10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2013/2005

z dne 9. decembra 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. decembra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 9. decembra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	124,3
	204	48,4
	212	90,9
	999	87,9
0707 00 05	052	114,6
	204	58,0
	220	147,3
	999	106,6
0709 90 70	052	137,4
	204	95,4
	999	116,4
0805 10 20	052	72,7
	204	70,8
	382	31,4
	388	22,0
	508	13,2
	524	38,5
	999	41,4
0805 20 10	052	73,9
	204	66,4
	999	70,2
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	74,4
	400	78,4
	624	80,1
	999	77,6
0805 50 10	052	65,1
0805 50 10	999	65,1
0808 10 80	400	107,7
	404	89,1
	720	74,1
	999	90,3
0808 20 50	052	104,1
	400	125,5
	720	63,1
	999	97,6

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2014/2005

z dne 9. decembra 2005

o dovoljenjih v okviru uvoznih režimov za banane, sproščene v prosti promet na podlagi enotne carinske stopnje, v Skupnost

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 2. decembra 2005 o tarifni stopnji za banane (1) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1964/2005 z dne 1. januarja 2006 dalje določa tarifno stopnjo za banane, uvožene v Skupnost in uvrščene pod oznako KN 0803 00 19.

(2)

Poleg uvoznega režima, ki temelji na uporabi carinske dajatve ustrezne stopnje in vzporedni uporabi tarifnega preferenciala v okviru tarifne kvote za uvoz iz držav AKP, je treba vzpostaviti sistem spremljanja uvoza, ki omogoča redno preverjanje količin, sproščenih v prosti promet. Prilagojen sistem za uresničitev tega cilja temelji na izdaji uvoznih dovoljenj, ki vsebujejo varščino, ki zagotavlja izvedbo dejavnosti, za katere so bila ta dovoljenja zahtevana. Primerno je, da se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje takšnega sistema za uvoz po enotni carinski stopnji.

(3)	Uporabljajo se določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (2).

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Za sprostitev banan, ki so uvrščene pod oznako KN 0803 00 19, na podlagi enotne carinske stopnje v prosti promet je treba predložiti uvozno dovoljenje, ki ga države članice izdajo vsem zainteresiranim strankam, ki zanj vložijo zahtevek, ne glede na njihov sedež v Skupnosti.

2. Za izdajo uvoznega dovoljenja je treba položiti varščino v skladu z naslovom III Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (3), ki zagotavlja, da bo uvoz izveden v obdobju veljavnosti dovoljenja. Ta varščina znaša 15 eurov na tono.

Razen v primeru višje sile se varščina delno ali v celoti zaseže, če se dejavnost ne izvede v tem roku ali se izvede le delno.

3. Zahtevki za uvozna dovoljenja se vložijo v vsaki državi članici.

4. Dovoljenja se izdajo nemudoma v skladu s členom 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

5. Dovoljenje je veljavno tri mesece.

Člen 2

Države članice posredujejo Komisiji vsak mesec najkasneje do 10. dneva v mesecu količine, za katere so bila prejšnji mesec izdana uvozna dovoljenja.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

(2) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1856/2005 (UL L 297, 15.11.2005, str. 7).

(3) UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2015/2005

z dne 9. decembra 2005

o uvozu banan s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006 po tarifni kvoti, odprti z Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005 o carinskih stopnjah za banane (1), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005 določa, da se vsako leto s 1. januarjem, od 1. januarja 2006 dalje, odpre avtonomna tarifna kvota 775 000 ton neto teže za uvoz banan (oznaka KN 0803 00 19) s poreklom iz držav AKP po ničelni stopnji.

(2)

Inštrumenti, potrebni za upravljanje tarifne kvote za uvoz banan s poreklom iz držav AKP, predvideni z Uredbo (ES) št. 1964/2005, se ne morejo uvesti pravočasno, tj. pred 1. januarjem 2006. Zato bo Komisija sprejela prehodne ukrepe za izdajo uvoznih dovoljenj za meseca januar in februar 2006, da bi zagotovila oskrbo Skupnosti, neprekinjeno menjavo z državami AKP in se izognila motnjam v trgovinskih tokovih. Ti ukrepi ne vplivajo na podrobna pravila, ki bodo sprejeta leta 2006.

(3)

V okviru prehodnih ukrepov bi bilo treba predvideti izdajo uvoznih dovoljenj izvajalcem s sedežem v Skupnosti, ki so prejeli referenčno količino kot tradicionalni izvajalci, letno dodeljeno količino kot netradicionalni izvajalci po tarifnih kvotah A/B ali C iz člena 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane (2), ali kot tradicionalni ali netradicionalni izvajalci v okviru dodatne količine, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1892/2004 z dne 29. oktobra 2004 o prehodnih ukrepih za leto 2005 za uvoz banan v Skupnost zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (3), in ki so leta 2005 dejansko uvozili banane s poreklom iz držav AKP. Zaradi prehodnega značaja teh ukrepov se ne smejo sprejeti vloge, ki so jih predložili novi izvajalci, ki niso bili registrirani v preteklih letih.

(4)

Količine, ki so na voljo za meseca januar in februar 2006 za različne skupine zadevnih izvajalcev, se morajo dodeliti na podlagi podatkov v zvezi z oskrbo Skupnosti z bananami s poreklom iz držav AKP v letu 2005. Ta oskrba je znašala 750 000 ton po tarifni kvoti C, rezervirani za proizvode s tem poreklom. Po tarifnih kvotah A/B „vse tretje države“ je znašala 15 000 ton. 10 000 ton proizvodov s tem poreklom pa je bilo sproščenih v prost promet v novih državah članicah.

(5)	Izvajalcem, ki so prejeli referenčno količino ali letno dodeljeno količino za leto 2005 po tarifni kvoti „C“ v višini 750 000 ton, določeni za uvoz banan s poreklom iz držav AKP, se lahko izdajo dovoljenja na podlagi referenčne količine ali letno dodeljene količine, sporočene za leto 2005.

(6)

Glede izvajalcev, ki so prejeli referenčno količino ali letno dodeljeno količino za leto 2005 po tarifnih kvotah A/B ali v okviru dodatne količine, povezane s pristopom, določene z Uredbo (ES) št. 1892/2004 za uvoz proizvodov s poreklom iz vseh tretjih držav in ne izrecno proizvodov s poreklom iz držav AKP, je treba določiti, da se vlogam za izdajo dovoljenj priloži dokaz o dejanskem uvozu proizvodov s poreklom iz držav AKP v letu 2005. Treba je preprečiti predložitev vlog za količine, ki niso povezane z uvozom proizvodov tega porekla v letu 2005. Zaradi upravljanja in nadzora je treba omejiti število vlog na izvajalca.

(7)	Da pa bi se prispevalo k izboljšanju tekočega poteka trgovine in bi lahko postale dejavnosti izvajalcev bolj fleksibilne, se za količino, za katero se lahko vloži vloga za izdajo dovoljenja, ne sme predpisati praga.

(8)	Treba je določiti, da se dovoljenja izdajajo glede na zahtevane količine po metodi, imenovani „metoda istočasnega pregleda“.

(9)	Zato je treba sprejeti potrebna podrobna pravila.

(10)	Da bi se zagotovila pravočasna predložitev vlog za izdajo dovoljenj, mora ta uredba začeti veljati takoj.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pogoje za izdajo uvoznih dovoljenj za banane, uvrščene pod oznako KN 0803 00 19, s poreklom iz držav AKP po tarifni kvoti iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005 za meseca januar in februar 2006.

Člen 2

Količine, ki so na voljo za meseca januar in februar 2006

Za meseca januar in februar 2006:

—	je na voljo količina v višini 135 000 ton za izdajo uvoznih dovoljenj za izvajalce iz naslova II; ta tarifna podkvota ima zaporedno številko 09.4160;

—	je na voljo količina v višini 25 000 ton za izdajo uvoznih dovoljenj za izvajalce iz naslova III; ta tarifna podkvota ima zaporedno številko 09.4162.

NASLOV II

Izvajalci, registrirani v okviru tarifne kvote C iz člena 18(1)(c) Uredbe (EGS) št. 404/93 za leto 2005

Člen 3

Predložitev vlog za izdajo dovoljenj

Za meseca januar in februar 2006 lahko vsak tradicionalni izvajalec C in vsak netradicionalni izvajalec C iz členov 3(3) oziroma 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 896/2001 (4) predloži eno ali več vlog za izdajo uvoznega dovoljenja do najvišjega zneska:

—	v višini referenčne količine, določene in sporočene za leto 2005 v okviru tarifne kvote C z uporabo člena 5(4) Uredbe (ES) št. 896/2001 v primeru tradicionalnega izvajalca C;

—	v višini referenčne količine, določene in sporočene za leto 2005 v okviru tarifne kvote C z uporabo člena 9(3) Uredbe (ES) št. 896/2001 v primeru netradicionalnega izvajalca C.

V vlogah za izdajo dovoljenja in v dovoljenjih je v polju št. 20 navedeno „dovoljenje – Uredba (ES) št. 2015/2005 – Naslov II“.

NASLOV III

Drugi izvajalci

Člen 4

Predložitev vlog za izdajo dovoljenja

1. Izvajalci s sedežem v Skupnosti, registrirani za tarifne kvote A/B iz člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 404/93 ali za dodatne količine, določene z Uredbo (ES) št. 1892/2004, ki so leta 2005 sprostili v prost promet banane s poreklom iz držav AKP, lahko predložijo samo eno vlogo za uvozno dovoljenje v okviru količine, določene v drugi alinei člena 2.

2. Vlogi za izdajo dovoljenja je priložen izvod enega ali več pravilno overjenih dovoljenj AGRIM, uporabljenih leta 2005 za uvoz banan s poreklom iz držav AKP, ter dokazilo o predložitvi varščine v skladu z naslovom III Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (5), ki znaša 150 eurov na tono.

3. V vlogi za izdajo dovoljenja in v dovoljenjih je v polju št. 20 navedeno „dovoljenje – Uredba (ES) št. 2015/2005 – Naslov III“.

NASLOV IV

Skupne določbe

Člen 5

Vložitev vlog

1. Volge za izdajo uvoznih dovoljenj se 14. in 15. decembra 2005 predložijo v primeru tradicionalnega izvajalca pristojnim organom države članice, ki je določila referenčno količino, v primeru netradicionalnega izvajalca pa pristojnim organom države članice, kjer je izvajalec registriran, in sicer skupaj z dokazili o predložitvi varščine v skladu z naslovom III Uredbe (EGS) št. 2220/85, ki znaša 150 eurov na tono.

2. Vloge, ki niso predložene v skladu s členoma 3 in 4, se ne upoštevajo.

Člen 6

Izdaja dovoljenj

1. Države članice Komisiji najkasneje do 19. decembra 2005 ločeno sporočijo celotno količino, za katero so bili za izvajalce iz naslovov II in III predložene vloge za izdajo dovoljenj, ki so se upoštevale.

2. Ob upoštevanju obvestil, posredovanih z uporabo odstavka 1, ter glede na količino, določeno v členu 2, Komisija po potrebi določi koeficient znižanja, ki se uporabi pri vsaki vlogi za izdajo dovoljenja za izvajalce iz naslova II, in koeficient znižanja, ki se uporabi pri vsaki vlogi za izdajo dovoljenja za izvajalce iz naslova III.

3. Pristojni organi nemudoma izdajo uvozna dovoljenja in po potrebi uporabijo koeficiente znižanja iz odstavka 2.

4. Če se pri uporabi odstavka 3 dovoljenje izda za količino, ki je nižja od zahtevane količine, se varščina iz člena 4(3) nemudoma sprosti za količine, ki niso bile dodeljene.

NASLOV V

Končne določbe

Člen 7

Obdobje veljavnosti in vpis dovoljenj

1. Uvozna dovoljenja za sprostitev v prosti promet so veljavna od 1. januarja 2006 do 7. aprila 2006.

2. Količine, za katere so bila izdana dovoljenja v skladu s to uredbo, se bodo upoštevale pri upravljanju tarifne kvote, določene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005, in bodo po potrebi vpisane v sredstva, ki se nato dodelijo izvajalcem za leto 2006 v okviru upravljanja te tarifne kvote.

Člen 8

Obvestila

Države članice najkasneje do 31. januarja 2006 Komisijo obvestijo o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja, ter pri tem jasno razlikujejo med količinami, dodeljenimi izvajalcem iz naslova II in količinami, dodeljenimi izvajalcem iz naslova III.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 316, 2.12.2005, str.1.

(2) UL L 47, 25.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(3) UL L 328, 30.10.2004, str. 50.

(4) UL L 126, 8.5.2001, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 838/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 52).

(5) UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2016/2005

z dne 9. decembra 2005

o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot v letu 2006 za proizvode mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter Srbije in Črne gore

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo v ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1763/1999 in (ES) št. 6/2000 (2), predvideva letno preferencialno tarifno kvoto 11 475 ton mlade govedine, razdeljene med Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, vključno s Kosovom.

(2)

Začasna sporazuma s Hrvaško in z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, odobrena s Sklepom Sveta 2002/107/ES z dne 28. januarja 2002 o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi (3), in s Sklepom Sveta in Komisije 2004/239/ES, Euratom z dne 23. februarja 2004 o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi (4), določata letni preferencialni tarifni kvoti 9 400 ton in 1 650 ton.

(3)

Člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2248/2001 z dne 19. novembra 2001 o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Hrvaško na drugi ter za uporabo Začasnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško (5) in člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 153/2002 z dne 21. januarja 2002 o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi in za uporabo Začasnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (6) predvidevata določitev podrobnih pravil za izvedbo koncesij za mlado govedino.

(4)

Zaradi nadzora je treba po Uredbi (ES) št. 2007/2000 za uvoz mlade govedine po kvotah za Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, vključno s Kosovom, predložiti potrdilo o pristnosti, ki potrjuje, da gre za blago s poreklom iz države, ki je izdala potrdilo, in da natančno ustreza opredelitvi iz Priloge II k tej uredbi. Zaradi usklajevanja je treba pri kvotah za mlado govedino s poreklom iz Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije predložiti tudi potrdilo o pristnosti, ki potrjuje, da gre za blago s poreklom iz države, ki je izdala potrdilo, in da natančno ustreza opredelitvi iz Priloge III k začasnima sporazumoma z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in s Hrvaško. Določiti je treba tudi vzorec potrdil o pristnosti in podrobna pravila za njihovo uporabo.

(5)

Kosovo, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999, je pod mednarodno civilno upravo Misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), ki je tudi vzpostavila ločeno carinsko službo. Torej je potrebno tudi posebno potrdilo o pristnosti blaga s poreklom iz Srbije in Črne gore/Kosova.

(6)

Zadevne kvote je treba upravljati z uporabo uvoznih dovoljenj. V ta namen se ob upoštevanju te uredbe uporabljata Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (7) in Uredba Komisije (ES) št. 1445/95 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (8).

(7)	Da bi zagotovili pravilno upravljanje uvoza zadevnih proizvodov, je izdaja uvoznih dovoljenj pod pogojem obveznega preverjanja, zlasti vpisov o potrdilih o pristnosti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. S tem se za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 odprejo naslednje tarifne kvote:

(a)	9 400 ton mlade govedine, izražene v masi trupov, s poreklom iz Hrvaške;

(b)	1 500 ton mlade govedine, izražene v masi trupov, s poreklom iz Bosne in Hercegovine;

(c)	1 650 ton mlade govedine, izražene v masi trupov, s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;

(d)	9 975 ton mlade govedine, izražene v masi trupov, s poreklom iz Srbije in Črne gore vključno s Kosovom.

Kvote iz prvega pododstavka imajo zaporedne številke 09.4503, 09.4504, 09.4505 in 09.4506.

Za dodeljevanje teh kvot se 100 kilogramov žive mase šteje enakovredno 50 kilogramom mase trupa.

2. Carina, ki se uporablja po kvotah iz odstavka 1, je 20 % carine ad valorem in 20 % posebne carine, kakor je določena v skupni carinski tarifi.

3. Uvoz po kvotah iz odstavka 1 je rezerviran za nekatere žive živali in nekatere vrste mesa, ki sodijo pod oznake KN iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2007/2000 in iz Priloge III k začasnima sporazumoma, sklenjenima s Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo:

—	ex 0102 90 51, ex 0102 90 59, ex 0102 90 71 in ex 0102 90 79,

—	ex 0201 10 00 in ex 0201 20 20,

—	ex 0201 20 30,

—	ex 0201 20 50.

Člen 2

Če ta uredba ne določa drugače, se za uvozna dejanja po kvotah iz člena 1 uporabljata uredbi (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1445/95.

Člen 3

1. Za uvoz količin, določenih v členu 1, je treba ob sprostitvi v prosti promet predložiti uvozno dovoljenje.

2. Oddelek 8 zahtevkov za dovoljenje in dovoljenj prikazuje državo ali izvorno carinsko območje. Dovoljenja obvezujejo, da se uvaža iz navedene države ali carinskega območja.

Oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja ali dovoljenj prikazuje enega od vpisov v Prilogi I.

3. Izvirnik potrdila o pristnosti, sestavljenega v skladu s členom 4, in njegovo kopijo je treba predložiti pristojnemu organu skupaj z zahtevkom za prvo uvozno dovoljenje, povezano s potrdilom o pristnosti. Izvirnik potrdila o pristnosti hrani pristojni organ.

Potrdila o pristnosti se smejo uporabiti za izdajo več kakor enega izvoznega dovoljenja za količine, ki ne presegajo količin, navedenih v potrdilu. Če je v zvezi s potrdilom izdano več kakor eno dovoljenje, pristojni organ v potrdilo o pristnosti vpiše zaznamek o odpisani količini.

4. Pristojni organi lahko izdajo uvozna dovoljenja šele potem, ko so se prepričali, da podatki na potrdilih o pristnosti ustrezajo podatkom, ki jih vsak teden dobijo od Komisije o zadevnem uvozu. Takoj nato izdajo dovoljenja.

Člen 4

1. Vse zahtevke za uvozna dovoljenja po kvotah iz člena 1 spremljajo potrdila o pristnosti, ki so jih izdali organi države izvoznice ali carinskega območja, navedeni v Prilogi VII, ki potrjujejo, da gre za blago s poreklom iz te države ali carinskega območja in da ustreza dani opredelitvi, glede na primer, iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2007/2000 ali Priloge III k začasnim sporazumom iz člena 1(3).

2. Potrdila o pristnosti se sestavijo v izvirniku in dveh kopijah ter natisnejo in izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti v skladu z ustreznim vzorcem v prilogah II do VI za zadevne države izvoznice in carinska območja. Natisnjeni in izpolnjeni so lahko v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države izvoznice ali carinskega območja.

Pristojni organi države članice, v kateri se vloži zahtevek za uvozno dovoljenje, lahko zahtevajo, da se priskrbi prevod potrdila.

3. Izvirnik in kopije potrdila o pristnosti so lahko izpolnjeni strojno ali ročno. V slednjem primeru jih je treba izpolniti s črnim črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Mere obrazca potrdila so 210 × 297 mm. Teža papirja ne sme biti nižja od 40 g/m2. Izvirnik je bel, prva kopija rožnata, druga pa rumene barve.

4. Vsako potrdilo ima svojo individualno serijsko številko, sledi pa ime države izdajateljice ali carinskega območja.

Kopije morajo imeti isto serijsko številko in isto ime kakor izvirnik.

5. Potrdila so veljavna samo, če jih pravilno potrdi organ izdaje iz Priloge VII.

6. Potrdila se štejejo za pravilno potrjena, če navajajo datum in kraj izdaje ter imajo žig organa izdaje in podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

Člen 5

1. Organi izdaje iz Priloge VII morajo:

(a)	biti za to priznani s strani zadevne države izvoznice ali carinskega območja;

(b)	preveriti v potrdilih navedene podatke;

(c)	najmanj enkrat na teden pošiljati Komisiji kakršne koli podatke, ki omogočajo preverjanje vpisov v potrdila o pristnosti, zlasti v zvezi s številko potrdila, izvoznikom, prejemnikom, namembno državo, proizvodom (žive živali/meso), neto maso in datumom podpisa.

2. Komisija ponovno pregleda seznam v Prilogi VII, če zahteve iz odstavka 1(a) niso več izpolnjene, če organ izdaje ne izpolni ene ali več obveznosti, ki jih je dolžan izpolnjevati, ali če se določi nov organ izdaje.

Člen 6

Potrdila o pristnosti in uvozna dovoljenja veljajo tri mesece od datuma njihove izdaje. Vendar rok njihove veljavnosti poteče 31. decembra 2006.

Člen 7

Zadevne države izvoznice in carinsko območje pošljejo Komisiji vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo organi izdaje, ter imena in podpise oseb, pooblaščenih za podpisovanje potrdil o pristnosti. Komisija sporoči navedene podatke pristojnim organom držav članic.

Člen 8

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2) UL L 240, 23.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1946/2005 (UL L 312, 29.11.2005, str. 1).

(3) UL L 40, 12.2.2002, str. 9.

(4) UL L 84, 20.3.2004, str. 1.

(5) UL L 304, 21.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 26).

(6) UL L 25, 29.1.2002, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 30).

(7) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1856/2005 (UL L 297, 15.11.2005, str. 7).

(8) UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).

PRILOGA I

Vsebina v skladu s členom 3(2)

—	:	v španščini	:	„Baby beef“ [Reglamento (CE) no 2016/2005]
—	:	v češčini	:	„Baby beef“ (Nařízení (ES) č. 2016/2005)
—	:	v danščini	:	„Baby beef“ (Forordning (EF) nr. 2016/2005)
—	:	v nemščini	:	„Baby beef“ (Verordnung (EG) Nr. 2016/2005)
—	:	v estonščini	:	„Baby beef“ (Määrus (EÜ) nr 2016/2005)
—	:	v grščini	:	„Baby beef“ [Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2016/2005]
—	:	v angleščini	:	„Baby beef“ (Regulation (EC) No 2016/2005)
—	:	v francoščini	:	„Baby beef“ [Règlement (CE) no 2016/2005]
—	:	v italijanščini	:	„Baby beef“ [Regolamento (CE) n. 2016/2005]
—	:	v latvijščini	:	„Baby beef“ (Regula (EK) Nr. 2016/2005)
—	:	v litovščini	:	„Baby beef“ (Reglamentas (EB) Nr. 2016/2005)
—	:	v madžarščini	:	„Baby beef“ (2016/2005/EK rendelet)
—	:	v malteščini	:	„Baby beef“ (Regolament (KE) Nru 2016/2005)
—	:	v nizozemščini	:	„Baby beef“ (Verordening (EG) nr. 2016/2005)
—	:	v poljščini	:	„Baby beef“ (Rozporządzenie (WE) nr 2016/2005)
—	:	v portugalščini	:	„Baby beef“ [Regulamento (CE) n.o 2016/2005]
—	:	v slovaščini	:	„Baby beef“ [Nariadenie (ES) č. 2016/2005]
—	:	v slovenščini	:	„Baby beef“ (Uredba (ES) št. 2016/2005)
—	:	v finščini	:	„Baby beef“ (Asetus (EY) N:o 2016/2005)
—	:	v švedščini	:	„Baby beef“ (Förordning (EG) nr 2016/2005)

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA V

PRILOGA VI

PRILOGA VII

Organi izdaje:

—	Republika Hrvaška: „Euroinspekt“, Zagreb, Hrvaška.

—	Bosna in Hercegovina.

—	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

—	Srbija in Črna gora (1): „Jugoslovanski inštitut za higieno in tehnologijo mesa, Kačanskog 13, Beograd, Jugoslavija“

—	Srbija in Črna gora/Kosovo.

(1) Razen Kosova, kakor je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/19

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2017/2005

z dne 8. decembra 2005

o prepovedi ribolova rdečega okuna na območju NAFO 3M s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavami držav članic ali so v njih registrirana, izčrpali odobreno kvoto za leto 2005.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Črpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2005 dodeljena državam članicam iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge, za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavami držav članic ali so v njih registrirana, se prepove z datumom, ki ga določa navedena priloga. Po tem datumu je prepovedano shranjevati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati takšen stalež, ulovljen z navedenimi plovili.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2005

Za Komisijo

Jörgen HOLMQUIST

Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 768/2005 (UL L 128, 21.5.2005, str. 1).

(3) UL L 12, 14.1.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1936/2005 (UL L 311, 26.11.2005, str. 1).

PRILOGA

Država članica	Vse države članice
Stalež	RED/N3M.
Vrsta	Rdeči okun (Sebastes spp.)
Območje	NAFO 3M
Datum	22.11.2005

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/21

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2018/2005

z dne 9. decembra 2005

o devetinpetdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih, odrejenih proti določenim osebam in subjektom, povezanim z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (1), in zlasti prve alinee člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)	Odbor za sankcije varnostnega sveta združenih narodov je 6. decembra 2005 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in ekonomskih virov. Priloga I se skladno s tem zato spremeni.

(3)	Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

Eneko LANDÁBURU

Generalni direktor za zunanje odnose

(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1956/2005 (UL L 314, 30.11.2005, str. 14).

PRILOGA

Pod naslov „Fizične osebe“ se Prilogi I Uredbe (ES) št. 881/2002 dodajo naslednji vpisi:

1.	Ata Abdoulaziz Rashid (alias a) Ata Abdoul Aziz Barzingy, b) Abdoulaziz Ata Rashid). Datum rojstva: 1.12.1973. Kraj rojstva: Sulaimaniya, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0020375. Drugi podatki: v priporu v Stuttgartu, Nemčija.

2.	Dieman Abdulkadir Izzat (alias Deiman Alhasenben Ali Aljabbari). Datum rojstva: 4.7.1965. Kraj rojstva: Kirkuk, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0141062. Drugi podatki: v priporu v Nürenbergu, Nemčija.

Yasser Mohamed Ismail Abu Shaweesh (alias Yasser Mohamed Abou Shaweesh). Datum rojstva: 20.11.1973. Kraj rojstva: Benghazi, Libija. Št. potnega lista: a) egiptovski potni list 939254 b) egiptovski potni list 0003213 c) egiptovski potni list 981358 d) nadomestni potni list C00071659, ki ga je izdala Zvezna republika Nemčija. Drugi podatki: v priporu v Wuppertalu, Nemčija.

4.	Mazen Ali Hussein (alias Issa Salah Muhamad). Datum rojstva: a) 1.1.1982 (Mazen Ali Hussein), b) 1.1.1980 (Issa Salah Muhamad). Kraj rojstva: Bagdad, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0144378. Naslov: zapor Schwäbisch Hall, Nemčija.

5.	Kawa Hamawandi (alias Kaua Omar Achmed). Datum rojstva: 1.7.1971. Kraj rojstva: Arbil, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0139243. Drugi podatki: v priporu v Kemptnu, Nemčija.

6.	Isnilon Totoni Hapilon (alias a) Isnilon Hapilun, b) Isnilun Hapilun, c) Abu Musab, d) Salahudin, e) Tuan Isnilon). Datum rojstva: a) 18.3.1966, b) 10.3.1967. Kraj rojstva: Bulanza, Lantawan, Basilan, Filipini. Državljanstvo: filipinsko.

7.	Rafik Mohamad Yousef (alias Mohamad Raific Kairadin). Datum rojstva: 27.8.1974. Kraj rojstva: Bagdad, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0092301. Drugi podatki: v priporu v Mannheimu, Nemčija.

Ibrahim Mohamed Khalil (alias a) Khalil Ibrahim Jassem, b) Khalil Ibrahim Mohammad, c) Khalil Ibrahim Al Zafiri, d) Khalil). Datum rojstva: a) 2.7.1975 (Ibrahim Mohamed Khalil), b) 2.5.1972 (Khalil Ibrahim Jassem), c) 3.7.1975 (Khalil Ibrahim Mohammad), d) 1972 (Khalil Ibrahim Al Zafiri), e) 2.5.1975 (Khalil). Kraj rojstva: a) Mosul, Irak (Ibrahim Mohamed Khalil, Khalil Ibrahim Mohammad) b) Baghdad, Irak (Khalil Ibrahim Jassem). Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 0003900. Drugi podatki: v priporu v Frankenthalu, Nemčija.

9.	Lokman Amin Mohammed (alias a) Lokman Ami Mohamad, b) Lukman Ami Mohammed). Datum rojstva: 1.2.1974. Kraj rojstva: Kirkuk, Irak. Državljanstvo: iraško. Št. potnega lista: nemška potna listina („Reiseausweis“) A 006991. Drugi podatki: v priporu v Stadelheimu, v Münchnu, Nemčija.

10.	Radulan Sahiron (alias a) Radullan Sahiron, b) Radulan Sahirun, c) Radulan Sajirun, d) Commander Putol). Datum rojstva: a) 1955, b) okoli 1952. Kraj rojstva: Kaunayan, Patikul, Jolo Island, Filipini. Državljanstvo: filipinsko.

11.	Jainal Antel Sali (jr.) (alias a) Abu Solaiman, b) Abu Solayman, c) Apong Solaiman, d) Apung). Datum rojstva: 1.6.1965. Kraj rojstva: Barangay Lanote, Bliss, Isabela, Basilan, Filipini. Državljanstvo: filipinsko.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/23

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2019/2005

z dne 9. decembra 2005

o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1423/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih izvedbenih pravilih za uvoz proizvodov v sektorju sladkorja, razen melase (2), in zlasti drugega stavka druge alinee odstavka 2 člena 1 ter odstavka 1 člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2005/2006, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1011/2005 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2005 (4).

(2)	Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1423/95, določene v Uredbi (ES) št. 1011/2005 za tržno leto 2005/2006, se spremenijo in so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. decembra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2) UL L 141, 24.6.1995, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 624/98 (UL L 85, 20.3.1998, str. 5).

(3) UL L 170, 1.7.2005, str. 35.

(4) UL L 317, 3.12.2005, str. 10.

PRILOGA

Spremenjeni zneski reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za beli sladkor, surovi sladkor in proizvode pod oznako KN 1702 90 99, ki se uporabljajo od 10. decembra 2005

(EUR)
Oznaka KN	Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda	Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	28,49	2,74
1701 11 90 (1)	28,49	7,29
1701 12 10 (1)	28,49	2,60
1701 12 90 (1)	28,49	6,86
1701 91 00 (2)	27,05	11,71
1701 99 10 (2)	27,05	7,19
1701 99 90 (2)	27,05	7,19
1702 90 99 (3)	0,27	0,38

(1) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/2001 (UL L 178, 30.6.2001, str. 1).

(2) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko I Priloge I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3) Določitev za 1 % vsebnosti saharoze.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2020/2005

z dne 9. decembra 2005

o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)	Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 21,677 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. decembra 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 148, 1.6.2001, str. 1.

(2) UL L 148, 1.6.2001, str. 3.

(3) UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/26

SKLEP št. 3/2005 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU–ROMUNIJA

z dne 5. julija 2005

o izboljšanju trgovinske ureditve za predelane kmetijske proizvode iz Protokola 3 k Evropskemu sporazumu

(2005/877/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (1), in zlasti člena 1(2) Protokola 3 k Evropskemu sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Protokol 3 določa trgovinsko ureditev za predelane kmetijske proizvode med Skupnostjo in Romunijo. Protokol je bil nazadnje spremenjen s Protokolom o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma (2).

(2)

Nedavno so bile z namenom olajševanja gospodarskega zbliževanja v okviru priprav na širitev izpogajanje nove izboljšave trgovinske ureditve, ki predvidevajo koncesije v obliki popolne liberalizacije trgovine za nekatere predelane kmetijske proizvode ter v obliki zmanjšanja dajatev ali tarifnih kvot za druge.

(3)	V skladu s drugo alineo člena 2(1) Protokola 3 se lahko veljavne dajatve s sklepom Pridružitvenega sveta znižajo kot odziv na znižanja, ki izvirajo iz medsebojnih koncesij za predelane kmetijske proizvode.

(4)	Za nekatere predelane kmetijske proizvode, ki so zajeti v Protokolu 3, vendar niso navedeni v tem sklepu ali za katere so odprte kvote izčrpane, se morajo še naprej uporabljati obstoječe trgovinske določbe iz Protokola 3.

(5)

Za predelane kmetijske proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi, se ne smejo dodeliti izvozna nadomestila iz Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (3).

(6)	Predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Romunije, ki se izvažajo v Skupnost, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(7)

Letne kvote, določene v Prilogi III in Prilogi IV k temu sklepu, morajo biti odprte pod pogoji, določenimi v teh prilogah. Glede na to, da je odprtje teh letnih kvot možno šele po 1. januarju 2005, je treba letne kvote za leto 2005 z dnem, ki ga je treba še določiti, zmanjšati sorazmerno s številom že preteklih mesecev v navedenem letu –

SKLENIL:

Člen 1

Od dne začetka veljavnosti tega sklepa se za blago s poreklom iz Romunije, našteto v Prilogi I, ki se uvaža v Skupnost, uporabljajo carine, določene v navedeni prilogi.

Od dne začetka veljavnosti tega sklepa se za blago s poreklom iz Skupnosti, našteto v Prilogi II, ki se uvaža v Romunijo, uporabljajo carine, določene v navedeni prilogi.

Člen 2

Predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Skupnosti, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in se izvažajo v Romunijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil iz Uredbe (ES) št. 1520/2000.

Predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Romunije, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi in se izvažajo v Skupnost, v Romuniji niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

Člen 3

Tarifne kvote iz Priloge III in Priloge IV se odprejo v skladu s pogoji, navedenimi v teh prilogah. Za leto 2005 se obseg kvot zmanjša sorazmerno s številom že preteklih mesecev v zadevnem letu.

Člen 4

Za predelane kmetijske proizvode, ki niso zajeti v Prilogah I, II, III in IV, ali za katere so kvote iz Prilog III in IV izčrpane, se še naprej uporabljajo določbe Protokola 3, razen, če ni določeno drugače.

Člen 5

Ta sklep začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo opravljeno uradno obvestilo obeh pogodbenic o zaključku notranjih postopkov ratifikacije, sprejema ali odobritve.

V Bruslju, 5. julija 2005

Za Pridružitveni svet

Predsednik

J. STRAW

(1) UL L 357, 31.12.1994, str. 2.

(2) Protokol o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani zaradi pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske k Evropski uniji ter zaradi rezultatov kmetijskih pogajanj Urugvajskega kroga, vključno z izboljšavami obstoječega preferencialnega režima (UL L 301, 11.11.1998, str. 3).

(3) UL L 177, 15.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 893/2005 (UL L 152, 15.6.2005, str. 13).

PRILOGA I

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Romunije pri uvozu v Skupnost

Oznaka KN	Poimenovanje	Od dne začetka veljavnosti do 31.12.2005 (%)	Od 1.1.2006 do 31.12.2006 (%)	Od 1.1.2007 (%)
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran, ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %	0	0	0
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	0	0	0
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %	0	0	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %	0	0	0
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	0	0	0
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %	0	0	0
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali tako, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %	0	0	0
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	0	0	0
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %	0	0	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %	0	0	0
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	0	0	0
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %	0	0	0
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe	0 % + EAR (1)	0 % + EAR (1)	0
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več do vključno 75 mas. % maščobe	0 % + EAR (1)	0 % + EAR (1)	0
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza	0	0	0
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90 30	– – – sladka koruza	0	0	0
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 13 00	– – hmelja	0	0	0
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10	– – suhe	0	0	0
1302 20 90	– – druge	0	0	0
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1505 00 10	– Maščoba iz volne, surova	0	0	0
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“	0	0	0
1517	Margarina, užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0	0	0
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0	0	0
	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov	0	0	0
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin	0	0	0
	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516	0	0	0
	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	0	0	0
1518 00 99	– – – drugo	0	0	0
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 90	– Drugo:
1521 90 99	– – – drugi	0	0	0
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras	0	0	0
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza	0	0	0
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor:
1702 90 10	– – kemično čista maltoza	0	0	0
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:
	– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 11	– – – gumi v lističih	0	0	0
1704 10 19	– – – drugo	0	0	0
	– – ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 91	– – – gumi v lističih	0	0	0
1704 10 99	– – – drugo	0	0	0
1704 90	– drugo:
1704 90 10	– – ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov	0	0	0
1704 90 30	– – bela čokolada	0	0	0
	– – drugo:
1704 90 51	– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več	0	0	0
1704 90 55	– – – pastile za grlo in bomboni proti kašlju	0	0	0
1704 90 61	– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi	0	0	0
	– – – drugo:
1704 90 65	– – – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov	0	0	0
1704 90 71	– – – – kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni	0	0	0
1704 90 75	– – – – karamele (toffee) in podobni bonboni	0	0	0
	– – – – drugo:
1704 90 81	– – – – – stisnjene tablete	0	0	0
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 10	– Kakav v prahu ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
1806 10 20	– – ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0
1806 10 30	– – ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0
1806 20	– Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10	– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0
1806 20 30	– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0
	– – drugo:
1806 20 50	– – – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla	0	0	0
1806 20 70	– – – čokoladno mleko v prahu	0	0	0
1806 20 80	– – – prelivi z okusom čokolade	0	0	0
1806 20 95	– – – drugo	0	0	0
	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:
1806 31 00	– – polnjeni	0	0	0
1806 32	– – nepolnjeni:
1806 32 10	– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški	0	0	0
1806 32 90	– – – drugo	0	0	0
1806 90	– Drugo:
	– – čokolada in čokoladni izdelki:
	– – – čokoladni bomboni, polnjeni ali ne:
1806 90 11	– – – – ki vsebujejo alkohol	0	0	0
1806 90 19	– – – – drugo	0	0	0
	– – – drugi:
1806 90 31	– – – – polnjeni	0	0	0
1806 90 39	– – – – nepolnjeni	0	0	0
1806 90 50	– – sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav	0	0	0
1806 90 60	– – namazi, ki vsebujejo kakav	0	0	0
1806 90 70	– – preparati, ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač	0	0	0
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno	0	0	0
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905	0	0	0
1901 90	– Drugo:
	– – ekstrakt slada:
1901 90 11	– – – z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več	0	0	0
1901 90 19	– – – drugo	0	0	0
	– – drugo:
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca	0 % + 16,7 EUR/100 kg	0 % + 11 EUR/100 kg	0
1902 19	– – druge:
1902 19 10	– – – ki ne vsebuje navadne pšenične moke ali zdroba	0 % + 20,4 EUR/100 kg	0 % + 13,5 EUR/100 kg	0
1902 19 90	– – – drugo	0 % + 17,5 EUR/100 kg	0 % + 11,6 EUR/100 kg	0
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane	0 % + 5,2 EUR/100 kg	0 % + 4 EUR/100 kg	0
1902 20 99	– – – drugo	0 % + 14,7 EUR/100 kg	0 % + 11,2 EUR/100 kg	0
1902 30	– Druge testenine:
1902 30 10	– – posušene	0 % + 16,7 EUR/100 kg	0 % + 11 EUR/100 kg
1902 30 90	– – drugo	0 % + 6,6 EUR/100 kg	0 % + 4,4 EUR/100 kg	0
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen	0	0	0
1902 40 90	– – drugo	0	0	0
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno	0	0	0
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:
1904 10 10	– – pridobljena iz koruze	0	0	0
1904 10 30	– – pridobljena iz riža	0	0	0
1904 10 90	– – druga	0	0	0
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit:
1904 20 10	– – pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev	0	0	0
	– – druga:
1904 20 91	– – – pridobljena iz koruze	0	0	0
1904 20 95	– – – pridobljena iz riža	0	0	0
1904 20 99	– – – druga	0	0	0
1904 30 00	– Bulgur pšenica	0	0	0
1904 90	– Drugo:	0	0	0
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	0	0	0
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki:	0	0	0
	– Sladki keksi; vaflji in oblati:
1905 31	– – Sladki keksi:	0	0	0
1905 32	– – – Vaflji in oblati:	0	0	0
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:	0	0	0
1905 90	– Drugo:
1905 90 10	– – matzos	0	0	0
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi	0	0	0
	– – drugo:	0	0	0
1905 90 30	– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in ki v suhem stanju ne vsebuje več kot 5 mas. % sladkorjev in ne več kot 5 mas. % maščob	0	0	0
1905 90 45	– – – keksi	0	0	0
1905 90 55	– – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, začinjeni ali soljeni	0	0	0
	– – – drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili	0	0	0
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0
2001 90 60	– – palmovi srčki	0	0	0
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
2004 10	– Krompir:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	0	0	0
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	0	0	0
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo	0	0	0
2008 91 00	– – palmovi srčki	0	0	0
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 11	– – ekstrakti, esence in koncentrati:	0	0	0
2101 12	– – pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – – drugi	0	0	0
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali máte čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali máte čaja:
2101 20 20	– – ekstrakti, esence ali koncentrati	0	0	0
	– – pripravki:
2101 20 98	– – – drugi	0	0	0
2101 30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:	0	0	0
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas:
2102 10 10	– – kultura kvasa	0	0	0
	– – pekovski kvas:
2102 10 31	– – – posušen	0	0	0
2102 10 39	– – – drugo	0	0	0
2102 20	– – neaktivni kvas:
2102 20 11	– – – v tabletah, kockah ali podobnih oblikah ali v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg	0	0	0
2102 20 19	– – – drugo	0	0	0
2102 30 00	– Pripravljeni pecilni praški	0	0	0
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00	– Sojina omaka	0	0	0
2103 20 00	– Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake	0	0	0
2103 90	– drugo:
2103 90 90	– – drugo	0	0	0
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:	0	0	0
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10	– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob	0	0	0
	– Ki vsebujejo mlečne maščobe:
2105 00 91	– – 3 mas. % ali več, vendar manj kot 7 mas. %	0	0	0
2105 00 99	– – 7 mas. % ali več	0	0	0
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi:
2106 10 20	– – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	4	4	0
2106 10 80	– – drugo	0 % + EAR (1)	0 % + EAR (1)	0
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 40	– Rum in tafia:
	– – v embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2208 40 11	– – – rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin (razen etilnega in metilnega alkohola) na hektoliter čistega alkohola (z 10 %-nim odstopanjem)	0,6 EUR/% vol/hl + 3,2 EUR/hl	0,6 EUR/% vol/hl + 3,2 EUR/hl	0
	– – – drugo:
2208 40 39	– – – – drugo	0,6 EUR/% vol/hl + 3,2 EUR/hl	0,6 EUR/% vol/hl + 3,2 EUR/hl	0
	– – v embalaži s prostornino več kot 2 litra
2208 40 51	– – – rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin (razen etilnega in metilnega alkohola) na hektoliter čistega alkohola (z 10 %-nim odstopanjem)	0,6 EUR/% vol/hl	0,6 EUR/% vol/hl	0
	– – – drugo
2208 40 99	– – – – drugo	0,6 EUR/% vol/hl	0,6 EUR/% vol/hl	0
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2402 10 00	– Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak	26	26	0
2402 20	– Cigarete, ki vsebujejo tobak
2402 20 10	– – ki vsebujejo nageljnove žbice	10	10	0
2402 20 90	– – druge	57,6	57,6	0
2402 90 00	– Drugo	57,6	57,6	0
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega	74,9	74,9	0
	– drug
2403 91	– – homogeniziran ali rekonstitutiran tobak	16,6	16,6	0
2403 99	– – drug
2403 99 10	– – – njuhanec in tobak za žvečenje	41,6	41,6	0
2403 99 90	– – – drugo	16,6	16,6	0
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav takih vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0
3302 10 29	– – – – – drugo	0	0	0
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi	0	0	0

(1) EA/EAR = Kmetijska komponenta/Znižana kmetijska komponenta (izračunana v skladu z osnovnimi zneski, določenimi v Protokolu 3 k Sporazumu). Za te kmetijske komponente in znižane kmetijske komponente se uporabljajo najvišje dajatve, določene v skupni carinski tarifi, če te obstajajo.

PRILOGA II

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Skupnosti pri uvozu v Romunijo

Oznaka KN	Poimenovanje	Od dne začetka veljavnosti do 31.12.2005 (%)	Od 1.1.2006 do 31.12.2006 (%)	Od 1.1.2007 (%)
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %	11	8	0
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	11	8	0
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %	11	8	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %	11	8	0
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	11	8	0
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %	11	8	0
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali tako, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %	11	8	0
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	11	8	0
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %	11	8	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %	11	8	0
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	11	8	0
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %	11	8	0
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe	0	0	0
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več do vključno 75 mas. % maščobe	0	0	0
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza	0	0	0
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo uporabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90 30	– – – sladka koruza	0	0	0
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00	– – iz sladkih koreninic	0	0	0
1302 13 00	– – hmelja	0	0	0
	– – bolhača ali iz rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon
1302 19	– – drugi:
ex 1302 19 90	– – – mešanice zelenjavnih ekstraktov za proizvodnjo pijač ali pripravo hrane	0	0	0
ex 1302 19 90	– – – – medicinske	0	0	0
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10	– – suhe	0	0	0
1302 20 90	– – druge	0	0	0
	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00	– – agar-agar	0	0	0
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10	– – – iz rožiča ali rožičevih semen	0	0	0
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“	0	0	0
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. %, toda največ 15 mas. % mlečnih maščob	15	10	0
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0	0	0
	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov	0	0	0
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin	0	0	0
	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516	0	0	0
	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	0	0	0
1518 00 99	– – – drugo	0	0	0
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 10 00	– Rastlinski voski	0	0	0
1521 90	– Drugo:
1521 90 10	– – spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani	0	0	0
	– – čebelji vosek in voski drugih insektov, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 90 91	– – – surovi	0	0	0
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras	0	0	0
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
1702 90 10	– – kemično čista maltoza	0	0	0
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:
	– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 11	– – – gumi v lističih	4	0	0
1704 10 19	– – – drugo	4	0	0
	– – ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 91	– – – gumi v lističih	4	0	0
1704 10 99	– – – drugo	4	0	0
1704 90	– Drugo:
1704 90 10	– – ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov	0	0	0
1704 90 30	– – bela čokolada	5	0	0
	– – drugo:
1704 90 51	– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več	3	0	0
1704 90 55	– – – pastile za grlo in bomboni proti kašlju	5	0	0
1704 90 61	– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi	10	0	0
	– – – drugo:
1704 90 65	– – – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov	10	0	0
1704 90 71	– – – – kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni	11	0	0
1704 90 75	– – – – karamele (toffee) in podobni bonboni	11	0	0
	– – – – drugo:
1704 90 81	– – – – – stisnjene tablete	11	0	0
1704 90 99	– – – – – drugo	11	0	0
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena:
1803 10 00	– Nerazmaščena	0	0	0
1803 20 00	– Popolnoma ali delno razmaščena	0	0	0
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščoba in olje	0	0	0
1805 00 00	Kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil	0	0	0
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:	0	0	0
1806 20	– Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10	– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0
1806 20 30	– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0
	– – drugi:
1806 20 50	– – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla	10	0	0
1806 20 70	– – – čokoladno mleko v prahu	10	0	0
1806 20 80	– – – prelivi z okusom čokolade	10	0	0
1806 20 95	– – – drugo	10	0	0
	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:
1806 31 00	– – polnjeni	22,5	0	0
1806 32	– – nepolnjeni
1806 32 10	– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški	40	20	0
1806 32 90	– – – drugo	22,5	0	0
1806 90	– Drugo:
	– – čokolada in čokoladni izdelki:
	– – – čokoladni bomboni, polnjeni ali ne:
1806 90 11	– – – – ki vsebujejo alkohol	22,5	0	0
1806 90 19	– – – – drugo	40	20	0
	– – – drugi:
1806 90 31	– – – – polnjeni	40	20	0
1806 90 39	– – – – nepolnjeni	40	20	0
1806 90 50	– – sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav	40	20	0
1806 90 60	– – namazi, ki vsebujejo kakav	40	20	0
1806 90 70	– – preparati, ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač	30	20	0
1806 90 90	– – drugo	30	20	0
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu:
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905	20	10	0
1901 90	– Drugo:
	– – ekstrakt slada:
1901 90 11	– – – z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več	0	0	0
1901 90 19	– – – drugo	0	0	0
	– – drugo:
1901 90 91	– – – ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno invertni sladkor) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živil v obliki prahu, sestavljenih iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404	0	0	0
1901 90 99	– – – drugo	0	0	0
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca	15	10	0
1902 19	– – druge	15	10	0
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali ne oziroma kako drugače pripravljene:
	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane	13	10	0
1902 20 99	– – – drugo	13	10	0
1902 30	– Druge testenine	15	10	0
1902 40	– Kuskus	0	0	0
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:
1904 10 10	– – pridobljena iz koruze	23	15	0
1904 10 30	– – pridobljena iz riža	0	0	0
1904 10 90	– – druga:	0	0	0
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit:
1904 20 10	– – pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev	0	0	0
	– – druga:
1904 20 91	– – – pridobljena iz koruze	23	15	0
1904 20 95	– – – pridobljena iz riža	0	0	0
1904 20 99	– – – druga	0	0	0
1904 30 00	– Bulgur pšenica	0	0	0
1904 90	– Drugo:
1904 90 10	– – riž	0	0	0
1904 90 80	– – drugo	0	0	0
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	0	0	0
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki:
1905 20 10	– – ki vsebuje manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	7	5	0
1905 20 30	– – ki vsebujejo 30 mas. % ali več, vendar manj od 50 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	7	5	0
1905 20 90	– – ki vsebuje 50 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	25	25	0
	– Sladki keksi; vaflji in oblati:
1905 31	– – sladki keksi:
	– – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 31 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g	20	10	0
1905 31 19	– – – – drugi	20	10	0
	– – – drugi:
1905 31 30	– – – – ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob	20	10	0
	– – – – drugi:
1905 31 91	– – – – – sendvič keksi	12	8	0
1905 31 99	– – – – – drugi	12	8	0
1905 32	– – vaflji in oblati:
1905 32 05	– – – z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %	12	8	0
	– – – drugi
	– – – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 32 11	– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g	20	10	0
1905 32 19	– – – – – drugi	20	10	0
	– – – – drugi:
1905 32 91	– – – – – soljeni, polnjeni ali nepolnjeni	12	8	0
1905 32 99	– – – – – drugi	18	10	0
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:	0	0	0
1905 90	– Drugo:
1905 90 10	– – matzos	0	0	0
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi	0	0	0
	– – drugo:
1905 90 30	– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas. % sladkorjev in ne več kot 5 mas. % maščob	20	10	0
1905 90 45	– – – keksi	12	8	0
1905 90 55	– – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni	12	8	0
	– – – drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili	12	8	0
1905 90 90	– – – – drugo	18	10	0
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0
2001 90 60	– – palmovi srčki	0	0	0
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006
2004 10	– Krompir:
	– – drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	25	15	0
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	15	10	0
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 91 00	– – palmovi srčki	0	0	0
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati	0	0	0
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas:
2102 10 10	– – kultura kvasa	0	0	0
	– – pekovski kvas:
2102 10 31	– – – posušen	25	25	0
2102 10 39	– – – drugo	25	25	0
2102 10 90	– – drugo	15	15	0
2102 20	– Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi:	0	0	0
2102 30 00	– Pripravljeni pecilni praški	10	5	0
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00	– Sojina omaka	0	0	0
2103 20 00	– Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake	25	10	0
2103 30	– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30 10	– – gorčična moka in zdrob	22	22	0
2103 30 90	– – pripravljena gorčica	40	40	0
2103 90	– Drugo:	0	0	0
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:	5	2	0
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10	– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob	35	20	0
	– Ki vsebujejo mlečne maščobe:
2105 00 91	– – 3 mas. % ali več, vendar manj kot 7 mas. %	22,5	0	0
2105 00 99	– – 7 mas. % ali več	22,5	0	0
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi	7	7	0
2106 90	– Drugo:
2106 90 10	– – sirovi fondueji	18	18	0
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač	40	40	0
	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	18	18	0
2106 90 98	– – – drugo	18	18	0
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg:	20	10	0
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009:	20	10	0
2203 00	Pivo, izdelano iz slada:	35	25	0
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje	60	60	0
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola	95	95	0
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 20	– Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin	60	60	0
2208 30	– Whisky	35	35	0
2208 40	– Rum in tafia	60	60	0
2208 50	– Gin in brinjevec	60	60	0
2208 60	– Vodka	60	60	0
2208 70	– Likerji in krepilne pijače	60	60	0
2208 90	– Drugo	60	60	0
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2402 10 00	– Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak	60	60	0
2402 20	– Cigarete, ki vsebujejo tobak	98	98	0
2402 90 00	– Drugo	98	98	0
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:	98	98	0
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega:
2403 10 10	– – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g	98	98	0
2403 10 90	– – drug	98	98	0
	– Drug:
2403 91 00	– – homogeniziran ali rekonstituiran tobak	98	98	0
2403 99	– – drug:
2403 99 10	– – – njuhanec in tobak za žvečenje	98	98	0
2403 99 90	– – – drugo	98	98	0
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro-ali nitrozo-derivati:
	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol):
	– – – drugi:
2905 44 91	– – – – ki vsebujejo do vključno 2 % po masi D-manitola, računano na vsebnosti D-glucitola	16	16	0
2905 44 99	– – – – drugi	16	16	0
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0
3302 10 29	– – – – – drugo	0	0	0
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:
3823 11 00	– – stearinska kislina	0	0	0
3823 12 00	– – oleinska kislina	0	0	0
3823 13 00	– – maščobne kisline talovega olja	0	0	0
3823 19	– – drugo:
3823 19 10	– – – destilirane maščobne kisline	0	0	0
3823 19 30	– – – destilati maščobnih kislin	0	0	0

PRILOGA III

Kvote in dajatve, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Romunije pri uvozu v Skupnost

Oznaka KN	Poimenovanje	Količina v tonah		Dajatev znotraj kvote
(1)	(2)	(3)		(4)
		Od 1.1.2005 do 31.12.2005 (1)	Od 1.1.2006 do 31.12.2006
ex 0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:	1 100	1 200	0 % (2)
ex 0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več do vključno 75 mas. % maščobe
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
ex 1704 90	– Drugo:
1704 90 99	– – – – – Drugo	300	330	0 %
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
ex 1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
1806 10 90	– – ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	44	50	0 %
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
ex 1806 90	– Drugo
1806 90 90	– – Drugo	44	50	0 %
ex 1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu:
ex 1901 90	– Drugo
	– – Drugo
1901 90 99	– – – Drugo	44	50	0 %
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
ex 1905 90	– Drugo
1905 90 90	– – Drugo	22	24	0 %
ex 2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009:	1 500	1 500	0 %
ex 2202 90	– Drugo:
	– – druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404:
2202 90 91	– – – manj kot 0,2 mas. %
2202 90 95	– – – 0,2 mas. % ali več, vendar manj kot 2 mas. %
2202 90 99	– – – 2 mas. % ali več
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:	660	720	50 % dajatve MFN
2205 10	– V embalaži do 2 l ali manj:
2205 10 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj
2205 10 90	– – z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %
2205 90	– Drugo:
2205 90 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj
2205 90 90	– – z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola:	2 000 hl	2 000 hl	0 %
2207 10 00	– Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več
2207 20 00	– Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:	200	200	50 % stopnje dajatve MFN (3)
2402 10 00	– Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak
2402 20	– Cigarete, ki vsebujejo tobak:
2402 20 10	– – ki vsebujejo nageljnove žbice
2402 20 90	– – druge
2402 90 00	– Drugo

(1) Za leto 2005 se bo obseg kvot zmanjšal sorazmerno s številom že preteklih mesecev v zadevnem letu.

(2) Za količine, ki presegajo kvoto, se bo uporabljala dajatev iz Priloge I.

(3) Za kvoto 200 ton, ki bo odprta od 1.1.2006 do 31.12.2006, bo dajatev znotraj kvote znašala 0 %.

PRILOGA IV

Tarifne kvote, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Skupnosti pri uvozu v Romunijo

Oznaka KN	Poimenovanje	Količina v tonah		Dajatev znotraj kvote (1)
(2)	(3)	(4)		(5)
		Od 1.1.2005 do 31.12.2005 (2)	Od 1.1.2006 do 31.12.2006
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 32	– – nepolnjeni	2 000	2 200	0 %
1806 32 10	– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški
1806 90	– Drugo:
	– – čokolada in čokoladni izdelki:
1806 90 19	– – – – drugo
	– – – drugi:
1806 90 31	– – – – polnjeni
1806 90 39	– – – – nepolnjeni
1806 90 50	– – sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav
1806 90 60	– – namazi, ki vsebujejo kakav
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:	220	240	0 %
1806 90 70	– – preparati ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač
1806 90 90	– – drugo
ex 1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava, ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu:	200	200	0 %
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905	200	200	0 %
ex 1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso niti navedena niti zajeta na drugem mestu:	200	220	0 %
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:
1904 10 10	– – pridobljena iz koruze
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit:
1904 20 91	– – – pridobljena iz koruze
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:	5 000	5 000	0 %
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki:
1905 20 10	– – ki vsebujejo manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)
1905 20 30	– – ki vsebujejo 30 mas. % ali več, vendar manj od 50 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)
	– Sladki keksi; vaflji in oblati:
1905 31	– – sladki keksi:
	– – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 31 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g
1905 31 19	– – – – drugi
	– – – drugi:
	– – – – drugi:
1905 31 91	– – – – – sendvič keksi
1905 31 99	– – – – – drugi
1905 32	– – vaflji in oblati:
1905 90	– Drugo:
	– – drugo:
1905 90 45	– – – keksi
1905 90 55	– – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni
	– – – drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili
1905 90 90	– – – – drugo
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006	165	180	0
2004 10	– Krompir:
	– – drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
ex 2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:	55	60	0
2102 30 00	– Pripravljeni pecilni praški	55	60	0
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:	1 200	—	4 %
2104 10	– Juhe in mesne juhe ter pripravki za te juhe
2104 10 10	– – sušeni
2104 10 90	– – drugo
2104 20 00	– Homogenizirana sestavljena živila
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10	– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob	160	160	0
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali arome ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009	5 000	5 000	0
2203	Pivo, izdelano iz slada	14 300 hl	15 600 hl	0
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje	1 200 hl	1 200 hl	50 % dajatve MFN
ex 2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 20	– Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin	2 000 hl	2 000 hl	50 % dajatve MFN
2208 30	– Whisky:	6 500 hl	6 500 hl	17,5 %
2208 40	– Rum in tafia	100 hl	100 hl	50 % dajatve MFN
2208 50	– Gin in brinjevec	100 hl	100 hl	50 % dajatve MFN
2208 60	– Vodka	200 hl	200 hl	50 % dajatve MFN
2208 70	– Likerji in krepilne pijače	150 hl	150 hl	50 % dajatve MFN
ex 2208 90	– Drugo (razen 2208 90 33, 2208 90 38, 2208 90 48, 2208 90 71, 2208 90 91 in 2208 90 99)	800 hl	800 hl	50 % dajatve MFN
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence	135 ton pri 60 %	135 ton pri 30 %

(1) Za količine, ki presegajo kvoto, bo veljala dajatev iz Priloge II.

(2) Za leto 2005 se bo obseg kvot zmanjšal sorazmerno s številom že preteklih mesecev v zadevnem letu.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/63

Informacija o začetku veljavnosti Sklepa št. 3/2005 Pridružitvenega Sveta EU–Romunija z dne 5. julija 2005 o izboljšanju trgovinske ureditve za predelane kmetijske proizvode iz Protokola št. 3 k Evropskemu sporazumu

Sklep št. 3/2005 o izboljšanju trgovinske ureditve za predelane kmetijske proizvode iz Protokola št. 3 k Evropskemu sporazumu, ki ga je Pridružitveni svet EU–Romunija sprejel 5. julija 2005, je začel veljati 1. decembra 2005, uradna obvestila v zvezi z izvedbo postopkov iz člena 5 navedenega sklepa pa so bila poslana 23. novembra 2005.

Zainteresirane strani opozarjamo, da je bila Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000, na katero se sklicuje v uvodni izjavi (5) in v členu 2 omenjenega Sklepa št. 3/2005, medtem razveljavljena z Uredbo Komisije (ES) št. 1043/2005 (1), ki je začela veljati 8. julija 2005. V skladu s členom 57 slednje uredbe se sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1520/2000 dejansko nanašajo na Uredbo (ES) št. 1043/2005.

(1) UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/64

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. junija 2004

o državni pomoči Nemčije za Skupino Herlitz

(notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 2212)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/878/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1), in zlasti člena 7(3) Uredbe,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj oddajo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (2), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Marca 2002 je eden izmed najpomembnejših konkurentov Herlitza AG vložil pritožbo, v kateri je navedel, da naj bi Herlitz AG od zvezne dežele Berlin dobil poroštvo. Z dopisom z dne 25. marca 2002 je Komisija zaprosila Nemčijo, da posreduje informacije o morebitni pomoči Herlitzu AG. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 17. aprila 2002, evidentiranim dne 18. aprila 2002, v katerem je zanikala vsakršno pomoč. Na podlagi časopisnega članka z dne 24. aprila 2002, ki je poročal, da je zvezna dežela Brandenburg hčerinski družbi Herlitza AG Falken Office Products GmbH (v nadaljevanju „FOP“), odobrila posojilo v višini 1 milijona EUR, je Komisija z dopisom z dne 8. maja 2002 Nemčijo ponovno zaprosila za podatke o morebitni pomoči Herlitzu AG. Nemčija je z dopisom z dne 4. junija 2002, evidentiranim 5. junija 2005, ponovno zanikala dodelitev kakršne koli pomoči.

(2)

Končno je Nemčija z dopisom z dne 17. julija 2002, evidentiranim dne 19. julija 2002, Komisiji sporočila, da je Investicijska banka dežele Brandenburg (v nadaljevanju „ILB“) Herlitzu PBS AG odobrila posojilo v višini okoli 1 milijona EUR. Po podatkih Nemčije se je ta ukrep že izvajal, zato ga je Komisija vpisala v evidenco kot neprijavljeno pomoč pod št. NN 89/02. Priloge, vključno s stečajnim načrtom, so predložili z dopisom z dne 19. julija 2002, evidentiranim dne 25. julija 2002 in z dopisom z dne 1. avgusta 2002, evidentiranim istega dne. Komisija je 8. avgusta 2002 zaprosila za pojasnilo glede odobrene pomoči. Nemčija je v dopisu z dne 4. septembra 2002, evidentiranim istega dne, posredovala dodatna pojasnila.

(3)

Z dopisom z dne 29. januarja 2003, evidentiranim istega dne, je Nemčija Komisiji sporočila, da je bilo posojilo, odobreno Herlitzu AG, v celoti vrnjeno Investicijski banki zvezne dežele Brandenburg. Nemčija je Komisiji prav tako sporočila, da je prekinila stečajne postopke proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG ter sprejela in uresničila stečajne načrte.

(4)	Z dopisom z dne 19. februarja 2003 je Komisija sporočila Nemčiji, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede posojila in spremljevalnih ukrepov in da je zadeva vpisana v evidenco pod številko C 16/03. Pripombe Nemčije so bile evidentirane dne 28. aprila 2003.

(5)

Sklep Komisije, da bo sprožila formalni postopek preiskave, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe. Pripombe je predložila ena zainteresirana stranka. Komisija jih je posredovala Nemčiji in ji dala možnost odgovora. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 24. julija 2003, evidentiranim dne 27. julija 2003.

(6)	Nemčija je z dopisi z dne 10., 12., in 28. novembra 2003, 8. in 26. januarja, 23. marca ter 23. in 24. aprila 2004 predložila dodatna pojasnila. 27. januarja 2004 so se sestali predstavniki Komisije, nemške vlade, Skupine Herlitz in stečajni upravitelj.

II. UKREPI

1. Zadevno podjetje

(7)	Herlitz AG, ustanovljen leta 1904 kot trgovina s pisarniškim materialom, se je razvil v skupino, ki od leta 1977 kotira na borzi. Znotraj skupine je Herlitz AG holdinška družba, ki ima v lasti deleže hčerinskih družb, od katerih je najpomembnejša Herlitz PBS AG.

(8)

Do začetka stečajnega postopka je bil Herlitz AG holdinška družba Herlitza PBS AG in Diplomata GmbH (Diplomat). Znotraj Skupine Herlitz je bil Herlitz PBS AG holdinška družba podjetij Falken Office Products GmbH (FOP), Herlitz Kunststoffverarbeitungs GmbH (HKV), Susy Card Papeterie GmbH (Susy), HGG Verwaltungsgesellschaft mbH (HGG) in tujih hčerinskih družb v okoli 15 državah. Leta 2002 je Skupina Herlitz kupila Mercoline GmbH, eCom Verwaltungs GmbH in eCom Logistik GmbH&Co.KG; (eCom). Skupina ima naslednjo sestavo:

(9)

Skupina Herlitz je dejavna na trgih pisarniškega materiala, pisarniških potrebščin in čestitk. Herlitz AG in Herlitz PBS imata sedež v Berlinu. Mesta proizvodnje Skupine Herlitz so Berlin, Falkensee (Brandenburg), Peitz (Brandenburg), Cunewald (Saška), Posen (Poljska) in Most (Češka). FOP je najpomembnejši proizvajalec pisarniških potrebščin Skupine.

(10)

Od julija 2001 je lastnik okoli 67 % Herlitza AG konzorcij, ki ga sestavljajo naslednje banke: DB Industrial Holding (Deutsche Bank), Landesbank Berlin, Berliner Bank (4), Hypovereinsbank, Bayerische Landesbank, DZ Bank AG, Dresdner Bank, HSBC, IKB Deutsche Industriebank AG in West LB. Preostalih 35 % je porazdeljenih med več delničarjev (5).

(11)

Gospodarski razvoj Skupine je prikazan v tabeli 1:

Tabela 1

	1997	1998	1999	2000	2001	2002 skupaj	2002 1.1.2002– 16.9.2002	2002 17.10.2002– 31.12.2002	2003
Prihodek v milijonih EUR (6)	714	630	567	490	438	376	255	121	347
Čisti dobiček/izguba v milijonih EUR (6)	– 51	– 37	– 46	– 51	– 134	99	51	48	1,7
Zaposleni (6)	5 420	4 483	4 228	3 380	2 984	3 096	3 181 povprečje	3 109 povprečje	Brez večjih sprememb
Kapital v milijonih EUR (6)	171	123	70	18	– 55	43	– 6	43	43
Bančne obveznosti v milijonih EUR (6)	172	365	373	356	297	89	250	89	63

(12)

Ker jim marca 2002 banke niso podaljšale kreditov, so se Herlitz AG, Herlitz PBS AG in ostale hčerinske družbe Skupine, kot so Diplomat, HKV in Susy, znašle pred stečajem oziroma so postale plačilno nesposobne. Herlitz AG in Herlitz PBS AG sta 3. aprila 2002 zaprosila za uvedbo stečajnega postopka. 5. junija 2002 je sodišče uvedlo stečajni postopek za obe podjetji.

(13)

Za nekatere hčerinske družbe Skupine so izvedli ločene stečajne postopke. Diplomat, HKV in Susy so zaprosili za stečaj 12. aprila 2002, pozneje so jih likvidirali. V času likvidacije so vsi upniki prejeli enak odstotni delež svojih terjatev iz stečajne mase. Nihče od upnikov ni odpisal svojih terjatev do teh podjetij ali do FOP. FOP se je stečaju izognil s pomočjo sanacijskega posojila, ki je bilo odobreno Herlitzu PBS AG.

(14)

Stečajna postopka za Herlitz AG in za Herlitz PBS AG sta se zaključila 16. septembra 2002, ko je sodišče odobrilo stečajne načrte. Že 15. julija 2002 so upniki enoglasno in brezpogojno sprejeli stečajne načrte za Herlitz AG in Herlitz PBS AG. Izpolnjevanje stečajnih načrtov so do 31. marca 2004 nadzorovali stečajni upravitelj in upniki.

(15)

Po navedbah Nemčije so bile za finančne težave Skupine Herlitz krive napačne odločitve o naložbah zunaj jedra dejavnosti Skupine v 90. letih. Po ponovni združitvi Nemčije je Skupina Herlitz zaradi visokih pričakovanj o dobičku vstopila na trg nepremičnin v Berlinu in Brandenburgu. Ker do pričakovanega povišanja cen nepremičnin ni prišlo, je morala Skupina ustvariti rezerve in poskrbeti za depreciacijo za vsoto v višini 95 milijonov EUR. Zgradbe, ki so jih uredili za lastno uporabo v Berlin Teglu in Falkenseeju, so se izkazale za prevelike. Ker za neizrabljene površine niso našli interesentov, so nastali stroški v višini 20 milijonov EUR.

(16)

Največ izgub so podjetju prinesle naložbe v nepremičnine. Vsi poskusi prodaje nepremičnin so propadli. Konec leta 2001 so ustanovili dve namenski nepremičninski družbi, in sicer „GGB Grundstückgesellschaft Am Borsighafen mbH Co. KG“ (GGB) za zgradbe v lasti Skupine Herlitz v Berlin Teglu in „GGF Grundstüchgesellschaft Falkensee mbH Co. KG“ (GGF) za lastne nepremičnine v Falkenseeju. Skupina je prek Herlitza PBS AG in HGG izvajala večinski nadzor nad GGB in GGF. Herlitz PBS AG je bil večinski partner, HGG pa je bil manjšinski partner pri GGB in GGF.

(17)

Skupina Herlitz je načrtovala, da bi svoje bilance razbremenila naložb v nepremičnine. Zato je januarja 2002 obe zemljišči s pripadajočimi dednimi stavbnimi pravicami prodala družbama GGB in GGF, ki sta nato Skupini dali v zakup dele zemljišča, ki jih je Skupina potrebovala. Vendar pa GGB in GGF pred stečajnim postopkom niso mogli izločiti iz Skupine. Končno so s soglasjem stečajnega upravitelja 30. septembra 2002 HGG, manjšinskega partnerja GGB in GGF, izločili iz Skupine Herlitz, pravice večinskega partnerja Herlitza PBS AG pa so spremenili v manjšinske lastniške deleže v vrednosti enega milijona EUR v podjetjih GGB in GGF. Zaradi tega Skupina Herlitz po nemškem pravu (7) ni več večinska lastnica teh nepremičninskih družb.

(18)

Slaba naložba Skupine je bil tudi nakup ruske papirnice in s tem vstop na trg prodaje in predelave papirja. Zaradi zloma papirniškega trga v Skupnosti neodvisnih držav je ta naložba privedla do izgube v višini okoli 50 milijonov EUR. Neuspešne so bile tudi nadaljnje naložbe v zahodni Evropi, kot na primer prodaje na Portugalskem, v Franciji in v Avstriji, ki so privedle do izgub v višini med 10 in 15 milijoni EUR. S tem je zaradi slabih naložb nastala skupna izguba v višini med 175 in 180 milijoni EUR. Poudariti je treba, da je jedro dejavnosti Skupine Herlitz v tem časovnem obdobju prinašalo pozitivne rezultate, ki pa niso zadoščali za pokritje izgub iz naložb.

2. Finančni ukrepi

(a) „Stari“ ukrepi

(19)

Leta 1989 je zvezna dežela Berlin prek Liegenschaftsfonds Berlin GmbH & Co. KG (Liegenschaftsfonds) Herlitzu AG ponudila v uporabo zemljišče na nekdanji industrijski lokaciji Borsig v Berlin Teglu. Liegenschaftsfonds je družba za upravljanje z nepremičninami, ki so v lasti dežele Berlin. Za zemljišče na lokaciji Tegel je Skupina Herlitz od dežele Berlin pridobila dedno stavbno pravico in se zavezala, da bo do 30. aprila 2053 plačevala najemnino za zemljišče.

(20)

Najemnina za zemljišče je znašala 3 odstotke vrednosti zemljišča, ki bi se med trajanjem pogodbe lahko spremenila. Skupina je za svoje potrebe na lokaciji Tegel zgradila poslovno stavbo s proizvodnim obratom. Zgradbe, ki so nastale na najetem zemljišču, so postale last Skupine Herlitz. S prodajo zgradb podjetju GGB se je prenesla tudi dedna stavbna pravica.

(21)

Pogodba med Liegenschaftsfonds in Skupino Herlitz je vsebovala klavzulo o zvišanju najemnine s 3 % na 7,5 % v primeru, da se spremeni namembnost zemljišča in da je nova uporaba zemljišča v nasprotju z lastnikovimi interesi. Kljub temu pa se po prenosu dedne stavbne pravice za zemljišče v Berlin Teglu na GGB najemnina za zemljišče ni povišala. V skladu z dogovorom je do marca 2002 dajatve plačevala Skupina, od (8) oktobra 2002 pa GGB.

(22)

Leta 1989 je Herlitz AG od dežele Berlin prejel nezavarovano brezobrestno posojilo za dobo 10 let v višini 6 milijonov DEM (3,07 milijona EUR) za preselitev obratov iz Moabita in Spandaua v Tegel (v nadaljevanju „posojilo za preselitev“). 17. novembra 1999 je dežela Berlin, tik pred rokom za odplačilo posojila za preselitev, odložila plačilo na 31. december 2004. V zameno za odlog je dežela Berlin zvišala obrestno mero posojila za 2 % na osnovno obrestno mero Evropske centralne banke.

(23)

Kot jamstvo je Herlitz AG 23. novembra 1999 podpisal notarsko listino o priznanju dolga do dežele Berlin višini 7,185 milijona DEM (3,67 milijona EUR), kar je ustrezalo prvotnemu znesku posojila za preselitev skupaj s pričakovanimi obrestmi v višini 1,185 milijona DEM (0,606 milijona EUR). Poleg tega je notarska listina urejala le osnovni dolg za znesek nakopičenih obresti za dedno stavbno pravico Herlitza AG za zemljišče v Berlin Teglu. Vendar pa je bil ta osnovni dolg podrejen osnovnemu dolgu, ki velja za banke v primeru iste dedne gradbene pravice. Niti odobritev posojila za preselitev leta 1989 niti podaljšanje roka leta 1999 nista zajeta v programu pomoči; Komisija ni bila seznanjena z nobenim izmed teh ukrepov.

(b) Sanacijsko posojilo

(24)	S pogodbo, sklenjeno 10. maja 2002 s stečajnim upraviteljem, je ILB Herlitzu PBS AG odobrila posojilo v višini 930 232 EUR (v nadaljevanju „sanacijsko posojilo“). Z dopisom z dne 29. maja 2002 so ta znesek zvišali na 963 855,42 EUR.

(25)	Sanacijsko posojilo je bilo namenjeno izpolnitvi kupne pogodbe med Herlitzom PBS AG in FOP. FOP je Herlitzu PBS AG dostavil blago, vendar ni prejel plačila, s čimer je bila ogrožena njegova likvidnost.

(26)

Sanacijsko posojilo je bilo odobreno z letno obrestno mero 7,5 %, vrniti pa ga je bilo potrebno v šestih mesecih od datuma izplačila. Posojilo je bilo v celoti izplačano dne 24. julija 2002 in zavarovano z odstopom od zahtev po poplačilu dolga FOP v višini 2,5 milijona EUR in z vpisom osnovnega dolga na nepremičnine FOP v višini 13 549 234,85 EUR. Posojilo je bilo ILB z obrestmi vrnjeno 24. januarja 2003.

(27)

Nemčija je predložila stečajna načrta za Herlitz PBS AG in Herlitz AG. Oba načrta nosita datum 15. julij 2002. Stečajna načrta sta sanacijska načrta oziroma načrta rekapitalizacije Skupine Herlitz. Sestavni deli sanacijskih načrtov so zmanjšanje kapacitet, odsvojitev nepremičnin podjetja, zaprtje nerentabilnih hčerinskih družb, zniževanje negativnih rezultatov podjetja, ukrepi za znižanje stroškov in optimizacija prodaje ter iskanje strateškega partnerja. Poleg tega načrti predvidevajo zmanjšanje dolgov obeh podjetij s pomočjo delnega ali popolnega odpisa nezavarovanih dolgov ter s prispevki zaposlenih.

(28)

Oba stečajna načrta sta vključevala sanacijo s pomočjo nadaljevanja dejavnosti podjetja v skladu z nemškim stečajnim zakonom (9). Stečajni zakon, ki velja od 1. januarja 1999, vsebuje možnost reševanja podjetja s pomočjo ohranitve vodstva podjetja in poplačilom upnikov iz dohodkov, ki nastanejo po zaključku stečajnega postopka. V postopkih proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG se je ta rešitev izkazala kot najboljša za zadovoljitev upnikov. Zato so se stečajni upravitelj in upniki odpovedali možnosti prodaje celotnega podjetja (prenesena sanacija) ali likvidaciji podjetja in ločeni prodaji premoženja (razbitje).

(29)

Oba načrta imata podobno metodologijo, vendar pa zaradi različne strukture premoženja Herlitza PBS AG in Herlitza AG predlagata različne rešitve. Prestrukturiranje Herlitza AG s stečajnim načrtom je bilo odvisno od izpolnitve stečajnega načrta za Herlitz PBS AG. V obeh načrtih so upnike vsakega podjetja razdelili v skupine v primerljivimi terjatvami.

(30)

V skladu s členom 222 stečajnega zakona lahko pri stečajnem postopku sodelujejo trije razredi upnikov:

(a)	upniki, ki imajo izločitveno pravico, če sem jim z načrtom kratijo pravice;

(b)	nepodrejeni upniki;

(c)	podrejeni upniki, ki svojih terjatev niso odpisali.

(31)	Te skupine se nadalje delijo v skupine upnikov z enakimi pravicami. Po razporeditvi v skupine ne more priti do individualnih poravnav, ki bi ločevale med deli posamezne skupine upnikov.

(32)	V stečajnih postopkih proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG je bilo zahtevam upnikov z izločitvenimi pravicami zadoščeno v skladu z njihovimi zahtevami.

(33)

Nemčija je sporočila, da so bili v postopkih proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG plačani vsi stroški stečajne mase in vse stečajne obveznosti. Del teh terjatev je bil prometni davek. Pri stečajnih postopkih proti še vedno delujočemu podjetju je poravnava prednostnih terjatev predpogoj za uspešen zaključek postopka. Stečajne obveznosti so bile poravnane takoj, ko so nastale; ločen seznam teh terjatev ni bil sestavljen. Pripravljeni pa so bili hipotetični seznami stroškov stečajne mase in stečajnih obveznosti, da bi lahko prikazali možen rezultat likvidacije in prodaje premoženja.

(34)

V stečajnem postopku za Herlitz AG so bile stečajne terjatve razdeljene kot sledi:

(a)	Upniki z izločitveno pravico: sestavljena ni bila nobena ustrezna skupina. Izločitvena pravica je zavarovala vse terjatve banke Hypovereinsbank in banke Eurohypo (10), a le del terjatev Skupine HAG 1;

(b)	stroški stečajne mase in stečajne obveznosti: sestavljena ni bila nobena ustrezna skupina, terjatve pa so bile poravnane takoj, ko so nastale;

(c)

nepodrejeni upniki:

—	skupina HAG 1: skupina bank z izločitveno pravico za del terjatev iz premičnega premoženja in za delež v Herlitzu AG,

—	skupina HAG 2: drugi nepodrejeni upniki, ki ne pripadajo skupini HAG 1,

—	skupina HAG 3: berlinski davčni organ,

—	skupina HAG 4: povezana podjetja;

(d)

podrejeni upniki:

—	skupina HAG 5: obresti, stroški, globe itd.

(35)

Podrejene terjatve v skupini HAG 5 bile izbrisane iz stečajnega načrta v skladu s členom 225 stečajnega zakona. Nepodrejeni skupini HAG 3 in HAG 4 sta odpisali svoje terjatve z začetkom veljavnosti 15. julija 2002 (11). V naslednji tabeli so navedene terjatve in vsote, ki so jih upniki odpisali (zaokrožene vrednosti):

Tabela 2

Skupina	Upniki Herlitza AG (javni in zasebni)	Opis terjatev	Jamstvo terjatve	Terjatve v mio EUR	Odpis terjatev v mio EUR
HAG 1	Banke z izločitvenimi pravicami (javni in zasebni upniki)	Krediti iz obdobja pred 3. aprilom 2002	Izločitvena pravica iz premičnin	[130–140] (13)	[do 135] *
HAG 2	Nekdanje vodstvo in zaposleni (zasebni)	Prihodnji zahtevki za pokojnine, plače v obdobju pred 3. aprilom 2002, odpravnine	Ga ni	[35,91] *	[…] *
	Najemodajalec zemljišča Spandau (zasebni)	Plačilo najemnine; odškodnina zaradi prekinitve pogodbe	Ga ni		[…] *
	Dobavitelji (zasebni)	Terjatve iz dobav in storitev v obdobju pred 3. aprilom 2002; odškodnina zaradi prekinitve pogodbe	Ga ni
	Zavod za pokojninsko zavarovanje (javni)	Prihodnji zahtevki za pokojnine	Ga ni	[8,43] *
	Zvezni urad za zaposlovanje (javni)	Zahtevek za povračilo stečajnih prejemkov, ki so bili plačali zaposlenim (1. januar 2002–4. junij 2002)	Ga ni
	Bolniška blagajna (javni)	Prispevki v obdobju med 5. marcem 2002 in 4. junijem 2002	Ga ni
	Finančni urad Alfeld (javni)	Davek iz prodaje lastninskega deleža pred letom 2002	Ga ni
	Liegenschaftsfonds (javni)	Zahtevek za plačilo obresti za najemnino za Berlin–Spandau	Ga ni
Odpis terjatev v skupini HAG 2: kvota v višini 0,5 milijona EUR je bila razdeljena glede na obseg terjatev, preostali del terjatev pa je bil odpisan.
HAG 3	Berlinski davčni urad (javni)	Davek na plače in prihodke iz obdobja do 5. junija 2002	Ga ni	[2,0] * (12)	[2,0] * (12)
Odpis terjatev v skupini HAG 3: odpisanih je bilo 100 % terjatev.
HAG 4	Povezana podjetja (zasebni)	Vse terjatve do Herlitza AG	Ga ni	109	108
HAG 5	Podrejeni upniki (zasebni ali javni)	Obresti, stroški, globe itd.	Ga ni	Ni podatkov	Ni podatkov

(36)

Upniki v stečajnem postopku za Herlitz PBS AG so bili razdeljeni kot sledi:

(a)

Upniki z izločitveno pravico:

—	Skupina PBS 1: izločitvena pravica je zavarovala vse terjatve določenih dobaviteljev.

—	Skupina PBS 6: banke z izločitvenimi pravicami za del svojih terjatev; banki Hypovereinsbank in Eurohypo sta prav tako imeli izločitveno pravico, vendar v to skupino nista bili vključeni.

(b)	Stroški stečajne mase in stečajne obveznosti: Sestavljena ni bila nobena ustrezna skupina, terjatve pa so bile poravnane takoj, ko so nastale.

(c)

Nepodrejeni upniki:

—	skupina PBS 2: zaposleni,

—	skupina PBS 3: nekaj javnih upnikov, kot so davčni uradi, Zvezni urad za zaposlovanje, bolniške blagajne, zvezna dežela Berlin,

—	skupina PBS 4: povezana podjetja,

—	skupina PBS 5: drugi nepodrejeni upniki, kot na primer nekdanje vodstvo in zaposleni, poklicni sindikat, zavod za pokojninsko zavarovanje, zasebne kreditne banke, Avstrijska pošta, glavni carinski urad itd.

(d)

Podrejeni upniki:

—	skupina PBS 7: obresti, stroški, takse itd.

(37)

Podrejene terjatve v skupini PBS 7 so bile izbrisane iz stečajnega načrta v skladu s členom 225 stečajnega zakona. Nepodrejeni skupini PBS 3 in PBS 4 sta odpisali svoje terjatve z začetkom veljavnosti dne 15. julija 2002. V naslednji tabeli so navedene terjatve in vsote, ki so jih upniki odpisali (zaokrožene vrednosti):

Tabela 3

Skupina	Upniki Herlitza PBS AG (zasebni in javni)	Opis terjatev	Jamstvo terjatve	Terjatve v mio EUR	Odpis terjatev v mio EUR
PBS 1	Dobavitelji z izločitveno pravico (zasebni)	Terjatve iz dobav in storitev pred 3. aprilom 2002	Izločitvena pravica na premičnine	[3–6] *	0
PBS 2	Zaposleni (zasebni)	Prihodnji zahtevki za plače	Ga ni	[40–50] */leto	[2–4] * v letu 2002 [4–5] */leto od 2003
PBS 3	Berlinski davčni urad (javni)	Davek od plač marec 2002	Ga ni	[11,50] *	[…] *
	Berlinski davčni urad (javni)	Zemljiški davek od januarja do marca 2002	Ga ni
	Berlinski davčni urad (javni)	Davek na nakup nepremičnine za leto 1996	Ga ni
	Zvezni urad za zaposlovanje (javni)	Zahtevek za povračilo stečajnih prejemkov, ki so bili plačani zaposlenim (1. april 2002 – 4. junij 2002)	Ga ni
	Bolniška blagajna (javni)	Prispevki iz obdobja od 5. marca 2002 do 4. junija 2002	Ga ni
	Liegenschaftsfons (javni)	Dajatve za dedno stavbno pravico za obdobje od aprila do junija 2002	Podrejen osnovni dolg
	Zvezna dežela Berlin (javni)	Zahteva za povračilo posojila za preselitev	Ga ni
Odpis terjatev v skupini PBS 3: odpisanih je bilo 100 % terjatev.
PBS 4	Povezana podjetja (zasebni)	Vse preostale terjatve povezanih podjetij Skupine Herlitz	Ga ni	139	139
PBS 5	Nekdanje vodstvo / vodilni zaposleni (zasebni) (14)	Prihodnji zahtevki za pokojnine, plače za obdobje pred 3. aprilom 2002, odpravnine	Ga ni	[zasebni upniki 22,61; javni upniki 19,56]*	[…] *
	Zavod za pokojninsko zavarovanje (javni)	Prihodnji zahtevki za pokojnine	Ga ni
	Zasebne kreditne banke (zasebni)	Neplačani in kapitalizirani prihodnji obroki za kredit	Ga ni
	Avstrijska pošta (v tem primeru zasebni)	Dobropisi na reklamacijo in povračilo premije	Ga ni
	Poklicni sindikat (javni)	Prispevki za nezgodno zavarovanje	Ga ni
	Glavni carinski urad (javni)	Davek na prihodke od uvoza, carina	Ga ni
	Duales System Deutschland (zasebni)	Prispevki za „Der Grüne Punkt“	Ga ni
	Bolniška blagajna (javni)	Prispevki za obdobje od1. do 4. marca 2002	Ga ni
	Liegenschaftsfonds (javni)	Dajatve za dedno stavbno pravico za obdobje od julija do septembra 2002	Podrejen osnovni dolg
	Druge dobave brez jamstva	Dobave in storitve pred 3. aprilom 2002; pogodbene terjatve za odškodnine	Ga ni
Odpisane terjatve v skupini PBS 5: odpisanih je bilo 90 % terjatev
PBS 6	Banke z jamstvom na premičnine (zasebni in javni)	Krediti iz obdobja pred 3. aprilom 2003	Izločitvene pravice na premičnine	[100–120] * (15)	(odpis terjatev do 76,75 mio EUR
PBS 7	Podrejeni upniki (zasebni in javni)	Obresti, stroški, takse itd.	Ga ni	Ni podatkov	Ni podatkov

(38)

Javni upniki so uveljavljali terjatve v različnih skupinah. V skupinah HAG 2, HAG 3, PBS 3 in PBS 5 ni bila zavarovana nobena izmed terjatev javnih in zasebnih upnikov. Kljub temu pa so bile nepodrejene terjatve v skupinah HAG 3 in PBS 3 v celoti odpisane, medtem ko so nepodrejeni upniki v skupinah HAG 2 in PBS 5 prejeli sorazmeren del plačil.

(39)

V skladu s stečajnima načrtoma so upniki skupine HAG 2 najpozneje do 31. marca 2004 prejeli delež celotne vsote v višini 0,5 milijona EUR, ki je ustrezal obsegu njihovih terjatev. Upniki skupine PBS 5 so prejeli 10 % svojih terjatev do 31. decembra 2003. V tabelah 2 in 3 so razvidne vsote javnih terjatev in odpisi terjatev.

(40)

V obeh stečajnih načrtih je omenjen kredit, ki ga je Herlitzu PBS AG odobril bančni konzorcij (v nadaljevanju „konzorcijski kredit“). Sestav konzorcija se sklada s sestavo konzorcija, navedenega v uvodni izjavi 10. Konzorcijski kredit je Herlitzu PBS AG odobril celoten konzorcij, da bi mu omogočil poplačilo konvertibilnega posojila v višini 100 milijonov EUR. 3. aprila 2002 je bilo porabljenih 53,9 milijona EUR konzorcijskega kredita, ki je znašal 65,4 milijona EUR. Poleg tega je večina konzorcijskih bank Skupini Herlitz pred julijem 2001 odobrila nadaljnje kredite (kreditna linija) v višini 156,6 milijona EUR. Od tega je bilo do 3. aprila 2003 porabljenih 134,11 milijona EUR.

(41)

V skupini PBS 6 so se banke enotno odpovedale poplačilu konzorcijskega kredita in kreditnih linij za vsoto, ki presega 76,714 milijona EUR. Tudi v skupini HAG 1 so se enotno odpovedali terjatvam za poplačilo kreditov za vsoto, ki presega 5 milijonov EUR. Deli kreditov, ki niso bili odpisani, so podaljšani krediti, odobreni Skupini Herlitz. Obveznosti, povezane z odpisom terjatev za kredite Herlitza PBS AG in Herlitza AG, sta sočasno prevzeli nepremičninski družbi GGB in GGF.

(42)

V času, ko so upniki odobrili stečajna načrta, so v Skupini Herlitz obstajale še druge obveznosti do bank, ki pa jih konzorcijski kredit in kreditne linije niso pokrivali. Najprej so banke Hypovereinsbank (Irska), Bayerische Landesbank in Landesbank Berlin v celoti odpisale terjatve za nezavarovane kredite, da ne bi ogrozile izterjave delno zavarovanih terjatev znotraj konzorcijskega kredita. Nadalje je Skupina Herlitz prejela kredite, ki so bili zavarovani s prednostnim osnovnim dolgom na zemljišče v Berlin Teglu: banka Hypovereinsbank je Skupini odobrila kredit v višini 15,4 milijona EUR, banka Eurohypo pa kredit v višini 30,8 milijona EUR. Ta dva kredita nista bila vključena v sporazum o poravnavi, vendar bi ju Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG lahko odpisali, saj je bilo zavarovano zemljišče v Berlin Teglu prodano družbi GGB.

(43)

15. aprila 2002 so konzorcijske banke Herlitzu odobrile likvidnostno posojilo v višini 15 milijonov EUR, namenjeno nadaljevanju poslovanja Skupine. Posojilo je bilo dvakrat podaljšano in 17. novembra 2003 v celoti vrnjeno. Posojilo je bilo namenjeno sezonski likvidnostni potrebi Skupine in bi lahko bilo junija 2004 ponovno odobreno.

(44)

Dolgovi Herlitza AG do dobaviteljev so v skupini HAG 2 znašali 9,3 milijonov EUR. Dobavitelje Herlitza PBS AG je mogoče razdeliti na dobavitelje z jamstvom (skupina PBS 1) in dobavitelje brez jamstva (skupina PBS 5). Dobavitelji skupine PBS 1 so imeli izločitvene pravice za 35 % premoženja v obtoku Herlitza PBS AG in zaradi tega svojih terjatev niso odpisali. Nasprotno pa so nezavarovani dobavitelji skupine PBS 5 odpisali 90 % svojih terjatev, prav tako kot ostali nepodrejeni upniki te skupine.

(45)	Po nemškem stečajnem zakonu lahko zaposleni in povezana podjetja sodelujejo pri stečajnem postopku in prejmejo kvote za svoje terjatve. Za te so bile ustanovljene ločene „skupine upnikov“ (HAG 4 in PBS 4), ostali pa so bili vključeni v mešane skupine (HAG 2 in PBS 5).

(46)

V postopkih proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG so se stečajni upravitelj in upniki odločili za nadaljevanje dejavnosti podjetja s stečajnimi načrti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, so bili v postopkih stečajnega načrta plačani vsi stroški stečajne mase in stečajne obveznosti. Poleg tega so plačali 0,5 milijona EUR kot kvoto nekaterim nepodrejenim upnikom Herlitza AG, nekateri nepodrejeni upniki Herlitza PBS AG pa so prejeli okoli 10 % svojih terjatev kot kvoto. Kot je razloženo v uvodni izjavi 47, bi bila pričakovana vrednost stečajne mase ob likvidaciji podjetja precej nižja. S prodajo celotnega podjetja bi upnike lahko bolj zadovoljili. Vendar pa se ni našel investitor, ki bi bil pripravljen prevzeti celotno premoženje Skupine.

(47)

Po strokovnem mnenju, ki ga je podalo svetovalno podjetje Roland Berger, in po mnenju neodvisnih dražiteljev bi pri likvidaciji vrednost premičnin padla s 84,2 milijona EUR na [10–30] * milijonov EUR. To vsoto bi morali najprej uporabiti za zadovoljitev terjatev z izločitvenimi pravicami, zaradi česar bi v stečajni masi ostalo le [0–5] * milijona EUR. Dohodki Skupine Herlitz bi med stečajnim postopkom znašali okoli 1 milijona EUR. Po prištetju te vsote k razpoložljivemu premoženju bi nastala razpoložljiva stečajna masa v višini [1–6] * milijonov EUR.

(48)

Razpoložljivo stečajno maso bi uporabili za poravnavo stroškov stečajne mase in stečajnih obveznosti, ki bi nastali pri upravljanju in odsvojitvi stečajne mase. Po odbitku stroškov stečajne mase bi razpoložljivo premoženje znašalo le [0–1] * milijona EUR. Ta vsota ne bi zadostovala za pokritje stečajnih obveznosti podjetja in bi bila zato nezadostna celo za delno zadovoljitev nepodrejenih upnikov.

(49)

Po stečajnih načrtih prestrukturiranje s prodajo vsega premoženja Skupine Herlitz novemu lastniku ne bi bilo izvedljivo. Pripravljene so bile sicer ponudbe za prevzem določenih področij dejavnosti in zalog, vendar pa so cene ponudb ustrezale likvidacijskim vrednostim. Za upnike je bila torej najbolj ugodna rešitev prestrukturiranje še vedno delujočega podjetja s stečajnim načrtom.

(d) Sklep o sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(50)	Za Sklep Komisije z dne 19. februarja 2003 o sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES so bili odločilni trije razlogi, ki so izhajali iz pregleda združljivosti ukrepov s smernicami Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (16) (v nadaljevanju „smernice“).

(51)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je posojilo, ki ga je ILB odobrila Herlitzu PBS AG, vsebovalo elemente državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ki jih je bilo potrebno podrobneje preučiti. Nemčija o združljivosti pomoči s smernicami ni predložila zadostnih informacij, da bi lahko ugotovili, kdo je dejansko upravičen do pomoči.

(52)	Drugič, Komisija si je zastavila vprašanje, ali odpis terjatev s strani več javnih upnikov (davčni uradi, zvezni urad za zaposlovanje, uradi za socialno zavarovanje, finančni uradi) v stečajnih načrtih predstavlja pomoč.

(53)

Tretjič, Komisija je bila glede uporabe zemljišča v Berlin Teglu, ki pripada deželi Berlin, v dvomih, ali je bila zakupna pogodba sklenjena pod tržnimi pogoji. Ker je od sklenitve zakupne pogodbe minilo že več kot deset let, so jo označili kot obstoječo pomoč. Komisija je ugotovila, da bi odpis najemnine za zemljišče s strani dežele Berlin in dejstvo, da se najemnina ni zvišala, lahko predstavljalo novo pomoč. Tudi dodelitev in kasnejši odpis brezobrestnega posojila v višini 6 milijonov DEM dežele Berlin bi lahko predstavljala državno pomoč.

III. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(54)

Edina zainteresirana stranka, ki je glede Sklepa o sprožitvi formalnega preiskovalnega postopka oddala svojo pripombo, je bil Herlitz PBS AG v imenu upravičenca, Skupine Herlitz. Herlitz PBS AG se je zavzel za temeljito preiskavo dejanskega stanja o tem, ali je bila dodelitev posojil nezakonita državna pomoč. Komisiji je tudi sporočil, da je nemškim organom predal vso zadevno dokumentacijo.

(55)

Glede sanacijskega posojila je Herlitz PBS AG navedel, da je bilo posojilo vrnjeno in da izpolnjuje pogoje za dodelitev sanacijske pomoči. Glede odpisa terjatev v stečajnih načrtih je Herlitz PBS AG uveljavljal, da so javni upniki ravnali podobno kot zasebni upniki in da so bile odpisane terjatve brez vrednosti. Poudaril je, da so se upniki soglasno strinjali s stečajnimi načrti. Po mnenju Herlitza PBS AG bi se vsak element pomoči, ki bi ga Komisija našla v odpisih terjatev, v skladu s smernicami uvrščal v pomoč za prestrukturiranje. Da bi se izognil ponavljanju, je Herlitz PBS AG podprl pravne argumente, ki jih je podala Nemčija.

IV. PRIPOMBE NEMČIJE

(56)	V svojem odgovoru glede sprožitve fornalnega preiskovalnega postopka je Nemčija razložila, da je edini ukrep, ki se lahko šteje za državno pomoč, sanacijsko posojilo, ki ga je odobrila banka ILB. Ta pomoč pa je združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(57)

Nemčija je pojasnila, da ostali ukrepi, in še posebej odpisi terjatev v stečajnih postopkih, niso državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Javni upniki so v stečajnem postopku odpisali terjatve brez vrednosti, poleg tega je bilo njihovo ravnanje združljivo z osnovnim načelom zasebnih upnikov. Če pa bi katerega izmed ostalih ukrepov lahko šteli za državno pomoč, bi ta prišel v poštev kot pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

1. Pripombe k sanacijskemu posojilu

(58)

Nemčija je opozorila na to, da je do sklepa o dodelitvi sanacijskega posojila z dne 10. maja 2002 prišlo pred sprejetjem stečajnega načrta z dne 15. junija 2002. Dejstvo, da je bilo posojilo izplačano šele 24. julija 2002, je posledica „odprtih vprašanj“ z ILB, ki so jih lahko rešili šele 24. julija 2002. Za obdobje med podpisom pogodbe in izplačilom je to posojilo Herlitzu PBS AG zagotavljalo potrebno likvidnost, vendar pa ni zadostovalo za pokritje likvidnostnih potreb, ki so se pojavile avgusta 2003 zaradi pričetka šolskega leta.

(59)	Likvidnostno posojilo je bilo nujno za premostitev obdobja do sprejetja stečajnih načrtov. Po mnenju Nemčije je bilo posojilo omejeno na minimalno vsoto, kar izhaja iz zelo nizke likvidnosti Herlitza PBS AG med avgustom in decembrom 2002.

(60)

Po mnenju Nemčije upravičenec do sanacijskega posojila ni bil FOP, temveč Herlitz PBS AG. Prvič, sporazum o kreditu z dne 10. maja 2002 je bil sklenjen med stečajnim upraviteljem in Herlitzom PBS AG. Drugič, FOP ni mogoče označiti kot dejanskega upravičenca, saj je prejel zgolj zapadla plačila v skladu z dobavnim sporazumom s Herlitzom PBS AG.

2. Pripombe o prestrukturiranju s stečajnimi načrti

(61)

Nemčija je trdila, da odpis terjatev s strani nekaterih javnih upnikov ni privedel do izgube prihodka države, saj so bile te terjatve brez vrednosti. Premoženje Herlitza AG in Herlitza PBS AG je zadoščalo zgolj za zadovoljitev terjatev upnikov z izločitvenimi pravicami. Javni upniki izven te skupine niso imeli jamstev ali pa so lahko predložili zgolj podrejen osnovni dolg.

(62)

V primeru likvidacije bi javni upniki prejeli nično ali pa zelo majhno vsoto, tudi tisti s podrejenim osnovnim dolgom. V skladu z odstavkom 168 sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-152/99 (HAMSA proti Komisiji) (17) upnik ne žrtvuje veliko, če odpiše znaten del nezavarovanih terjatev, ki bi bile v primeru likvidacije brez vrednosti.

(63)	Po mnenju Nemčije odpis terjatev ni niti denarna storitev niti denarna ugodnost. Ker sta bila Herlitz AG in Herlitz PBS AG plačilno nesposobna, njuno premoženje v primeru likvidacije ne bi zadostovalo za kvoto za javne upnike. Tako bi stečajni postopki obe podjetji odrešili teh terjatev.

(64)	Četudi bi odpis terjatev s strani javnih upnikov šteli za denarno storitev, bi Skupina Herlitz za to v prihodnosti nudila protiuslugo, in sicer v obliki bodočih prihodkov iz davkov in socialnega zavarovanja, ki bi jih javni upniki lahko pričakovali pri nadaljevanju poslovanja podjetja.

(65)	Nemčija je trdila, da je potrebno odpis terjatev javnih upnikov oceniti v skladu z osnovnim načelom zasebnega upnika iz sodbe v zadevi HAMSA. Glede na to načelo je potrebno javnega upnika primerjati z zasebnim upnikom v enakem položaju oziroma s hipotetičnim zasebnim upnikom.

(66)

Po mnenju Nemčije so javni upniki v stečajnih postopkih obeh podjetij Skupine Herlitz javne banke, berlinski davčni urad, zvezni urad za zaposlovanje, sklad za zdravstveno zavarovanje, zvezna dežela Berlin in drugi, kot npr. glavni carinski urad in finančni urad Alfeld. V skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-482/99 (Francija proti Komisiji) (18) je potrebno natančno oceniti, kateri odpis terjatev lahko označimo kot storitev države.

(67)

K javnim bankam, ki so dodelile konzorcijski kredit in kreditne linije, spadajo Landesbank Berlin, Bayerische Landesbank in WestLB. Te banke so ravnale kot zasebni člani bančnega konzorcija, kar izhaja iz dejstva, da je odpis terjatev v okviru stečajnih načrtov odobril celoten konzorcij, ne pa posamezne banke. Nezavarovane terjatve so izven stečajnih načrtov odpisale tako javne kot tudi zasebne banke.

(68)

Popoln odpis terjatev s strani davčnega urada dežele Berlin v skupinah HAG 3 in PBS 3 je po mnenju Nemčije mogoče utemeljiti s tem, da je davčni urad pričakoval popolno kompenzacijo za ta odpis iz bodočih prihodkov iz davkov podjetij Herlitz AG in Herlitz PBS AG. Tudi odpis terjatev s strani zveznega urada za zaposlovanje in bolniške blagajne v skupini PBS 3 je bil utemeljen z bodočimi prihodki iz naslova zakonsko predpisanih prispevkov za socialno zavarovanje. Enaki argumenti so bili predloženi v zvezi z odpisom terjatev s strani dežele Berlin in Liegenschaftsfondsa. Nemčija meni, da je bila pričakovana najemnina za zemljišče s strani Skupine Herlitz razlog za ta odpis terjatev v skupini PBS 3.

(69)

Nemčija trdi, da je bil popoln odpis terjatev javnih upnikov v skupinah HAG 3 in PBS 3 racionalno utemeljen in da ga ni mogoče primerjati z ravnanjem drugih skupin upnikov. Razlog za popoln odpis terjatev so bili bodoči prihodki iz davkov, prispevki iz socialnega zavarovanja in najemnina za zemljišče, ki so jih javni upniki lahko pričakovali zaradi nadaljevanja dejavnosti podjetja. Nemčija meni, da so bodoči prihodki eden izmed najpomembnejših razlogov za to, da upnik odpiše terjatve. Ker so imeli javni uradi večjo možnost za bodoče prihodke iz dajatev Skupine Herlitz kot zasebni upniki, je bil javni odpis terjatev večinoma upravičen.

(70)

Nemčija trdi, da razločevanje med vlogo javnega urada in javnega investitorja velja le za primerjavo z delovanjem zasebnega financerja, ne pa za primerjavo z delovanjem zasebnega upnika. Če javni upniki ob odpisu terjatev ne morejo upoštevati bodočih prihodkov, to predstavlja diskriminacijo med upniki, tako da le-teh ni mogoče učinkovito primerjati.

(71)

Nemčija je, sklicujoč se na mnenje stečajnega upravitelja, opozorila na dejstvo, da upniki ne bi odobrili stečajnih načrtov, če javni upniki v skupinah HAG 3 in PBS 3 ne bi v celoti odpisali svojih terjatev. Zasebni upniki so od javnih upnikov zahtevali veliko žrtev, saj je nadaljevanje poslovanja podjetja javnim upnikom zagotavljalo zajamčene prihodke, na kar pa zasebni upniki niso mogli računati. Dodatna utemeljitev popolnega odpisa terjatev te skupine upnikov je bilo dejstvo, da v času odobritve upnikov davčne terjatve niso bile razjasnjene. Da bi lahko odobrili stečajne načrte, so morali odpraviti te nejasnosti.

(72)

Nemčija poudarja, da so bili javni upniki, ki so odpisali del svojih terjatev v skupinah HAG 2 in PBS 5, obravnavani enako kot zasebni upniki v teh skupinah. V teh skupinah so združene terjatve zveznega urada za zaposlovanje, bolniške blagajne, glavnega carinskega urada, finančnega urada Alfeld, berlinskega davčnega urada in Leigenschaftsfondsa.

(73)	Nemčija je zatrjevala, da bi tudi v primeru, če Komisija odpis javnih terjatev Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG označi kot pomoč, ti ukrepi izpolnjevali pogoje za odobritev kot pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES in s smernicami.

(74)

Pogoji smernic so bili izpolnjeni zaradi pristnega in učinkovitega načrta za prestrukturiranje, ponovno vzpostavljene rentabilnosti Skupine Herlitz, zmanjšanja kapacitet in omejitve odpisa javnih terjatev na minimum. Poleg tega Skupina Herlitz ni prejela presežne likvidnosti in ji v preteklosti ni bila dodeljena niti pomoč za prestrukturiranje niti sanacijska pomoč.

3. Pripombe o deželi Berlin in Liegenschaftsfonds

(75)

Glede dedne stavbne pravice za zemljišče v Berlin Teglu je Nemčija predložila izpiske iz sporazuma, ki urejajo to pravico. Liegenschaftsfonds najemnine za dedno stavbno pravico ni zvišal, saj zanj prodaja zgradbe na lokaciji Berlin Tegel družbi GGB ni predstavljala spremembe namembnosti zemljišča, ki bi bila v nasprotju z interesi lastnika.

(76)	Glede posojila za preselitev je Nemčija sporočila, da odlog tega posojila ni bil prijavljen zato, ker je dežela Berlin ravnala kot zasebni upnik. To je izhajalo iz dejstva, da je odlog vključeval obrestno mero, priznanje dolga in dajatev za vsoto povečanih obresti za dedno stavbno pravico.

V. PRAVNA OCENA

1. Obstoj pomoči

(77)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami. V skladu s sodno prakso evropskih sodišč je kriterij izkrivljanja trgovine izpolnjen, če se upravičenec ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki zadeva trgovino med državami članicami.

(78)

Z izdelki Skupine Herlitz se trguje znotraj Skupnosti, kjer vlada konkurenca med državami članicami. Sanacijsko posojilo, premostitveno posojilo za preselitev in odpis določenih javnih terjatev v sanacijskih postopkih so državni ukrepi ali pa izhajajo iz državnih virov. Če se s tem dodeli prednost, to izkrivlja konkurenco in prizadene trgovino. Obstoj prednosti je potrebno oceniti v skladu s kriteriji v tržno gospodarstvo naravnanega investitorja in s kriteriji zasebnega upnika.

(a) „Stari“ ukrepi

(79)

Glede dodelitve sanacijskega posojila leta 1989 je bilo v Sklepu o sprožitvi postopka ugotovljeno, da je bil rok za odplačilo 10 let in da je bilo posojilo obstoječa pomoč po členu 1(b)(iv) Uredbe (ES) št. 659/99. Dodelitve tega posojila ni bilo potrebno preučiti. Poleg tega v skladu s členom 15 navedene uredbe ne bi bilo mogoče terjati nobenega elementa pomoči, ki bi ga lahko pripisali ponudbi zemljišča Skupini Herlitz leta 1989.

(80)

V Sklepu o sprožitvi postopka je Komisija opozorila, da bi nezvišanje najemnine za zemljišče v Berlin Teglu leta 2002 lahko predstavljalo državno pomoč. Ta domneva je bila ovržena s klavzulami pogodbe o dedni stavbni pravici. V skladu s to pogodbo bi lahko najemnino zvišali le v primeru spremembe namembnosti zemljišča. Do tega ni prišlo, saj so zemljišče in pripadajoče zgradbe služile enakemu namenu kot prej. Edina sprememba je, da ima Skupina Herlitz zgradbe, ki so bile prej v njeni lasti, zdaj v najemu.

(81)

Glede odloga vrnitve posojila za preselitev leta 1999 je Nemčija trdila, da je bilo posojilo dodeljeno pod tržnimi pogoji. Odlog je bil odobren v času, ko Skupina Herlitz še ni bila v težavah in ko je bila obrestna mera višja od referenčne obrestne mere. Obrestna mera je bila zavarovana in redno plačana vse do stečajnih postopkov. Zato Komisija tega odloga ni obravnavala kot novo pomoč.

(b) Pomoč, vključena v sanacijsko posojilo, in odpis terjatev v stečajnih postopkih

(82)

Sanacijsko posojilo je Skupini Herlitz dajalo prednosti, kakršnih si podjetje v težavah na trgu ne bi moglo pridobiti. Nemčija se s tem strinja. Kot je razloženo spodaj, je Skupina Herlitz z nesorazmernim odpisom terjatev nekaterih javnih upnikov, ki izhaja iz javnih sredstev, pridobila prednost. To predstavlja državne ukrepe v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(83)

Da bi ugotovili, kateri ukrepi izhajajo iz javnih sredstev in jih je mogoče pripisati državi, so bili preiskani vsi upniki. Skupina javnih upnikov, ki jo je sestavila Komisija, je bila večja od skupine, ki jo je imenovala Nemčija. Poleg javnih bank, berlinskega davčnega urada, finančnega urada Alfeld, zveznega urada za zaposlovanje, bolniške blagajne, dežele Berlin, Liegenschaftsfondsa in glavnega carinskega urada sta še dva javna upnika, in sicer zavod za pokojninsko zavarovanje in poklicni sindikat delodajalcev.

(84)	V skladu s členom 14 zakona o izboljšavah poklicnega pokojninskega zavarovanja (19) je zavod za pokojninsko zavarovanje pristojen za stečajno zavarovanje. V skladu s členoma 10(1) in 10(2) omenjenega zakona morajo vsi delodajalci prek izravnalnega sklada prispevati po zakonu obvezne prispevke.

(85)	V skladu s členom 144 Socialnega zakonika 7 (obvezno nezgodno zavarovanje) (20) je poklicni sindikat pristojen za obvezno nezgodno zavarovanje. V skladu s členom 150(1) Socialnega zakonika 7 morajo vsi delodajalci prispevati po zakonu obvezne prispevke.

(86)

Zavod za pokojninsko zavarovanje in poklicni sindikat sta v položaju, ki je opisan v odstavku 58 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-379/98 (PreussenElektra) (21). Odpisa terjatev teh dveh ustanov ni odobrila država, temveč javna ali zasebna ustanova, ki je določena ali ustanovljena s strani države. Odpis terjatev je obstajal v odpisu državnih dohodkov v obliki obveznih prispevkov v državni sklad. V skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-342/99 (Španija proti Komisiji) (22) lahko tudi ta odpis terjatev pripišemo državi, saj neodvisne ustanove za socialno zavarovanje nadzoruje država, financirajo pa se z obveznimi prispevki podjetij.

(87)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (23) je Komisija ravnanje javnih upnikov v stečajnih postopkih Skupine Herlitz primerjala z ravnanjem zasebnih upnikov. Ker je bilo mogoče vsakega javnega upnika primerjati z zasebnim upnikom, primerjava s hipotetičnim zasebnim upnikom ni bila potrebna.

(88)

Osnovnemu načelu zasebnega upnika je bilo v likvidacijskih postopkih Diplomata, HKV in Susy, hčerinskih družb Herlitza, zadoščeno, saj so vsi upniki prejeli enak delež iz stečajne mase. Zasebni in javni upniki so v zvezi z stečajnimi obveznostmi ravnali podobno, saj je bilo tem terjatvam v celoti zadoščeno. Osnovnemu načelu je bilo zadoščeno tudi glede podrejenih terjatev, saj so jih odpisali vsi javni in zasebni upniki.

(89)

Primerjava med nepodrejenimi upniki je prinesla podoben rezultat pri postopkih za Herlitz AG in Herlitz PBS AG. V večini skupin so bili enakopravni upniki navedeni v zaporedju svojih zahtev, nekaj upnikov z enakimi ali podobnimi zahtevami je bilo razporejenih v različne skupine. Posledično so javni upniki nesorazmerno odpisali terjatve v skupinah upnikov HAG 3 in PBS 3. Za namen preiskave v skladu z osnovnim načelom zasebnega upnika so se vsi v stečajnih postopkih določeni upniki, razen teh dve skupin, izkazali za primerljive upnike.

(90)

V skladu z odstavkom 168 sodbe v zadevi HAMSA o podobnosti upnikov odločajo naslednji dejavniki: vrsta in znesek jamstev, prednost terjatev, ocena možnosti za rekapitalizacijo podjetja in ocena upnikov, kolikšen del izkupička likvidacije lahko pričakujejo. V skladu s temi kriteriji so upniki skupin HAG 3 in HAG 2 primerljivi, zato bi morali biti razporejeni v skupino z enako terjatvijo. Enako velja za upnike skupin PBS 3 in PBS 5.

(91)

Upniki teh skupin so imeli nezavarovane in nepodrejene terjatve, ki niso imele prednostnih pravic: v primeru likvidacije bi prejeli enak delež ali pa sploh nič. Podrejen osnovni dolg Liegenschaftsfondsa v stečajnem postopku ne jamči, da sta prednostna hipoteka bank in izločitvena pravica v celoti pokriti z vrednostjo jamstva. Poleg tega so imeli vsi upniki v teh skupinah enak interes, in sicer izogniti se likvidaciji in doseči kvoto v postopku stečajnega načrta. Vendar so le upniki skupin PBS 5 in HAG 2 dobili kvoto v skladu z obstoječimi stečajnimi terjatvami.

(92)

V nasprotju s trditvami Nemčije upniki skupin HAG 3 in PBS 3 ne morejo navesti svojih prihodnjih prihodkov iz davka in socialnega zavarovanja, da bi utemeljili razmeroma velik odpis terjatev. V skladu s sodno prakso sodišča prve stopnje in Sodišča Evropskih skupnosti (24) se upravni organ ne sme odločiti za odpis dela svojih terjatev proti dolžniku na podlagi bodočih prihodkov iz davkov in socialnega zavarovanja. Če bi bilo to dopustno, bi bile vloge javnega urada in vlagatelja nejasne.

(93)

Ločitev vlog javnega urada in vlagatelja ne velja le za osnovno načelo v zasebno gospodarstvo usmerjenega financerja, temveč tudi za osnovno načelo zasebnega upnika. Z obema kriterijema je v bistvu treba ugotoviti, ali javni in zasebni vlagatelji ravnajo na enak način. Delovanje obeh osnovnih načel bi bilo oslabljeno, če bi javni uradi pri svojih odločitvah kot vlagatelj upoštevali svoje bodoče obvezne prihodke. Stečaj ustvarja izredno stanje, kjer lahko nastale obvezne javne terjatve (davki in prispevki iz socialnega zavarovanja) primerjamo s civilnopravnimi terjatvami zasebnih upnikov. Takšna primerjava je za obstoječe terjatve mogoča le v povezavi s preteklostjo.

(94)

V prihodnosti pričakovani prihodki sicer lahko vplivajo na odločitev o odpisu terjatev, vendar pa niso najpomembnejši dejavnik. Tudi na državo ob zvišanju davkov ne vpliva razmišljanje o dobičku. Če bi logično nadaljevali z nemškim argumentom, bi morali zasebni upniki odpisati več terjatev kot javni, saj se odpis terjatev izloči iz odmere davka. Nemčija ni pojasnila, zakaj je v drugih skupinah ista vrsta javnih upnikov prejela kvoto za istovrstne terjatve, v skupinah HAG 3 in PBS 3 pa ne. Iz istega razloga Liegenschaftsfonds iz skupine PBS 3 ni smel odpisati javnega, a neobveznega zahtevka za osnovni dolg v večji meri kot javne ali zasebne terjatve v skupini PBS 5.

(95)

Sodišče prve stopnje je v odstavku 167 sodbe v zadevi HAMSA odločilo, da javnih upnikov pri odpisu dolgov ni potrebno primerjati z zasebnimi vlagatelji, ki sledijo globalni ali sektorski strukturni politiki, temveč z zasebnim upnikom, katerega cilj je, da svoje terjatve do podjetja v finančnih težavah uveljavlja v največjem možnem obsegu. Ob tem se jasno pokaže enak interes zasebnih in javnih upnikov za doseganje kvote za obstoječe stečajne terjatve.

(96)	Znesek sanacijske pomoči ustreza sanacijskemu posojilu v višini 963 855,42 EUR. Pomoč Skupini Herlitz v obliki odpisa terjatev v stečajnih postopkih ustreza sorazmerni razliki med odpisom terjatev javnih upnikov v skupinah PBS 3 in HAG 3 ter odpisom terjatev upnikov v skupinah PBS 5 in HAG 2.

(97)

V stečajnem postopku za Herlitz AG javni upnik v skupini HAG 3 ni ravnal tako kot primerljivi zasebni upniki v skupini HAG 2. Zato predstavlja njegov odpis dolgov državno pomoč, katere znesek je višji od razlike med odpisanim delom njegovih terjatev in odpisanim delom zasebnih terjatev. Zasebni upniki brez višjega odpisa terjatev javnih upnikov svojih terjatev verjetno ne bi odpisali v takšnem obsegu. Podobno je lahko pomemben ne le odpisan del terjatev, temveč tudi višina odpisanega zneska v vsaki skupini upnikov. V teh okoliščinah lahko znesek pomoči doseže tudi 100 % odpisa dolga. Vendar pa v tem primeru ni potrebno izračunati natančnega zneska, saj bi bila pomoč, četudi bi dosegla 100 % odpisa dolgov, v vsakem primeru združljiva s skupnim trgom.

(98)	Enako velja za državno pomoč v stečajnem postopku proti Herlitzu PBS AG, ki izhaja iz različnega odstotka odpisa terjatev v skupini PBS 3 in pri primerljivih zasebnih upnikih v skupini PBS 5.

2. Ovrednotenje v skladu s smernicami

(99)

Sanacijsko posojilo in nesorazmerno visok odpis terjatev sta dala Skupini Herlitz prednost in tako zmanjšala stroške, ki bi jih v normalnih okoliščinah morala poravnati sama, to pa je olajšalo proces prestrukturiranja. Komisija mora zato oceniti, ali je te ukrepe mogoče označiti kot združljive s skupnim trgom.

(100)

Ker ukrepi pomoči niso bili dodeljeni v okviru uredbe, odobrene s strani Komisije, jih je mogoče oceniti kot začasno pomoč. V členih 87(2) in 87(3) Pogodbe ES je razloženo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je pomoč združljiva s skupnim trgom oziroma jo je mogoče označiti kot združljivo. V tem primeru se uporablja člen 87(3)(c) Pogodbe ES, saj je bil namen ukrepov pomoč pri sanaciji in prestrukturiranju upravičenca, navedeno pa ni bilo nobeno drugo odstopanje od določb iz členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES, niti ga ni mogoče uporabiti.

(101)

V smernicah je Komisija pojasnila, pod katerimi pogoji na pozitiven način izvaja svoja pooblastila v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Ker iz navedb Nemčije izhaja, da je bila vsa pomoč, ki jo je treba oceniti, dodeljena po začetku veljavnosti smernic, je le-te mogoče uporabiti pri zadevnih ukrepih (25).

(a) Upravičenec

(102)

Za Komisijo je do vseh ukrepov pomoči, zajetih v to preiskavo, upravičena celotna Skupina Herlitz, in ne posamezna podjetja znotraj te skupine. Ta sklep izhaja iz tesne povezanosti v skupini in sistematične dodelitve nalog in premoženja med obema glavnima družbama, Herlitzom AG in Herlitzom PBS AG, ter njunimi hčerinskimi podjetji.

(103)

Skupina Herlitz na trgu deluje kot eno podjetje. Na primer, sklenila je sporazum o dedni stavbni pravici z deželo Berlin za zemljišče v Berlin Teglu, medtem ko je bila terjatev za najemnino vpisana in odpisana le v stečajnem postopku proti Herlitzu PBS AG. Poleg tega je Skupina Herlitz objavila konsolidirane letne obračune v skladu s členom 290 nemškega trgovinskega zakonika. Tudi upniki so skupino obravnavali kot eno podjetje, ko so odobrili vzporedna in povezana stečajna načrta za Herlitz AG in Herlitz PBS AG.

(104)

Herlitz AG, Herlitz PBS AG in FOP se nahajajo v regijah, ki so prejemnice pomoči (Berlin: cilj 2 v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES, Brandenburg v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES). Skupina Herlitz v obdobju 10 let pred stečajnim postopkom ni prejela nobene pomoči za prestrukturiranje.

(b) Podjetje v težavah

(105)

V poglavju 2.1 smernic je opisano podjetje v težavah. Skupino Herlitz lahko v skladu s točko 5(a) smernic označimo kot podjetje v težavah, saj gre za delniško družbo, ki je v 12-mesečnem obdobju od 31. decembra 2000 do 31. decembra 2001 izgubila več kot polovico vpisanega kapitala. Vsota vpisanega kapitala Skupine je razvidna iz spodnje tabele:

Tabela 4

(v mio EUR)
	31.12.1998	31.12.1999	31.12.2000	31.12.2001
Vpisan kapital	94,8	94,8	94,8	46,5
Vir: Poročila Skupine Herlitz za leto 1999 in 2001–2002.

(106)

Poleg tega je bila Skupina Herlitz že vsaj od aprila 2002, prav tako v skladu s točko 5(c) smernic, v težavah, saj je v skladu s kriteriji zadevnih nemških zakonov izpolnjevala pogoje za kolektivne stečajne postopke. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 13, je bilo aprila 2002 zaprošeno za stečajne postopke za več glavnih podjetij znotraj Skupine.

(107)

Skupina Herlitz je bila od 31. decembra 2001 v težavah, saj je več kot polovico vpisanega kapitala izgubila v 12 mesecih pred tem datumom. Kot podjetje v težavah je bila Skupina Herlitz upravičena do sanacijske pomoči in pomoči za prestrukturiranje.

3. Ocena sanacijskega posojila

(108)

Sanacijsko posojilo je odobrila ILB – institucija, ki je bila ustanovljena leta 1992 z namenom pospeševanja industrije v deželi Brandenburg. Po nemškem trgovinskem zakoniku ta institucija ni komercialna banka, saj glavni cilj njenega delovanja ni dobičkonosnost. Njena naloga je sodelovati pri razvoju gospodarskih struktur dežele Brandenburg, v kateri minister za gospodarstvo natančno nadzoruje njeno delovanje. Ustanovijo se podporni odbori, ki se ukvarjajo s posameznimi projekti (26). Komisija zato meni, da je za ta ukrep odgovorna država.

(109)

S sanacijskim posojilom je bila Skupina Herlitz deležna prednosti, ki jih podjetje v težavah na trgu ne bi moglo pridobiti. Ker Nemčija priznava, da je to posojilo pomoč, tukaj ni potrebno uporabiti osnovnega načela tržno usmerjenega vlagatelja. Sanacijsko posojilo torej vsebuje elemente državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in ga je potrebno ustrezno oceniti. V smernicah so jasno navedeni pogoji za dodelitev tovrstne pomoči.

(110)

Prvič, pomoč mora biti sestavljena iz likvidnostne pomoči v obliki garancije za posojilo ali v obliki posojila z običajnimi tržnimi obrestnimi merami. Sanacijsko posojilo izpolnjuje vse te zahteve, saj je bila njegova obrestna mera višja od referenčne obrestne mere Komisije (27).

(111)

Drugič, pomoč mora biti utemeljena z obstojem resnih socialnih težav in ne sme imeti neprimernih škodljivih učinkov na položaj industrije v drugih državah članicah. Komisija lahko pri tem upošteva, da je Skupina Herlitz pomemben delodajalec v zadevnih regijah, ki prejemajo pomoč (Berlin in Brandenburg). Takojšen, neurejen stečaj bi privedel do resnih socialnih težav. Za premostitveno obdobje sanacijskega posojila Komisija meni, da so bili neugodni učinki na položaj industrije v drugih državah članicah omejeni in da niso bili neprimerni.

(112)

Tretjič, Nemčija je, čeprav Komisija z dodelitvijo sanacijskega posojila prvotno ni bila seznanjena, med preiskovalnim postopkom predložila dokaze o celotnem vračilu posojila.

(113)

Četrtič, pomoč mora ostati omejena na vsoto, ki je potrebna za nadaljevanje poslovanja podjetja. Po mnenju Komisije je ta pogoj izpolnjen. Sanacijsko posojilo je bilo uporabljeno šele tedaj, ko likvidnostno posojilo ni več zadostovalo za povečane likvidnostne potrebe zaradi dobav ob začetku šolskega leta jeseni 2002. Celo po prejemu sanacijskega posojila je bila likvidnost Herlitza PBS AG med avgustom in decembrom 2002 na nizki ravni.

(114)

Pomoč se lahko dodeli le za časovno obdobje, ki je potrebno za pripravo izvedljivega načrta za prestrukturiranje. To časovno obdobje naj ne bi bilo daljše od šestih mesecev, razen v primeru izrednih okoliščin. V tem primeru je bila odločba o dodelitvi sanacijskega posojila izdana 10. maja 2002, posojilo pa je bilo izplačano šele 24. julija 2002 in vrnjeno v šestih mesecih po izplačilu. Posojilo je bilo vrnjeno še preden naj bi Komisija izdala svojo odločbo glede ukrepov, zajetih v stečajnih načrtih. Sanacijsko posojilo tako izpolnjuje kriterij smernic in je združljivo s skupnim trgom.

4. Prestrukturiranje s stečajnimi načrti

(a) Obnovitev rentabilnosti

(115)

Stečajna načrta, ki sta bila odobrena v postopkih proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG, sta predvidevala naslednje operativne ukrepe za obnovitev rentabilnosti Skupine: zmanjšanje presežnih kapacitet, prodajo tovarniškega zemljišča, zaprtje hčerinskih družb, izboljšavo negativnih finančnih rezultatov, zmanjšanje in optimizacijo stroškov. Dejavnosti Skupine naj bi bile omejene na še zdravo jedro dejavnosti.

(116)

Razvoj Skupine Herlitz je potekal v skladu s finančnimi načrti, ki so bili sestavni del stečajnih načrtov. Skupina je tako v poslovnem letu 2003 pred obrestmi in zneski financiranja ustvarila dobiček iz poslovanja v višini 7,2 milijona EUR ob celotnem prihodku v višini 346,6 milijona EUR. V letu 2003 je donos od prihodkov pred izdatki za financiranje znašal 2 %, kar ustreza povprečju tega sektorja. Operativni denarni tok je leta 2003 pred izdatki za financiranje znašal okoli 14 milijonov EUR.

(117)

Za leto 2004 Skupina Herlitz načrtuje dobiček iz poslovanja pred izdatki za financiranje v višini [5–10] * milijonov EUR in prihodke iz poslovanja (28) (prodaja, sprememba zalog pri končnih izdelkih) v višini [250–300] * milijonov EUR. To bo prineslo donos iz prihodkov pred izdatki za financiranje v višini [2–4] * %. Z dosedanjim potekom so bila pričakovanja Skupine Herlitz izpolnjena. Pod temi pogoji sta stečajna načrta postavila temelje za ponovno vzpostavitev rentabilnosti Skupine Herlitz.

(b) Pomoč, omejena na minimalno vsoto

(118)

Skupina Herlitz je že pred začetkom stečajnih postopkov izvedla ukrepe za prestrukturiranje, katerih stroški so znašali okoli 20,6 milijona EUR, od tega 9,3 milijona EUR za odpravnine, 6,2 milijona EUR za amortizacijo in zmanjšanje vrednosti ter 5,1 milijona EUR za stroške preselitve, ustavitev poslovanja in svetovanje. Neposredni stroški za ukrepe za prestrukturiranje, predvidene v stečajnih načrtih leta 2002, so znašali 6,9 milijona EUR (odpravnine in stroški stečajnih postopkov).

(119)

Večino stroškov za prestrukturiranje so poravnali podjetje in njegovi upniki. Delničarji so prispevali tako, da od leta 1997 niso prejemali nobenih dividend. Vsak pozitiven denarni tok je bil investiran nazaj v Skupino. Na začetku stečajnega postopka je bančni konzorcij Skupini zagotovil „novo“ likvidnostno posojilo v višini 15 milijonov EUR, ki so ga dvakrat obnovili, 17. novembra 2003 pa je bilo v celoti vrnjeno. To posojilo je pokrilo sezonske likvidnostne potrebe Skupine, junija 2004 pa bi ga lahko ponovno obnovili. Poleg novega posojila so banke marca 2004 podaljšale rok odplačila za obstoječe kredite za eno leto.

(120)

Pri stroških za prestrukturiranje za časovno obdobje pred začetkom stečajnih postopkov lastni prispevek presega 95 % od 27,5 milijona EUR. Če upoštevamo vse stroške, ki so povezani s stečajnimi postopki, znaša lastni prispevek 83,01 % od 6,9 milijona EUR. Zaradi znatnega lastnega prispevka v obeh primerih je pomoč za prestrukturiranje omejena na minimalno vsoto.

(121)

Skupina Herlitz je izvedla naslednje dokončne izravnalne ukrepe v obliki omejitve kapacitet: ustavitev treh strojev za izdelavo pisemskih ovojnic, prodaja stroja za ofsetni tisk in stroja za zlaganje prtičkov; opustitev proizvodnje strojev za brizgalno vlivanje v kalupe; zaprtje ali prodaja hčerinskih družb na Portugalskem, v Avstriji in Franciji, zmanjšanje skladiščnih prostorov in zmanjšanje števila zaposlenih za 630 oseb.

(122)

V času prestrukturiranje je Skupina Herlitz prevzela nadzor nad nekdanjim skupnim podjetjem eCom za […] * milijonov EUR in nad družbo Mercoline za […] * milijonov EUR. Poleg tega je ob likvidaciji svoje hčerinske družbe kupila nazaj nekaj premoženja v višini […] * milijonov EUR. [Vsota treh zneskov, omenjenih v tem odstavku, znaša 1–3 milijonov EUR.] Ti plačani zneski so bili nizki, funkcije pridobljenih družb in premoženja pa so v skladu s ciljem zniževanja stroškov, osredotočanjem na jedro dejavnosti ter združitvijo logističnih in upravnih funkcij. Komisija zato te investicije šteje kot bistvene za obnovitev rentabilnosti brez nedopustnega izkrivljanja konkurence.

(123)

Na pomembnih trgih, kjer ima Skupina Herlitz [5–15 %] * delež v Nemčiji in [3–17 %] * delež v Skupnosti, ni presežnih kapacitet. Zaradi majhnega tržnega deleža in nizkega zneska državne pomoči je dodatne investicije mogoče označiti kot nujne, ki pa ne povzročajo nedopustnega izkrivljanja konkurence. Pomoč za prestrukturiranje s tem izpolnjuje kriterije smernic in je združljiva s skupnim trgom.

VI. SKLEP

(124)

Pod temi pogoji je Komisija sklenila, da sanacijska pomoč in pomoč za prestrukturiranje izpolnjujeta pogoje smernic in da sta združljivi s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč Nemčije v obliki sanacijske pomoči in pomoči za prestrukturiranje za Skupino Herlitz je v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES združljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 30. junija 2004

Za Komisijo

Mario MONTI

Član Komisije

(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2) UL C 100, 26.4.2003, str. 3.

(3) Glej opombo 2.

(4) 1. julija 2003 je Berliner Bank postala hčerinska banka Landesbank Berlin.

(5) Glej spletno stran Skupine Herlitz: http://www.herlitz.de/index.php?id=347&backPID=348&begin_at=5&pS=1041375600&pL=31535999&arc=1&tt_news=81

(6) Vse številke označujejo stanje ob koncu vsakega navedenega leta ali obdobja, razen kjer je navedeno povprečje.

(7) Glej člen 290 nemškega trgovinskega zakonika z dne 10. maja 1897 (RGBL I S. 219).

(8) Napaka redakcije.

(9) Stečajni zakon z dne 5. oktobra 1994 (BGB II 1994, 2866).

(10) Glej uvodno izjavo 42.

(11) Edina izjema je bila, da je Herlitz PBS AG za prekinitev sporazuma o združitvi med Herlitzom AG in Herlitzom PBS AG prejel denarno nadomestilo v višini 1 milijona EUR.

(12) Napaka redakcije.

(13) Del tega besedila je bil urejen tako, da zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij; ti deli so v oglatih oklepajih in označeni z zvezdico.

(14) Ta znesek je posledica obračuna dvojnega zahtevka, ki je bil uveden proti Herlitzu AG in Herlitzu PBS AG.

(15) Glej opombo (a).

(16) UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(17) Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2002 v zadevi T-152/99, Hijos de Andrés Molina, SA (HAMSA) proti Komisiji Evropskih skupnosti [2002] PSES II-3049.

(18) Sodba Sodišča z dne 16. maja 2002 v zadevi C-482/99, Francoska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti [2002] PSES I-4397.

(19) BetrAVG z dne 19. decembra 1974. Nemški civilni zakonik, I str. 3610.

(20) Nemški civilni zakonik, 1996-I, str. 1254.

(21) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra AG v prisotnosti Windpark Reußenköge III GmbH in dežele Schleswig-Holstein [2001] PSES I-2099, odstavek 58.

(22) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 29. aprila 1999 v zadevi C-342/99, Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti [1999] PSES I-2459, odstavka 5 in 46.

(23) Glej HAMSA proti Komisiji, odstavki 167–170; Španija proti Komisiji, odstavek 46; sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 29. junija 1999 v zadevi C-256/97, Déménagement-Manutention Transport SA (DM) [1999] PSES, I-3913, odstavek 24.

(24) Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 6. marca 2003 v povezanih zadevah T-228/99 in T-233/99, Westdeutsche Landesbank Girozentrale in dežela Severno Porenje – Vestfalija proti Komisiji Evropskih skupnosti, [2003] PSES II-435, odstavek 272; sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 28. januarja 2003 v zadevi C-334/99, Zvezna republika Nemčija proti Komisiji Evropskih skupnosti, [2003] PSES I-1139, odstavek 134; sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 14. septembra 1994 v povezanih zadevah C-278/92 in C-279/92 in C-280/92, Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti, [1994] PSES I-4103, odstavek 22.

(25) Glej točko 101 smernic.

(26) Spletna stran ILB: www.ilb.de

(27) Referenčna obrestna mera Komisije za Nemčijo je od 1.1.2002 znašala 5,06 %, od 1.1.2003 pa 4,8 %, glej http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/others/reference_rates.html

(28) Napaka redakcije.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/87

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. decembra 2005

o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4744)

(Besedilo v slovenskem jeziku je edino verodostojno)

(2005/879/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (1), in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(3) Uredbe (EGS) št. 3220/84 določa, da je treba razvrščati prašičje trupe z ocenjevanjem mesnatosti v skladu s statistično preizkušenimi metodami ocenjevanja, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov prašičjega trupa. Metode razvrščanja se odobrijo ob upoštevanju skladnosti z največjo toleranco statistične napake pri ocenjevanju. To toleranco določa člen 3 Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (2).

(2)	Vlada Republike Slovenije je zaprosila Komisijo za odobritev dveh metod razvrščanja prašičjih trupov in predložila rezultate svojih poskusov z razkosavanjem, ki so bili izvedeni pred dnem pristopa, s predložitvijo dela dve protokola, opredeljenega v členu 3 Uredbe (EGS) št. 2967/85.

(3)	Preučitev tega zahtevka je pokazala, da so pogoji za odobritev teh metod razvrščanja izpolnjeni za napravo HGP 4, za napravo ZP-DM5 pa le delno. Čas za odobritev naprave ZP-DM5 je treba omejiti, da bodo imeli slovenski organi čas za izvedbo novega poskusa z razkosavanjem.

(4)	Sprememba naprav ali metod razvrščanja se lahko odobri samo z novo odločbo Komisije, sprejeto na podlagi pridobljenih izkušenj. Zato se lahko zdaj veljavna odobritev prekliče.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji se v skladu z Uredbo (EGS) št. 3220/84 odobri uporaba naslednjih metod:

(a)	metoda razvrščanja, imenovana „Zwei-Punkt – DM5 (ZP)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 1 Priloge;

(b)	naprava, imenovana „Hennessy Grading Probe (HGP 4)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 2 Priloge.

Odobritev za metodo razvrščanja ZP-DM5 velja do 31. decembra 2007.

Člen 2

Spremembe naprav ali metod ocenjevanja niso dovoljene.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Slovenijo.

V Bruslju, 8. decembra 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 301, 20.11.1984, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3513/93 (UL L 320, 22.12.1993, str. 5).

(2) UL L 285, 25.10.1985, str. 39. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3127/94 (UL L 330, 21.12.1994, str. 43).

PRILOGA

METODE RAZVRŠČANJA PRAŠIČJIH TRUPOV V SLOVENIJI

Del 1

ZWEI-PUNKT – DM5 (ZP)

1.	Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z metodo, imenovano „Zwei-Punkt – DM5 (ZP)“.

Delež mesnatosti trupa se izračuna z naslednjo enačbo:

= 8,6980 + 66,7270 Z1 + 9,7218 Z2 + 33,2966 Z3 – 19,8084 Z4 – 0,1082 T

pri čemer:

	=	ocenjeni odstotek mesnatosti trupa,
MDM	=	vidna debelina ledvene mišice na vzdolžni osi razkosanega trupa v milimetrih, merjena kot najkrajša povezava med sprednjim (kranialnim) koncem ledvene mišice in zgornjim (dorsalnim) robom hrbteničnega kanala,
SDM	=	najmanjša debelina vidne (hrbtne) slanine (vključno s kožo) na vzdolžni osi razkosanega trupa v milimetrih, ki pokriva ledvično mišico (Musculus glutaeus medius),
Z1	=	SDM/MDM
Z2	=
Z3	=	log 10(SDM)
Z4	=
T	=	živa teža trupa v kilogramih.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 120 kilogrami.

Del 2

HENNESSY GRADING PROBE (HGP 4)

1.	Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Hennessy Grading Probe (HGP 4)“.

Naprava je opremljena s sondo premera 5,95 milimetra (in 6,3 milimetra na jezičku na vrhu sonde), ki vsebuje fotodiodo (Siemens LED tipa LYU 260-EO) in fotodetektor tipa 58 MR ter ima obratovalno razdaljo med 0 in 120 milimetri. Rezultati meritev se preračunajo v predviden delež mesnatosti z uporabo HGP 4 samega ali računalnika, ki je povezan z njim.

Delež mesnatosti trupa se izračuna z naslednjo enačbo:

= 64,9273 – 1,6690 SHGP + 0,01947 S2 HGP + 0,2464 MHGP

pri čemer:

	=	ocenjeni odstotek mesnatosti trupa,
SHGP	=	debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 7 cm od vzdolžne osi trupa med drugim in tretjim zadnjim rebrom
MHGP	=	debelina mišice v milimetrih, merjena istočasno in na istem mestu kot SHGP.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 120 kilogrami.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/89

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. decembra 2005

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4778)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2005/880/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti pododstavka (b) odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnoja, ki ga namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količine, navedene v uvodnih stavkih odstavka 2 in pododstavka (a) Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, mora biti ta količina določena tako, da ne vpliva na doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in upravičena glede na objektivna merila, kot so v tem primeru dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)	Nizozemska je 8. aprila 2005 na podlagi pododstavka (b) odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS pri Komisiji vložila zahtevek za odstopanje.

(3)	Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Nizozemske, da na kmetijah z vsaj 70 % travinja dovoli vnos 250 kg dušika iz živalskega gnoja na hektar letno. Navedeni zahtevek za odstopanje zadeva približno 25 000 kmetij in približno 900 000 hektarov površin na Nizozemskem.

(4)	Nizozemska je sprejela zakonodajo za izvajanje Direktive 91/676/EGS, njene določbe pa prav tako veljajo za zahtevano odstopanje.

(5)	Nizozemska zakonodaja o izvajanju Direktive 91/676/EGS vključuje standarde vnašanja tako dušika kakor tudi fosfata. Cilj standardov za vnos fosfata je do leta 2015 doseči ravnovesje pri gnojenju s fosfatom.

(6)

Nizozemska je problem presežka hranil iz gnoja in mineralnih gnojil reševala s pomočjo različnih instrumentov politike ter v letih od 1992 do 2002 zmanjšala število govedi za 17 %, število prašičev za 14 %, število ovc in koz pa za 21 %. Deleža dušika in fosforja v gnoju sta se v letih od 1985 do 2002 zmanjšala za 29 % in 34 % v tem vrstnem redu. Presežka dušika in fosforja sta se v letih od 1992 do 2002 zmanjšala za 25 % in 37 % v tem vrstnem redu.

(7)	Podatki o kakovosti vode kažejo, da se koncentracija nitratov v podtalnici in koncentracija hranil (vključno s fosforjem) v površinskih vodah zmanjšujeta.

(8)

Iz tehničnih in znanstvenih dokumentov, ki jih je Nizozemska predložila v svojem obvestilu, je razvidno, da je ob optimalnem upravljanju s predlagano količino 250 kg dušika iz živalskega gnoja na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja mogoče doseči raven dušika 11,3 mg/L (kar ustreza 50 mg/L NO3) v vodi pri vseh tipih tal, in raven presežka fosforja, ki je skoraj ničelna.

(9)	Iz predloženih tehničnih in znanstvenih dokumentov je razvidno, da je predlagana količina 250 kg dušika iz živalskega gnoja na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(10)	Komisija zato meni, da količina gnoja, ki jo je zahtevala Nizozemska, ne bo vplivala na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo upoštevani določeni strogi pogoji.

(11)

Ti pogoji vključujejo pripravo načrtov gnojenja za vsako posamezno kmetijo, evidenco gnojenja s pomočjo vodenja bilanc gnojenja, periodične analize tal, pozimi travno rušo po koruzi, posebne določbe o oranju trave, prepoved vnašanja gnojila pred oranjem trave in prilagoditev gnojenja, ki upošteva prispevek stročnic. Te določbe so usmerjene v gnojenje, ki ustreza potrebam posevkov, ter v zmanjševanje in preprečevanje izpiranja dušika v vodo.

(12)	Da bi se izognili intenzifikaciji, ki bi lahko sledila izvajanju zahtevanega odstopanja, morajo pristojni organi zagotoviti, da proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, v skladu z akcijskim programom Nizozemske ne preseže ravni iz leta 2002.

(13)	Zahtevano odstopanje je zato treba odobriti.

(14)	Ta odločba se uporablja v povezavi z akcijskim programom Nizozemske za obdobje od 2006 do 2009.

(15)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska s pismom z dne 8. aprila 2005 za vnos večje količine živalskega gnoja, kakor jo določajo uvodni stavki in pododstavek (a) odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, se odobri ob upoštevanju pogojev iz te direktive.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„Travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kjer 70 % ali več površine, primerne za gnojenje, pokriva trava.

(b)	„Pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze, konje, osle, jelenjad in vodne bivole.

(c)	„Kmetijsko zemljišče“ pomeni površino, ki jo ima kmet v lasti, v najemu ali z njo upravlja na podlagi druge pisne individualne pogodbe, in za katero ima odgovornost upravljanja.

(d)	„Trava“ pomeni trajno travinje ali začasno travinje, če se vzdržuje manj kot štiri leta.

Člen 3

Področje uporabe

Ta odločba se uporablja na individualni podlagi in pod pogoji iz členov 4, 5 in 6 za travniške kmetije.

Člen 4

Letna dovoljenja in obveznosti

1. Kmetje, ki hočejo, da se jim odobri odstopanje, pristojnim organom vsako leto predložijo zahtevek.

2. Skupaj z letnim zahtevkom iz odstavka 1 se pisno obvežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 5 in 6.

3. Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje in bilance gnojenja podvržene upravnemu nadzoru. Če nadzor, ki ga izvajajo nacionalni organi nad zahtevki iz odstavka 1, pokaže, da pogoji iz členov 5 in 6 niso izpolnjeni, se o tem obvesti vlagatelj zahtevka. V tem primeru velja zahtevek za zavrnjenega.

Člen 5

Vnos gnoja in drugih gnojil

1. Količina živalskega gnoja pašne živine, ki se vsako leto vnese v tla na travniških kmetijah, tudi preko živali samih, ne sme presegati količine gnoja, ki vsebuje 250 kg dušika na hektar, pod pogoji iz odstavkov 2 do 7.

2. Skupni vnos dušika ustreza potrebam po hranilih zadevnega posevka in količini hranil v tleh.

3. Za vsako kmetijo je treba voditi načrt gnojenja, ki opisuje kolobarjenje posevkov na kmetijskem zemljišču ter načrtovani vnos gnoja, dušika in fosfatnih gnojil. Na voljo mora biti na kmetiji najkasneje 1. februarja.

Načrt gnojenja mora vključevati naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za shranjevanje, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)	izračun dušika iz gnoja (z odštevkom izgub pri namestitvi in shranjevanju) in fosforja, ki se proizvedeta na kmetiji;

(c)	načrt kolobarjenja posevkov in površino za vsak posevek, vključno s skico položajev posameznih polj;

(d)	predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju;

(e)	količino in vrsto gnoja, ki se dostavi naročnikom in ni namenjen uporabi na kmetijskem zemljišču;

(f)	količino gnoja, uporabljenega na kmetijskem zemljišču, ki izvira od drugje;

(g)	izračun prispevka mineralizacije organske snovi, stročnic in nanosov iz zraka ter količine dušika, ki je v tleh v trenutku, ko ga začnejo posevki izkoriščati v večji meri;

(h)	količino vnesenega dušika in fosforja iz gnoja za vsako polje (parcele, ki so homogene glede na vrsto posevka in tip tal);

(i)	količino vnesenega dušika in fosforja iz kemičnih in drugih gnojil za vsako polje;

(j)	izračune, na podlagi katerih je možna ocena, ali so izpolnjena merila za vnos dušika in fosforja.

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi v kmetijski praksi, da se zagotovi skladnost med načrti in dejansko kmetijsko prakso.

4. Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja, ki se predloži pristojnemu organu za vsako koledarsko leto. Vsebovati mora naslednje:

(a)	velikost posejanih površin;

(b)	število glav in vrsto živine;

(c)	količino gnoja, ki ga proizvede posamezna žival;

(d)	količino gnojil, ki izvirajo od drugje;

(e)	količino gnoja, ki se dostavi drugam, skupaj s podatkom, komu se dostavi.

5. Vsaka travniška kmetija, za katero je odobreno individualno odstopanje, se strinja, da se lahko vnos gnojil in bilanca gnojenja preverjata.

6. Za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, se opravljajo periodične analize dušika in fosforja v tleh, in sicer najmanj vsaka štiri leta za vsako območje kmetije, ki je homogeno glede na kolobarjenje posevkov in tip tal.

Za vsako homogeno območje kmetije se po oranju travinja opravi analiza dušika v zvezi z vsebnostjo mineralnega dušika in parametri za oceno prispevka dušika zaradi mineralizacije organske snovi.

V zvezi z analizami iz prvega in drugega odstavka se zahteva vsaj ena analiza na 5 hektarjev površin.

7. Gnoj se ne sme nanašati jeseni pred pridelavo trave.

Člen 6

Pokritost zemljišča

1. Na 70 % ali več površin, ki so na kmetijah primerne za vnos gnoja, se goji trava. Kmetje, za katere je odobreno individualno odstopanje, izvajajo naslednje ukrepe:

(a)	na peščenih in puhličastih tleh se po koruzi pozimi goji trava ali drug posevek, ki pokriva zemljo, s čimer se občutno zmanjša spiranje;

(b)	dosevki se ne orjejo pred 1. februarjem, da se zagotovi stalen rastlinski plašč na obdelovalni površini zaradi povračila podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitve zimskih izgub;

(c)	trava na peščenih in puhličastih tleh se orje spomladi;

(d)	oranju trave na vseh tipih tal takoj sledijo posevki z visoko potrebo po dušiku, gnojenje pa temelji na analizi tal glede mineralnega dušika in drugih parametrov, ki predstavljajo osnovo za oceno količine dušika, ki se sprosti zaradi mineralizacije organske snovi v tleh;

(e)	če kolobarjenje posevkov vključuje stročnice ali druge rastline, ki vežejo atmosferski dušik, se vnos gnojil ustrezno zmanjša.

2. Z odstopanjem od točke (c) je oranje trave jeseni dovoljeno pri sajenju cvetličnih čebulic.

Člen 7

Ukrepi v zvezi s proizvodnjo gnoja

Nacionalni organi zagotovijo, da proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002.

Člen 8

Spremljanje

1. Pristojni organ sestavi zemljevide, iz katerih so razvidni odstotki travniških kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je v vsaki upravni enoti odobreno individualno odstopanje, ter jih vsako leto posodobi.

Ti zemljevidi se vsako leto predložijo Komisiji, in sicer prvič v drugi četrtini leta 2006.

2. Za spremljanje območij, za katera je odobreno odstopanje, se vzpostavi in vzdržuje mreža za spremljanje za vzorčenje talne vode, potokov in plitve podtalnice.

Mreža za spremljanje, ki pokriva vsaj 300 kmetij, za katere je odobreno individualno odstopanje, mora biti reprezentativna za vsak tip tal (glina, šota, peščena tla in peščena puhličasta tla), prakse gnojenja in kolobarjenje posevkov. Sestava mreže za spremljanje se v času uporabe te odločbe ne sme spreminjati.

3. Raziskave in stalne analize hranil zagotavljajo podatke o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je odobreno individualno odstopanje. Ti podatki se lahko uporabijo za modelno zasnovane izračune obsega spiranja nitratov in izgub fosforja na poljih, na katerih se vnaša do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno.

4. Plitva podtalnica, talne vode, odpadne vode in potoki na kmetijah, ki jih pokriva mreža za spremljanje, so vir podatkov o koncentraciji dušika in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin in se izliva v podtalnico in sistem talnih voda.

5. Na kmetijskih površinah s peščenimi tlemi se poostri spremljanje kakovosti vode.

Člen 9

Kontrole

1. Pristojni nacionalni organ izvaja upravne kontrole vseh kmetij, za katere je odobreno individualno odstopanje, da oceni, ali upoštevajo najvišjo količino 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno, merila glede skupne količine vnesenega dušika in pogoje za rabo zemljišč.

2. Na podlagi analize tveganja, rezultatov kontrol iz prejšnjih let in rezultatov splošnih naključnih kontrol zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS se vzpostavi program pregledov.

Na vsaj 5 % kmetij, za katere je odobreno individualno odstopanje, se izvedejo posebni pregledi v zvezi z rabo zemljišč, številom glav živine in proizvodnjo gnoja.

Na vsaj 3 % kmetij se izvedejo poljski pregledi v zvezi s pogoji iz členov 5 in 6.

Člen 10

Poročanje

1. Pristojni organ Komisiji vsako leto predloži rezultate spremljanja, skupaj s strnjenim poročilom o načinu vrednotenja (nadzor na ravni kmetij, vključno s podatki, temelječimi na rezultatih upravnih in poljskih pregledov, o kmetijah, ki se ne držijo določb) ter spreminjanju kakovosti vode (na podlagi spremljanja spiranja v območju korenin, kakovosti površinske/talne vode in modelno zasnovanih izračunov).

Prvo poročilo se pošlje najpozneje marca 2007, poznejša letna poročila pa najpozneje marca 2008, 2009 in 2010.

2. Poleg podatkov iz odstavka 1 vsebuje poročilo tudi naslednje:

(a)	podatke o gnojenju za vse kmetije, za katere je odobreno individualno odstopanje;

(b)	podatke o spreminjanju števila glav živine za vsako kategorijo živine na Nizozemskem in na kmetijah, za katere je dovoljeno individualno odstopanje;

(c)	podatke o spreminjanju nacionalne proizvodnje gnoja glede na dušik in fosfat;

(d)	povzetek rezultatov kontrol v povezavi s koeficientom izločanja prašičjega in perutninskega gnoja na državni ravni.

3. Dobljene rezultate bo Komisija upoštevala pri morebitnem novem zahtevku nizozemskih organov za odstopanje.

4. Da se zagotovi vpogled v upravljanje travniških kmetij, za katere je dovoljeno odstopanje, in v doseženo raven optimizacije upravljanja, pristojni organ vsako leto za različne tipe tal in posevkov pripravi poročilo o gnojenju in donosu in ga predloži Komisiji.

Člen 11

Uporaba

Ta odločba začne veljati 1. januarja 2006.

Veljati preneha 31. decembra 2009.

Člen 12

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 8. decembra 2005

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/94

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 8. decembra 2005

o obravnavi nekaterih vprašanj v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin glede reforme zdravstvenega varstva v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 in posebnih izvedbenih ukrepov iz te uredbe

(Besedilo velja za EGP)

(2005/881/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reforma zdravstvenega zavarovanja na Nizozemskem bo začela veljati januarja 2006. Nov sistem obveznega osnovnega socialnega zavarovanja bo pokrival velik del zdravstvenega varstva za celotno prebivalstvo in pričakuje se, da bo približno 37,5 % celotnega prebivalstva iz zasebnih zavarovalnih sistemov prešlo na nov sistem socialnega zavarovanja (v nadaljevanju „reforma“).

(2)

Reforma bo temeljito spremenila organizacijo in institucionalno strukturo sistema zdravstvenega varstva. Njena obravnava v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin mora biti ustrezna, skladna s pravnim okvirom HICP in zlasti naslednjimi uredbami:

—	Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (1), in zlasti členi 4, 5(3), 8(3), 9 in 12 Uredbe,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (2), členoma 2 in 4 ter Prilogo Ia, zlasti opombama 16 in 17 Uredbe,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 2454/97 z dne 10. decembra 1997 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICP (3),

—

Uredbo Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (4) ter členoma 2 in 3 Uredbe,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (5) in členom 4 Uredbe,

dobljeni HICP pa morajo biti primerljivi, zanesljivi in ustrezni.

(3)

Pravni okvir HICP ne obravnava izrecno in posebej vprašanja te reforme, ki vključuje temeljne spremembe glede pravil o upravičenosti in dostopu do socialnega zavarovanja. Ob upoštevanju možnega vpliva na HICP in posledične negotovosti za uporabnike Komisija meni, da je potrebno izdati priporočilo v zvezi z obravnavo reforme v HICP, da se pojasnijo veljavne uredbe v zvezi z HICP.

(4)

Za merjenje sprememb cen življenjskih potrebščin pravni okvir HICP zahteva, da mora HICP upoštevati spremembe od cen nič do pozitivnih cen in obratno. Ločena obravnava te zahteve bi lahko pomenila, da mora HICP zaradi te reforme zabeležiti zelo velik padec inflacije. Kljub temu Komisija (Eurostat) v okviru te reforme meni, da bi takšna obravnava pokazala neupravičene spremembe cen zaradi oblikovanja cen transakcij z različnimi koncepti vrednotenja.

(5)	Vrednotenje izdatkov za zdravstveno varstvo v HICP (COICOP/HICP 06) (6) je pogojeno z obravnavo zdravstvenega zavarovanja (COICOP/HICP 12.5.3).

(6)	Socialno zavarovanje tako pred kot po reformi ni vključeno v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev (Household Final Monetary Consumption Expenditure – HFMCE). Reforma je znatno zmanjšala število ljudi, ki so vključeni v zasebne zavarovalne sisteme.

(7)

Obseg izdatkov za zdravstveno varstvo na prebivalca se načeloma ni spremenil v primerjavi s tistimi iz osnovnega ali referenčnega obdobja, vendar se sestava populacije potrošnikov in koncept vrednotenja v primerjalnih obdobjih spreminjata zaradi novih pravil o upravičenosti in dostopu do sistemov zdravstvenega zavarovanja.

(8)	Zato od januarja, ko začne veljati takšna reforma, prehod potrošnikov na nov sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja dejansko ne bi smel vplivati na HICP.

(9)

Komisija meni, da takšna obravnava ne postavlja pod vprašaj obravnave prejšnjih primerov sprememb od cen nič do pozitivnih cen in obratno (na primer odprava televizijske naročnine leta 2000 in reforma zdravstvenega zavarovanja leta 2004 na Nizozemskem, ali reforma zdravstvenega varstva leta 2004 v Nemčiji).

(10)	Komisija (Eurostat) je v zvezi z zgoraj navedenim upoštevala stališča ključnih uporabnikov HICP in nacionalnih strokovnjakov za HICP –

PRIPOROČA:

Spremembe cen življenjskih potrebščin se za HICP ne bi smele meriti samo zaradi sprememb glede pravil o upravičenosti in dostopu do sistema zdravstvenega zavarovanja. Namesto tega bi moral HICP upoštevati spremembe cen znotraj istega sistema ter spremembe cen, ki so posledica sprememb pravil za določanje cen znotraj istega sistema.

2.	Cene in ponderje za zdravstveno zavarovanje ter izdatke za zdravstveno varstvo je treba med seboj dolgoročno uskladiti.

Da bi bili HICP točni in ustrezni, se je treba reform, ki imajo zgoraj navedene značilnosti, lotiti s prilagoditvijo ponderjev in verižnimi indeksi cen za

(a)	zdravstveno zavarovanje ali znotraj zdravstvenega zavarovanja med decembrom pred začetkom veljavnosti reforme in januarjem, ko reforma začne veljati;

(b)	izdatke za zdravstveno varstvo ali znotraj izdatkov za zdravstveno varstvo med decembrom pred začetkom veljavnosti reforme in januarjem, ko reforma začne veljati. Ta obravnava je tako skladna z obravnavo zdravstvenega zavarovanja.

4.	Organi, ki zbirajo HICP, bi morali upoštevati to priporočilo glede na posebne okoliščine posameznih reform.

5.	To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2005

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije

(1) UL L 257, 27.10.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2) UL L 229, 10.9.1996, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1708/2005 (UL L 274, 20.10.2005, str. 9).

(3) UL L 340, 11.12.1997, str. 24.

(4) UL L 192, 24.7.1999, str. 9.

(5) UL L 266, 14.10.1999, str. 1.

(6) Razvrstitev posamezne potrošnje po namenu, prilagojena potrebam HICP (COICOP/HICP).

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/96

SKLEP št. 6/2005 SKUPNEGA ODBORA ES–EFTA ZA SKUPNI TRANZITNI POSTOPEK

z dne 4. oktobra 2005

o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku

(2005/882/ES)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“), in zlasti člena 15(3)(a) Konvencije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Romunija naj bi pristopila h Konvenciji.

(2)	Zato je treba prevode jezikovnih referenc iz Konvencije v romunskem jeziku v pravilnem vrstnem redu vključiti v Konvencijo.

(3)	Uporaba tega sklepa naj bi bila vezana na datum pristopa Romunije h Konvenciji.

(4)	Da bi se omogočila uporaba zavarovalnih obrazcev, natisnjenih v skladu z merili, ki so veljala pred pristopom Romunije h Konvenciji, se določi prehodno obdobje, v katerem je mogoče uporabljati te natisnjene obrazce z nekaterimi prilagoditvami.

(5)	Zato je treba Konvencijo ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Konvencija o skupnem tranzitnem postopku se spremeni:

1.	Dodatek I se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sklepu.

2.	Dodatek II se spremeni v skladu s Prilogo B k temu sklepu.

3.	Dodatek III se spremeni v skladu s Prilogo C k temu sklepu.

Člen 2

1. Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

2. Obrazci iz prilog B1, B2, B4, B5 in B6 k Dodatku III se, s potrebnimi prilagoditvami geografskih podatkov in službenega naslova ali naslova zastopnika, še naprej lahko uporabljajo, najkasneje do 31. decembra 2006.

V Baslu, 4. oktobra 2005

Za Skupni odbor

Predsednik

Rudolf DIETRICH

(1) UL L 226, 13.8.1987, str. 2. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom št. 4/2005 (UL L 225, 31.8.2005, str. 29).

PRILOGA A

Dodatek I se spremeni:

V drugem pododstavku člena 14(3) se doda naslednja alinea:

„—

Validitate limitată“.

V drugem pododstavku člena 28(7) se doda naslednja alinea:

„—

Dispensă“.

Člen 34 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se doda naslednja alinea:

„—

Probă alternativă“;

(b)

v drugem pododstavku odstavka 4 se doda naslednja alinea:

„—

Diferenţe: mărfuri prezentate la biroul vamal……(nume şi ţara)“;

(c)

v odstavku 5 se doda naslednja alinea:

„—

Ieşire din… supusă restricţiilor sau impozitelor prin Reglementarea/Directiva/Decizia nr……“.

V členu 64(2) se doda naslednja alinea:

„—

Dispensă de la itinerariul obligatoriu“.

V členu 69(1) se doda naslednja alinea:

„—

Expeditor agreat“.

V členu 70(2) se doda naslednja alinea:

„—

Dispensă de semnătură“.

Priloga IV se spremeni:

(a)

prvi alinei točke 2.8 se doda naslednja podalinea:

„—

GARANŢIE GLOBALĂ INTERZISĂ“;

(b)

v točki 4.3 se doda naslednja alinea:

„—

UTILIZARE NELIMITATĂ“.

PRILOGA B

Dodatek II se spremeni:

V členu 4(2) se doda naslednja alinea:

„—

Eliberat ulterior“.

V členu 16(2) se doda naslednja alinea:

„—

Expeditor agreat“.

V členu 17(2) se doda naslednja alinea:

„—

Dispensă de semnătură“.

PRILOGA C

Dodatek III se spremeni:

V Prilogi A7, naslov II, se oddelek I spremeni:

(a)

v polju 2 v tretjem odstavku se doda naslednja alinea:

„—

Diverşi“;

(b)

v polju 31 v prvem odstavku se doda naslednja alinea:

„—

Vrac“;

(c)

v polju 40 se doda naslednja alinea:

„—

Diverşi“.

V Prilogi A8 se del B spremeni:

(a)

v polju 2 se doda naslednja alinea:

„—

Diverşi“;

(b)

v polju 14 se v prvem odstavku doda naslednja alinea:

„—

Expeditor“;

(c)

v polju 31 se v prvem odstavku doda naslednja alinea:

„—

Vrac“.

V Prilogi A9 se v polju 51 na seznam med veljavni oznaki za Norveško in Švico vstavi naslednja oznaka:

„Romunija

RO“.

4.	Priloga B1 se nadomesti z naslednjim besedilom: „PRILOGA B1 SKUPNI TRANZITNI POSTOPEK/TRANZITNI POSTOPEK SKUPNOSTI

5.	Priloga B2 se nadomesti z naslednjim besedilom: „PRILOGA B2 SKUPNI TRANZITNI POSTOPEK/TRANZITNI POSTOPEK SKUPNOSTI

6.	Priloga B4 se nadomesti z naslednjim besedilom: „PRILOGA B4 SKUPNI TRANZITNI POSTOPEK/TRANZITNI POSTOPEK SKUPNOSTI

7.	V polju 7 Priloge B5 se vstavi beseda „Romunija“ med besedi „Norveška“ in „Švica“.

8.	V polju 6 Priloge B6 se vstavi beseda „Romunija“ med besedi „Norveška“ in „Švica“.

V točki 1.2.1 Priloge B7 se doda naslednja alinea:

„—

Validitate limitată“.

10.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 324/107

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. decembra 2005

o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco v Ukrajini

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 5385)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/883/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (1), in zlasti člena 22 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri perutnini in ptičih, ki povzroča smrt in motnje, ki lahko hitro dobijo epizootske razsežnosti in so lahko resna nevarnost za zdravje živali in ljudi ter močno zmanjšujejo donosnost reje perutnine. Obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni prenese z mednarodno trgovino z živo perutnino in perutninskimi izdelki.

(2)	Ukrajina je 5. decembra 2005 obvestila Komisijo o izbruhu aviarne influence pri perutnini. Iz izoliranega virusa H5 in klinične slike je mogoče sumiti na visoko patogeno aviarno influenco, dokler se ne določita nevraminidazni (N) tip in indeks patogenosti.

(3)

Uvoz ptic in perutnine ter proizvodov iz teh vrst ptic iz Ukrajine ni dovoljen, z izjemo živih ptic, razen perutnine, neobdelanega perja in nekaterih obdelanih stranskih proizvodov, vključno z obdelanim perjem, ki ne ogroža zdravja živali v Skupnosti. Uvoz živih ptic, ki niso perutnina, ter ljubiteljske vrste ptic iz Ukrajine se ustavi do 31. januarja 2006 zaradi Odločbe 2005/759/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah in premiku ptic iz tretjih držav, ki spremljajo svoje lastnike (2) ter zaradi Odločbe 2005/760/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih pri uvozu ptic v ujetništvu v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco v nekaterih tretjih državah (3).

(4)	Glede na tveganje prenosa bolezni na živali v Skupnosti je zato ustrezno, da se začasno ustavi uvoz neobdelanega perja iz Ukrajine.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Države članice zaustavijo uvoz neobdelanega perja in dele neobdelanega perja iz ozemlja Ukrajine.

Člen 2

Države članice zagotovijo, da ob uvozu z ozemlja Ukrajine, pošiljke obdelanega perja ali delov perja (razen obdelanega okrasnega perja, obdelanega perja, ki ga potniki nosijo za svojo osebno uporabo, ali pošiljk obdelanega perja, poslanih posameznikom za neindustrijske namene) spremlja trgovinski dokument z izjavo, da so bili obdelano perje ali deli perja obdelani s parnim curkom ali z drugo metodo, ki zagotavlja inaktivacijo patogena.

Člen 3

Države članice nemudoma sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to odločbo in jih objavijo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 4

Ta odločba se uporablja do 31. maja 2006.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 24, 31.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica v UL L 191, 28.5.2004, str. 1).

(2) UL L 285, 28.10.2005, str. 52.

(3) UL L 285, 28.10.2005, str. 60.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 324

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 10. december 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 2013/2005 z dne 9. decembra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2014/2005 z dne 9. decembra 2005 o dovoljenjih v okviru uvoznih režimov za banane, sproščene v prosti promet na podlagi enotne carinske stopnje, v Skupnost	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2015/2005 z dne 9. decembra 2005 o uvozu banan s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006 po tarifni kvoti, odprti z Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2016/2005 z dne 9. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot v letu 2006 za proizvode mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter Srbije in Črne gore	8
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2017/2005 z dne 8. decembra 2005 o prepovedi ribolova rdečega okuna na območju NAFO 3M s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice	19
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2018/2005 z dne 9. decembra 2005 o devetinpetdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001	21
		Uredba Komisije (ES) št. 2019/2005 z dne 9. decembra 2005 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1011/2005, za tržno leto 2005/2006	23
		Uredba Komisije (ES) št. 2020/2005 z dne 9. decembra 2005 o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu	25

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Sklep št. 3/2005 Pridružitvenega Sveta EU–Romunija z dne 5. julija 2005 o izboljšanju trgovinske ureditve za predelane kmetijske proizvode iz Protokola 3 k Evropskemu sporazumu	26
*	Informacija o začetku veljavnosti Sklepa št. 3/2005 Pridružitvenega Sveta EU–Romunija z dne 5. julija 2005 o izboljšanju trgovinske ureditve za predelane kmetijske proizvode iz Protokola št. 3 k Evropskemu sporazumu	63
	Komisija
*	Odločba Komisije z dne 30. junija 2004 o državni pomoči Nemčije za Skupino Herlitz (notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 2212) ( 1 )	64
*	Odločba Komisije z dne 8. decembra 2005 o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4744)	87
*	Odločba Komisije z dne 8. decembra 2005 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4778)	89
*	Priporočilo Komisije z dne 8. decembra 2005 o obravnavi nekaterih vprašanj v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin glede reforme zdravstvenega varstva v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 in posebnih izvedbenih ukrepov iz te uredbe ( 1 )	94
*	Sklep št. 6/2005 Skupnega odbora ES–EFTA za skupni tranzitni postopek z dne 4. oktobra 2005 o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku	96
*	Odločba Komisije z dne 9. decembra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco v Ukrajini (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 5385) ( 1 )	107


	(1) Besedilo velja za EGP.