile pred manj kot dvema mesecema pripeljane ovce s Sardinije. Deželni organi so sprejeli tudi Uredbo št. 34 z dne 5. septembra 2000 o nujnih predpisih za nadzor bolezni modrikastega jezika (3), ki na celotnem ozemlju Sardinije prepoveduje selitve podjetij, ki se ukvarjajo z vzrejo ovc, koz, goveda, bivolov in divjih vrst živali. Uredba je določila tudi obvezen boj proti mrčesu, ki prenaša malarijo. 16. oktobra 2000 so deželni organi za zdravstveno varstvo sprejeli načrt za boj proti bolezni modrikastega jezika na Sardiniji in njeno izkoreninjenje, 25. oktobra 2000 je deželni svet Sardinije sprejel Zakon št. 22/2000 o ukrepih za pomoč rejcem v boju proti bolezni živali, imenovani bolezen modrikastega jezika, ki je bil pozneje predložen Komisiji v pregled skladnosti s členi 87, 88 in 89 Pogodbe. Ukrepi iz členov 2, 3 in 4 Zakona št. 22/2000 so združljivi s skupnim trgom (4). Komisija se je odločila, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi s pomočjo iz člena 5 navedenega zakona.

(9)

Člen 5 Zakona št. 22/2000 dovoljuje deželni upravi, da dodeli pomoč podjetjem in zadrugam s sedežem na Sardiniji, ki se ukvarjajo z zbiranjem, predelavo, pakiranjem in trženjem kmetijskih proizvodov in proizvodov živalskega izvora in ki se jim je oddaja iz pogodbenih ali statutarnih obveznosti zmanjšala za več kot 20 % (prikrajšana kmetijska območja) ali 30 % (druga območja) glede na povprečje zadnjih treh let. Ta pomoč je namenjena za nadomestilo izgub zaradi pomanjkanja surovin za predelavo in je omejena na izgube, povezane z zmanjšanjem oddaje članov.

(10)

Predviden znesek pomoči za leto 2000 je 5 milijard ITL (približno 2 582 280 EUR).

(11)

Komisija se je odločila, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe zaradi nekaterih dvomov glede združljivosti zadevne sheme za pomoč s skupnim trgom. Dvomljivo je zlasti dejstvo, da točka 11.4 Smernic ne vsebuje nobene določbe v zvezi z izplačilom odškodnine predelovalnim podjetjem za škodo zaradi bolezni živali.

Komisija meni, da kljub odločitvi italijanskih organov, da upravičenost do prejemanja pomoči pridržijo za zadruge, ni dokazov za vzročno zvezo med boleznijo (modrikastega jezika) in zmanjšanjem oddaje. Deželo je na primer prizadela zlasti suša (glej pomoč N 745/2000), ki je lahko prispevala k zmanjšanju oddanih količin. Poleg tega so se v nekaterih zadrugah lahko zmanjšale surovine zaradi drugih razlogov, ne zaradi bolezni modrikastega jezika (ali suše).

(12)

V skladu s točko 11.3.8 Smernic, ki omogoča izplačevanje odškodnin kmetom ali organizacijam pridelovalcev, ki jim pripadajo, samo za škodo, ki je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer, teh pravil ni mogoče uporabljati po analogiji za predelovalna podjetja za izgube zaradi bolezni modrikastega jezika. Komisija je na splošno menila, da so živilskopredelovalni obrati dovolj prilagodljivi pri upravljanju virov nabave. To je lahko povzročilo dodatne stroške za surovine in manjšo dobičkonosnost, vendar ne upravičuje neposredne uporabe predpisov, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.

(13)

Kolikor ni drugih pravnih podlag za preverjanje in morebitno odobritev pomoči iz člena 5 Zakona št. 22/2000, se zdi, da je treba to pomoč obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje ali pomoč živilskopredelovalnim podjetjem za zmanjšanje stroškov, ki jih imajo običajno pri tekočem upravljanju svojih dejavnosti. Takšno pomoč je načeloma treba šteti kot nezdružljivo s skupnim trgom.

(14)

Po odločitvi o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe italijanski organi niso predložili pripomb službam Komisije.

(15)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(16)

Člen 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (5) določa uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za proizvodnjo in trgovanje s proizvodi iz Uredbe, razen če v navedeni uredbi ni določeno drugače. Podobno določa Uredba Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (6), katere člen 23 določa uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za proizvodnjo proizvodov in trgovino s proizvodi iz člena 1, razen če v navedeni uredbi ni določeno drugače.

(17)

Člen 5 Zakona št. 22/2000 določa pomoč, namenjeno kmetijskim podjetjem in zadrugam, kot nadomestilo za izgube zaradi pomanjkanja surovin za predelavo, ki je posledica manjše oddaje članov po izbruhu epidemije bolezni modrikastega jezika. Zadevna podjetja in zadruge uživajo gospodarske koristi, ki jih pri izvajanju svojih dejavnosti ne bi nikoli dosegle, in lahko zaradi tega izboljšajo svoj konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi kmeti v Skupnosti, ki ne prejemajo enake pomoči.

(18)

Takšna pomoč vpliva na konkurenčnost in trgovino med državami članicami. Upravičenci se namreč ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo v sektorju (goveje in ovčje meso), ki je predmet trgovine med državami članicami. Leta 2001 je imela Italija 6 932 700 glav goveda, od tega 273 900 na Sardiniji. Isto leto je imela 8 311 400 glav ovc, od tega 3 602 200 na Sardiniji, medtem ko je bilo skupno število koz 1 024 800 glav, od tega 240 000 na Sardiniji.

(19)

Preučeni ukrep zato ustreza opredelitvi državne pomoči iz člena 87(1).

(20)

Prepoved dodelitve državne pomoči ni popolna. Vendar izjeme iz člena 87(2) v zadevnem primeru očitno ne veljajo in jih tudi italijanski organi ne navajajo.

(21)

Člen 87(3)(a) se prav tako ne uporablja, ker pomoč ni namenjena pospeševanju gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika.

(22)

Glede člena 87(3)(b) pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice.

(23)

Glede člena 87(3)(d) zadevna pomoč ni namenjena ciljem iz člena.

(24)

Ob upoštevanju vrste priglašene sheme je edino odstopanje, ki ga je mogoče uporabiti, tisto iz člena 87(3)(c). Zato je treba preveriti, ali se za izvajanje predvidenih ukrepov lahko uporabi navedeno odstopanje.

(25)

Ker so italijanski organi zadevni zakon št. 22/2000 pravilno priglasili v skladu s členom 88(3), se pri njegovem vrednotenju uporabljajo predpisi, določeni v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (7) (v nadaljnjem besedilu „Smernice“). V skladu s točko 23.3 Smernic se Smernice uporabljajo od 1. januarja 2000 za nove oblike državne pomoči, vključno s pomočjo, ki so jo države članice že priglasile in glede katere Komisija še ni odločila.

(26)

V skladu s točko 11.1.1 Smernic državna pomoč kmetijstvu obsega sklop ukrepov, namenjenih varovanju kmetov pred škodo v kmetijski proizvodnji ali škodo na proizvajalnih sredstvih objektih in nasadih, ki je nastala zaradi nepredvidenih okoliščin, kot so naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali izbruhi bolezni živali ali rastlin.

(27)

Videti je torej, da se lahko v primeru škode zaradi bolezni živali izplačajo le nadomestila za izgube, ki jih je utrpela proizvodnja, ne pa za izgube, ki sta jih utrpeli predelava in trženje kmetijskih proizvodov. Poleg tega mora biti pomoč, namenjena nadomestilu za te izgube, združljiva s točko 11.4 Smernic, ki obravnava pomoč, namenjeno boju proti boleznim živali in rastlin.

(28)

Italijanski organi niso izrazili nobene pripombe. Zato Komisija ni prejela dodatnih podatkov, ki bi omogočili opustitev dvomov, nastalih ob sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi z zadevno pomočjo.

(29)

Poleg tega italijanski organi niso jasno in nedvoumno dokazali neposredne zveze med zmanjšanjem oddaje članov podjetij ali zadrug zaradi bolezni modrikastega jezika pri ovcah in izgubami dobička v istem obdobju. Brez takšne neposredne zveze bi lahko te izgube povzročili drugi dejavniki, kot so suša, tržna kriza, finančno upravljanje zadevnih podjetij itn. Vsaka pomoč, namenjena nadomestilu takšnih izgub, pomeni zato pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom v skladu s točko 3.5 Smernic (8).

(30)

Na podlagi zgoraj navedenega lahko Komisija sklene, da je pomoč iz člena 5 deželnega zakona št. 22/2000 državna pomoč iz člena 87(1) Pogodbe in ni upravičena do odstopanj iz člena 87(3).

(31)

Ker Zakon št. 22/2000, priglašen v skladu s členom 88(3) Pogodbe, v členu 10 določa, da lahko deželni organi izvajajo pomoč iz členov 3, 4 in 5, šele ko jo odobri Evropska komisija, ni treba odrediti vračila pomoči iz člena 5 zgoraj navedenega zakona –

16.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/35

(1)

Komisija je 3. aprila 2001 razglasila koncentracijo, s katero je podjetje Bombardier Inc. v okviru člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 4064/89 pridobilo izključni nadzor nad podjetjem Daimler Chrysler Rail Systems GmbH (ADtranz), za združljivo s skupnim trgom ter z delovanjem Sporazuma EGP. Navedena izjava o združljivosti je bila predmet izpolnjevanja več pogojev in obveznosti, kot določa Priloga k Odločbi.

(2)

Eden od pogojev se je nanašal na podjetje Elin EBG Traction („ETR“), hčerinsko družbo VA Tech AG, ustanovljeno v Linzu, Avstrija. Bombardier je imel skupni nadzor nad podjetjem ETR, dobaviteljem električnega pogona za železniški vozni park. Prekinitev strukturne vezi med podjetjema Bombardier in ETR, kakor zahteva odstavek 1(a) Priloge, je spremenila podjetje ETR v neodvisnega dobavitelja pogonske tehnologije za, med drugim, regionalne vlake in tramvaje/lahka tirna vozila. Vendar so bila v prehodnem obdobju potrebna določena jamstva, ki so podjetju ETR omogočila pridobitev novih partnerjev za nadomestitev podjetja Bomardier, ki je po nakupu ADtranz postal vertikalno integriran in se tako ni mogel več zanesti na ETR kot dobavitelja opreme za električni pogon.

(3)

Namen teh jamstev je bil ustvariti delovno obremenitev za ETR v prehodnem obdobju, ki bi mu omogočila ekonomsko preživetje. Pogoj, določen v odstavku 1(b) Priloge, je podjetju Bombardier zagotovil sklenitev sporazuma o skupnem razvoju s podjetjem ETR za medsebojno sodelovanje do leta 2006 v zvezi s tramvajem „CityRunner Type Linz“, ki ga ETR oskrbuje s sistemom električne vleke, in s tem zagotovil podjetju ETR nadaljnjo aktivnost na trgu tramvajev.

(4)

Siemens je 10. januarja 2005 priglasil svojo načrtovano pridobitev izključnega nadzora v okviru člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 139/2004 („Uredba ES o združitvah“) podjetja VA Tech in bi s tem pridobil nadzor tudi nad ETR. Siemens je vodilni dobavitelj za železniški vozni park, ki proizvaja svoj električni pogon za vse vrste voznih parkov, ki jih ponuja. Komisija je 13. julija 2005 v skladu s členom 8(2) Uredbe ES o združitvah razglasila, da je Siemensov nakup VA Tech združljiv s skupnim trgom ter z delovanjem Sporazuma EGP ob upoštevanju več pogojev in obveznosti, določenih v Prilogi k Odločbi.

(5)

Kot del Siemensa ima ETR finančno ozadje multinacionalnega podjetja, ki je vodilno v voznih parkih. Zato ETR ne potrebuje več zajamčenih naročil za svoje ekonomsko preživetje, kot je štelo za nujno leta 2001, ko je bila strukturna vez s podjetjem Bombardier prekinjena. Če bo Siemens pridobil izključni nadzor nad ETR, podjetju Bombardier ni več potrebno nalagati pogoja, naj pridobiva sistem električne vleke za CityRunner Type Linz pri ETR.

(6)

Siemensova pridobitev VA Tech je bila ob upoštevanju določenih pogojev razglašena za združljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP. Vendar obstaja možnost, da bo odločba preklicana na podlagi člena 8(2) Uredbe ES o združitvah. Ta odločba je zato pogojena z Odločbo Komisije z dne 13. julija 2005 v zadevi COMP/M.3653 – Siemens/VA Tech (5), ki ostaja v veljavi –

(a)

nadaljnjo veljavnostjo Odločbe Komisije z dne 13. julija 2005 o razglasitvi koncentracije, s katero Siemens AG predlaga pridobitev izključnega nadzora nad VA Tech AG (zadeva COMP/M.3653 – Siemens/VA Tech), ki je združljiv s skupnim trgom in Sporazumom EGP, ob upoštevanju določenih pogojev; in

(b)

izvajanjem predlagane koncentracije, navedene v točki (a).

Bombardier Inc.

800 René-Lévesque Blvd. West,

Montréal