8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 862/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz granuliranega politetrafluoroetilena (PTFE) s poreklom iz Rusije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz PTFE iz Rusije in LRK, je več zainteresiranih strank predložilo pisne pripombe. V skladu z določbo člena 20(1) osnovne uredbe so imele vse zainteresirane stranke, ki so zahtevale zaslišanje, možnost, da jih Komisija zasliši.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za dokončne ugotovitve.

(4)

Dodatni preveritveni obisk je potekal v prostorih naslednjih družb:

(5)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko podajo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(6)

Ustne in pisne utemeljitve, ki so jih predložile stranke, so bile proučene in po potrebi upoštevane v dokončnih ugotovitvah.

(7)

Začasna uredba je izdelek opisala kot t.i. granulirani politetrafluoroetilen (PTFE), ki ne vsebuje več kot 3 % drugih monomernih enot, razen tetrafluoroetilena, brez polnil, v obliki prahu ali peletov, z izjemo mikroniziranih materialov. Zadevni izdelek je prav tako lahko v obliki surovega polimera (reakcijska kapljica), slednji v vlažnem ali v suhem stanju. Na podlagi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, je jasno, da „mikronizirani material“ pomeni mikroprah fluoropolimera, kakor je določen z normativom „ASTM D5675-04“. Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznako KN ex 3904 61 00.

(8)

Ena organizacija uporabnikov/uvoznikov, Evropsko združenje za pravično trgovino s fluorpolimerom (European Fluoropolymer Fair Trade Association ali „EFFTA“), in eno združenje izvoznikov sta ugovarjala začasnim sklepom, da se vsi granulirani politetrafluoretileni (PTFE) štejejo za en izdelek. Trdili so, da se politetrafluoretilen (PTFE) lahko razdeli v tri skupine izdelkov na podlagi razlik v kakovosti (visoka/srednja/nizka). Vsaka skupina izdelkov naj bi se uporabljala za različna področja uporabe, ki si ne konkurirajo na istem trgu.

(9)

Kljub razlikam v kakovosti je bilo za vse vrste granuliranega PTFE ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti, čemur nista ugovarjali ne EFFTA ne združenje izvoznikov. Kar zadeva področje uporabe granuliranega PTFE, je bilo ugotovljeno, da se granulirani PTFE nižje kakovosti lahko uporablja po nadaljnji obdelavi na skoraj vseh področjih uporabe, vključno z nekaterimi vrhunskimi (npr. naprava za struženje). Kakor je priznalo tudi združenje EFFTA, se področja uporabe za različne vrste in količine granuliranega PTFE prekrivajo in jih zato ni mogoče jasno ločiti.

(10)

Zato je bilo sklenjeno, da kljub različnim možnim vrstam izdelka, ki se razlikujejo glede na njihove različne oblike, povprečne velikosti delcev, toplotno obdelavo ali vsebnost komonomerov in kljub razlikam v kakovosti med njimi, vsi ti izdelki za namene tega postopka predstavljajo en sam izdelek, saj imajo vse vrste in kakovostni razredi izdelkov enake fizikalne lastnosti in v bistvu enako osnovno končno uporabo. V uvodnih izjavah (13), (145) in (147) začasne uredbe je bilo napačno navedeno, da granulirani PTFE vsebujejo tudi anoraki in notranje zaščite kablov in da se uporablja v tekstilni in biomedicinski industriji ter kot izolator. Dokončne ugotovitve so razkrile, da se granulirani PTFE ne uporablja na nobenem od navedenih področij uporabe.

(11)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdijo opredelitev izdelka in začasne ugotovitve, določeni v uvodni izjavi (14) začasne uredbe.

(12)

Številni uvozniki in uporabniki so ponovno poudarili, da granulirani PTFE, proizveden in prodan na trgu Skupnosti, ni podoben izdelkom, uvoženim iz LRK in Rusije. Trdili so, da so izdelki, uvoženi iz držav, vključenih v sedanjo preiskavo, nižje kakovosti kot izdelki, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti in naj bi se zato prodajali na različnih trgih, ne da bi si konkurirali. Te stranke pa niso predložile novih informacij ali dokazov v zvezi s to zadevo.

(13)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo s preiskavo ugotovljeno, kakor je bilo poudarjeno v uvodni izjavi (16) začasne uredbe, da je industrija Skupnosti med obdobjem preiskave (OP) proizvajala in prodajala tudi ostanke PTFE ali „neustrezni PTFE“ istim strankam kot zadevni proizvajalec izvoznik. Po drugi strani je preiskava razkrila, da so vsaj ruski proizvajalci izvozniki v Skupnost gotovo prodajali takšne kakovostne razrede granuliranega PTFE, ki so bili, čeprav samo v zelo omejenih količinah, celo brez nadaljnje obdelave primerljivi z visoko kakovostnimi razredi Skupnosti. Poleg tega bi se lahko celo nizko kakovostni granulirani PTFE, uvožen iz zadevnih držav, po nadaljnji obdelavi uporabljal na podobnih področjih uporabe kot izdelek, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti.

(14)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo zaključeno, da imata zadevni izdelek in granulirani PTFE, ki ju je industrija Skupnosti proizvedla in prodala v Skupnosti, enake fizikalne in tehnične lastnosti in enako osnovno končno uporabo. Zato sta se obravnavala kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Ker drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodne izjave (15) začasne Uredbe.

(16)

Po uvedbi začasnih ukrepov so trije kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da bi jim morala biti odobrena TGO, in ponovno poudarili utemeljitve, ki so jih predložili prej. Na te pripombe je bilo že odgovorjeno v uvodnih izjavah (33) do (39) začasne uredbe. Zato se je štelo, da odločitev o zavrnitvi TGO tem trem družbam velja še naprej.

(17)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi jima morala biti odobrena IO. En izvoznik je trdil, da Komisija ne more zavrniti IO na podlagi možnega vmešavanja države, saj člen 9(5) zahteva le, da se izvozne cene in količine prosto določijo. V zvezi s tem je treba opomniti, da družba po definiciji ne more prosto določiti svojih izvoznih cen in količin ter prodajnih pogojev, če lahko na slednje vpliva država. Zato se ne more pričakovati, da bodo družbe, ki ne morejo dokazati, da niso predmet možnega vpliva države, izpolnjevale pogoje iz člena 9(5)(b) osnovne uredbe. Zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil nobenega dokaza, da država ne more vplivati na njegove odločitve v zvezi z izvoznimi cenami in količinami ter pogoji prodaje ali da možen vpliv države ni takšen, da bi dovoljeval izogibanje ukrepom. Vzrok temu je predvsem dejstvo, da je bil odnos te družbe do državnega delničarja nejasen in da se je statut štel za nezanesljivega, kot je poudarjeno v uvodni izjavi (33) začasne uredbe. Zato dejstvo, da takšnega vmešavanja države v preteklosti ni bilo, ne bi jamčilo, da ga ne bo v prihodnosti, zlasti, če bi se tej družbi odobrila individualna stopnja dajatve.

(18)

Drugi izvoznik je trdil, da njegova delniška struktura, zlasti dejstvo, da ga ima delno v lasti država, ni omogočala sklepa, da se je država vmešavala v določanje cen ali druge prodajne pogoje. Najprej, družba te trditve ni utemeljila z nobenim dokazom. Po drugi strani je bilo ugotovljeno, da je imela država v lasti večino kapitala družbe in je poleg tega imenovala generalnega direktorja in večino sveta direktorjev te družbe. Zato je bilo sklenjeno, da zahteve člena 9(5)(c) niso izpolnjene in je treba IO zavrniti.

(19)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo ugotovitve začasne uredbe, kakor so določene v uvodni izjavi (45) začasne uredbe.

(20)

Vsi trije kitajski sodelujoči izvozniki se z izbiro ZDA niso strinjali in so trdili, da bi morala biti kot primerljiva država izbrana Rusija. Dva sta ponovno poudarila pripombe pred uvedbo začasnih ukrepov, ki so že bili obravnavani v uvodnih izjavah (47) do (54) začasne uredbe. Ker novih informacij in dokazov ni bilo, so bili zahtevki teh proizvajalcev izvoznikov zavrnjeni.

(21)

Drugi kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da so zaradi nižje stopnje gospodarske razvitosti LRK proizvodni dejavniki, kot stroški dela in splošni upravni stroški, nižji in zato neprimerljivi z ZDA. Kljub temu različna stopnja splošnega gospodarskega razvoja sama na sebi ni ustrezen dejavnik za izbiro primerljive države, kot je omenjeno v uvodni izjavi (54) začasne uredbe. Ta družba je prav tako trdila, da so zaradi nižje stopnje gospodarske razvitosti na Kitajskem javne storitve, kot so dobava vode, elektrike in plina, cenejše kot v ZDA. Glede tega je treba opozoriti, da je cilj člena 2(7)(a) osnovne uredbe prav ta, da je primerljiva država izbrana za določitev normalne vrednosti na podlagi cen in stroškov, na katere pogoji netržnega gospodarstva ne vplivajo. Zato samo primerjava cen v državi brez tržnega gospodarstva ali v državi z gospodarstvom v tranziciji s tistimi v primerljivi državi sama na sebi ni smiselna. Predložene niso bile nobene informacije, ki bi utemeljile domnevne razlike in omogočile količinsko ovrednotenje ali ki bi dokazale, da je imel ta proizvajalec izvoznik koristi od kakršne koli naravne komparativne prednosti. Utemeljitev je bila zato zavrnjena. Nazadnje je ta proizvajalec izvoznik trdil tudi, da so zaradi enostavnejšega proizvodnega postopka oprema in s tem povezane naložbe in amortizacijske stopnje precej različne. Vendar izvoznik ni predložil nobenih informacij, ki bi dokazale, da je bil njegov proizvodni postopek dejansko enostavnejši kot postopek proizvajalcev ZDA ali takšen, da bi službam Komisije omogočal, da količinsko ovrednotijo učinek takšnih domnevnih razlik.

(22)

Ta izvoznik je prav tako trdil, da sta granulirani PTFE iz ZDA in Kitajske različne kakovosti, kar pomeni različna področja uporabe in zato izbira ZDA kot primerljive države ni bila ustrezna. V zvezi s tem je treba opomniti, da je bila, kot je razloženo v uvodni izjavi (53), glede razlik v kakovosti določena uskladitev, zlasti glede ravni nečistoč, kateri kitajski proizvajalec izvoznik ni ugovarjal. Tudi ta utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(23)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se ugotovitve iz uvodnih izjav (47) do (54) začasne uredbe v zvezi z izbiro ZDA kot ustrezne primerljive države, potrdijo.

(24)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila uskladitev razlik v kakovosti, opisana v uvodni izjavi (53) začasne uredbe, nezadostna in da bi morala biti pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja cen in cenejše prodaje normalna vrednost usklajena do iste mere kot cena industrije Skupnosti, kakor je razloženo v uvodni izjavi (98) iste uredbe.

(25)

Opomniti je treba, da, medtem ko je cilj uskladitve normalne vrednosti upoštevati razlike med podobnim izdelkom, ki se prodaja na trgu primerljive države, in zadevnim izdelkom, uskladitev pri analizi škode upošteva razlike med zadevnim in podobnim izdelkom, ki se prodaja v Skupnosti. Čeprav sta lahko podobni izdelek, ki se prodaja v primerljivi državi, in izdelek, ki se prodaja na trgu Skupnosti, podobne kakovosti in imata podobne lastnosti, se lahko na drugačen način razlikujeta od zadevnega izdelka. Zato je bila uskladitev opravljena ločeno ter na podlagi informacij in dokazov, zbranih med preiskavo. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da je bila metodologija, ki jo je uporabljala Komisija pri svojih začasnih določitvah, neutemeljena in da so bile razlike med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, proizvedenim in prodanim v Skupnosti na eni strani in v primerljivi državi na drugi strani, enake; prav tako ni bilo na voljo nobenih informacij ali dokazov, da bi morala biti uskladitev enaka. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti in potrditi ugotovitve iz uvodne izjave (53) začasne uredbe v zvezi z določitvijo normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(26)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb zainteresiranih strank, se potrdi metodologija, določena v uvodni izjavi (59) začasne uredbe.

(27)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da uskladitev fizičnih razlik iz uvodne izjave (62) začasne uredbe ne kaže ustrezno dejanske razlike v proizvodnih stroških in da bi bilo zato treba uskladitev ustrezno preveriti. Treba je opomniti, da je uskladitev za določitev začasne stopnje dampinga temeljila na razumni oceni razlike v tržni vrednosti v ZDA v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Štelo se je, da je ta metodologija najbolj natančna pri določitvi učinka razlike na ceno in primerljivost cen. Kitajski proizvajalec izvoznik ni niti količinsko ovrednotil svojega zahtevka niti ni predložil kakršnih koli informacij ali dokazov, da je metodologija, določena v členu 2(10)(a) osnovne uredbe, neprimerna za upoštevanje fizikalne razlike. Na tej podlagi je bilo treba ta zahtevek zavrniti. Ker ni bilo nobene druge pripombe, se ugotovitve glede primerjave iz uvodnih izjav (60) do (64) začasne uredbe potrdijo.

(28)

Kakor je bilo navedeno v uvodnih izjavah (69) do (82) začasne uredbe, je določitev dampinga v začasni fazi temeljila na dejstvih, razpoložljivih obema preiskovanima proizvajalcema izvoznikoma v Rusiji.

(29)

Pred uvedbo začasnih dajatev sta bila oba ruska proizvajalca izvoznika vnaprej obveščena, na kakšni podlagi se namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v fazi začasne določitve, in sta imela možnost predložiti nadaljnje razlage v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe.

(30)

Oba ruska proizvajalca izvoznika sta trdila, da sta sodelovala po svojih najboljših možnostih in da je bila celotna uporaba razpoložljivih dejstev nesorazmerna. Trdila sta, da bi se v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe morali uporabiti podatki samih družb, čeprav niso bili popolni v vseh pogledih.

(31)

V zvezi s tem in kot je v uvodnih izjavah (70) do (74) začasne uredbe poudarjeno, je treba najprej opozoriti, da sta obe družbi predložili nepopolne, nepravilne in zavajajoče informacije. Poleg tega družba ni hotela predložiti potrebnih informacij za izračun stopnje dampinga ali pa teh podatkov ni predložila pravočasno, tako da jih ni bilo več mogoče preveriti. Nazadnje, trgovec v Rusiji, povezan z enim od proizvajalcev izvoznikov, ni sodeloval.

(32)

Obe družbi sta pomanjkljivosti priznali že v izpolnjenih vprašalnikih ter med preverjanjem na kraju samem, vendar sta trdili, da te pomanjkljivosti niso bile takšne, ki bi povzročile pretirane težave pri doseganju sprejemljivo natančnih ugotovitev. Trdili so, da so pomanjkljivosti le malo vplivale na ugotovitve in da so bili podatki, ki sta jih družbi predložili, na splošno dovolj zanesljivi za določitev dampinga.

(33)

Vse informacije, ki sta jih družbi predložili v izpolnjenih vprašalnikih in med preverjanjem na kraju samem ter vse informacije, ki sta jih družbi predložili po razkritju začasnih ugotovitev, so bile ponovno proučene. Vendar nobena razlaga, ki sta jo predložili družbi, ni spremenila začasnih sklepov. Ponovno je treba poudariti, da podatki, ki sta jih predložili družbi v izpolnjenih vprašalnikih, niso mogli biti usklajeni z revidiranimi izkazi. To se je štelo za resno pomanjkljivost. V teh okoliščinah se ne more uvesti zanesljive individualne stopnje dampinga, zato je treba upoštevati obstoječa dejstva.

(34)

V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je že omenjeno v uvodni izjavi (72) začasne uredbe, da je ena družba predložila zelo zavajajoče informacije o organizacijski strukturi svoje družbe, kar je preprečilo uskladitev poročanih podatkov. Odgovor te družbe je bil tudi zelo nepopoln in slab. Pri drugi družbi posamezne pomanjkljivosti morda niso imele velikega vpliva na izračun dampinga, vendar je kopičenje takšnih pomanjkljivosti povzročilo resne dvome glede splošne zanesljivosti podatkov. Zato in zaradi razlogov, določenih v uvodni izjavi (71) začasne uredbe, so se morali razpoložljivi podatki uporabiti v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Predložen ni bil noben nov dokaz, ki bi te ugotovitve spremenil.

(35)

Zaradi zgoraj izpostavljenih resnih pomanjkljivosti in nezmožnosti preveriti predložene informacije, je bilo treba skleniti, da so bili predloženi podatki na splošno nezanesljivi in netočni. Zato je bilo treba izpolnjene vprašalnike obeh družb v celoti zavrniti. Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (70) do (74) in sklepi iz uvodne izjave (75) začasne uredbe, tj. da se stopnje dampinga za oba proizvajalca izvoznika niso mogle določiti na podlagi njunih podatkov, ampak so morale biti določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(36)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb zainteresiranih strank, se potrdi metodologija, določena v uvodni izjavi (76) začasne uredbe.

(37)

Obe družbi sta trdili, da je izračun izvoznih cen napačno temeljil na cenah, ki jih je Eurostat zabeležil za uvoz, uvrščen pod oznako KN ex 3904 61 00, saj ta oznaka poleg zadevnega izdelka vključuje tudi druge izdelke, ki niso predmet tega postopka.

(38)

V zvezi s tem je treba opomniti, da velika večina uvoza, uvrščenega pod zgoraj omenjene oznake KN, spada pod zadevni izdelek. Kljub temu so bile v začasnih določitvah opravljene uskladitve informacij, ki jih je Eurostat zabeležil na podlagi razpoložljivih informacij (ocene industrije Skupnosti). Ker zanesljivejših razpoložljivih informacij ni bilo, se je ta metodologija še naprej uporabljala za določitev dokončne stopnje dampinga.

(39)

Ena družba je trdila, da bi morali za določitev njene izvozne cene uporabiti informacije dveh nepovezanih uvoznikov, ki sta med obdobjem preiskave predstavljala več kot 80 % prodaje v Skupnost. Vendar eden od teh uvoznikov med preiskavo ni v celoti sodeloval. Poleg tega med podatki, ki jih je predložil v celoti sodelujoči nepovezan uvoznik, in podatki, ki jih je predložil zadevni proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče vzpostaviti povezave. Zato na navedeni podlagi s predloženimi podatki ni bilo mogoče določiti izvozne cene in je bilo treba zahtevek zavrniti.

(40)

Ker drugih informacij ni bilo, se je metodologija, kakor je bilo poudarjeno v uvodni izjavi (77) začasne uredbe, uporabljala še naprej, izvozna cena pa se je izračunala na podlagi podatkov Eurostata.

(41)

Ker ni bilo nobenih pripomb zainteresiranih strank, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (78) in (79) začasne uredbe.

(42)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb zainteresiranih strank, se potrdi metodologija za izračun stopenj dampinga, kakor je določena v uvodnih izjavah (24), (65) do (68) in (80) do (82) začasne uredbe. Ob upoštevanju zgoraj navedenega veljajo naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti:

(43)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (83) do (87) začasne uredbe.

(44)

Oba ruska proizvajalca izvoznika sta ponovno poudarila, da se pri oceni škode uvoz granuliranega PTFE s poreklom iz Rusije ne bi smel združevati z uvozom iz LRK iz razlogov, določenih v uvodni izjavi (91) začasne uredbe. Da bi podprla svojo trditev, sta proizvajalca izvoznika nadalje trdila, da je zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti od leta 2002 dalje sovpadlo z upadom uvoza s poreklom iz Rusije, medtem ko je leta 2001, ko je bil uvoz iz Rusije največji, industrija Skupnosti imela visoke stopnje dobička. V nasprotju s tem se je uvoz s poreklom iz LRK večal vzporedno z nižanjem stopnje dobička industrije Skupnosti. Izvoznik je sklenil, da na tej podlagi znatne škode ne bi mogel povzročiti uvoz s poreklom iz Rusije in da kumulacija zato ni bila utemeljena.

(45)

Opomniti je treba, da je, kakor je določeno v uvodni izjavi (90) začasne uredbe, gibanje cen iz Rusije in LRK podobno. Gre za nižanje v celotnem OP, in sicer vsako leto za precejšen odstotek. Poleg tega sta tako uvoz s poreklom iz Rusije kot iz Kitajske močno in nelojalno nižala cene industrije Skupnosti v celotnem obdobju od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“). Poleg tega je treba opomniti, da so gibanja uvoza iz Rusije kljub temu, da so se leta 2002 nižala, kasneje ostala stabilna in so se med OP celo nekoliko zvišala. Končne ugotovitve so potrdile, da sta si uvoza granuliranega PTFE iz LRK in Rusije med seboj konkurirala na trgu Skupnosti. Zato in glede na utemeljitve iz uvodnih izjav (89) do (92) začasne uredbe ni razlogov za sklep, da se uvoz iz Rusije ne bi smel združevati z uvozom iz LRK. Zgornja utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(46)

Ker glede tega ni bilo nobenih nadaljnjih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (88) do (93) začasne uredbe.

(47)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (94) do (96) začasne uredbe.

(48)

En kitajski proizvajalec izvoznik je izrazil zaskrbljenost glede začasne določitve stroškov, nastalih po uvozu, pri izračunu cene industrije Skupnosti. Ta izvoznik je zlasti trdil, da bi bil takšen strošek višji kot strošek, uporabljen pri začasnih izračunih, ne da bi v zvezi s tem predložil kakršne koli dokaze. V začasni fazi je določitev stroškov, nastalih po uvozu, temeljila na dejanskih podatkih, ki sta jih predložila dva sodelujoča uvoznika. Odgovor enega od teh uvoznikov je bil preverjen. Čeprav niso bile preverjene, so bile informacije drugega uvoznika v skladu s preverjenimi informacijami prvega uvoznika, zato so se štele za dovolj zanesljive. Zato velja, da so bili podatki, ki so jih predložili uvozniki, zanesljivejši kot ocene kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bile ustrezno podkrepljene z dokazi. Ta zahtevek je bilo zato treba zavrniti.

(49)

En kitajski proizvajalec izvoznik je opozoril na stvarno napako pri izračunu uskladitve za uvozne dajatve. Temu ustrezno je bila v skladu s stopnjo dajatve, veljavno v OP, popravljena uskladitev za uvozne dajatve za vse kitajske proizvajalce izvoznike.

(50)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (98) začasne uredbe je bilo proučeno, ali je bila začasno odobrena uskladitev zaradi razlik v kakovosti med podobnim izdelkom, ki ga je prodajala industrija Skupnosti, in zadevnim izdelkom, uvoženim iz Rusije in LRK, ustrezna.

(51)

V zvezi s tem je industrija Skupnosti trdila, da bi bila nadaljnja obdelava nujna le za omejeno število uvoženih vrst izdelkov, tj. za reakcijsko kapljico. Industrija Skupnosti je nadalje trdila, da bi za proizvodnjo predhodno sintranega materiala njihovi izdelki morali biti nadalje obdelani, zato ne bi bila potrebna nobena uskladitev z uvozno ceno. Nazadnje so bile predložene tudi informacije v zvezi s prodajo visoko kakovostnih vrst izdelka, ki so jih proizvedli ruski proizvajalci izvozniki in za katere ni bila potrebna nadaljnja obdelava.

(52)

Ugotovljeno je bilo, da so določene vrste granuliranega PTFE, ki jih je proizvedel ruski proizvajalec izvoznik, dejansko dosegale višje standarde kakovosti, zato so se lahko uporabile brez nadaljnje obdelave. Vendar so se te vrste izdelka v OP prodajale samo v zanemarljivih količinah in v glavnem za testiranje. Tako je na podlagi informacij, ki so jih dali na voljo sodelujoči uporabniki, uvoz takšnega granuliranega PTFE višje kakovosti iz Rusije predstavljal samo 1,4 % njihovega celotnega uvoza iz navedene države.

(53)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo treba vse druge vrste granuliranega PTFE nadalje obdelati, torej zlasti segrevati in mleti. Ta postopek je treba razlikovati od postopka, potrebnega za proizvodnjo predhodno sintranega PTFE, ki je poseben postopek po nadaljnji obdelavi. Tako uskladitev, ki je bila odobrena v začasni fazi, ustrezno odraža dokazane razlike v kakovosti med podobnim izdelkom, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, in zadevnim izdelkom ter ne zadeva dodatnih stroškov predelave granuliranega PTFE, ki je potrebna za proizvodnjo predhodno sintranih vrst. Zato je bilo treba utemeljitve industrije Skupnosti zavrniti.

(54)

Po drugi strani sta en ruski proizvajalec izvoznik in en uvoznik granuliranega PTFE iz Rusije trdila, da je bil granulirani PTFE, ki ga je izvozil ta proizvajalec izvoznik, celo po nadaljnji obdelavi še vedno nižje kakovosti kot granulirani PTFE, ki ga je proizvedla in prodala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti. Proizvajalec izvoznik je dodal, da je nadaljnja obdelava samo uravnavala razlike v kakovosti glede velikosti delcev in nečistoče izdelka, ne da bi upoštevala druge ključne parametre kakovosti, kot sta natezna trdnost in raztezek, kar bi imelo precejšen vpliv na dejansko kakovost ruskega granuliranega PTFE in posledično na kakovost polizdelka. Za utemeljitev te trditve je zgoraj omenjeni uvoznik predložil informacije o testnih rezultatih, ki naj bi kazale razlike v kakovosti med granuliranim PTFE, ki so ga proizvedli proizvajalci Skupnosti, in nadalje obdelanim granuliranim PTFE, ki je bil uvožen iz Rusije. Na podlagi tega so trdili, da bi morala uskladitev preseči same stroške nadaljnje obdelave.

(55)

Vendar preiskava tega ni mogla potrditi. Ugotovljeno je bilo, da informacije, ki jih je v zvezi s testnimi rezultati predložil zadevni uvoznik, niso bile reprezentativne, ampak nezanesljive, saj so zadevale eno samo proizvodno serijo. Celo v tej seriji so vsi testirani granulirani PTFE imeli zahtevane lastnosti, potrebne za uskladitev z normativom, kljub razlikam med njihovimi tehničnimi lastnostmi. Zato se predloženi dokazi niso šteli za zadostne. V vsakem primeru domnevnih razlik v kakovosti ni bilo mogoče količinsko ovrednotiti, temelječ na informacijah, ki sta jih predložila zgoraj omenjena ruski proizvajalec izvoznik in uvoznik. Zato velja, da je bil granulirani PTFE, ki ga je uvozil ta proizvajalec izvoznik po nadaljnji obdelavi, podobne kakovosti kot granulirani PTFE, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, ter bi se lahko uporabil za vrsto podobnih namenov.

(56)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo za začasno uskladitev, narejeno pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja cen, ugotovljeno, da je primerna. Vendar je bila uskladitev popravljena na podlagi preverjenih informacij dveh uporabnikov, ki sta omogočila natančen izračun teh stroškov. Tako je uskladitev znašala 36,7 % nakupne cene zadevnih uporabnikov/uvoznikov.

(57)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih popravkov in ker ni nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave (97) do (98) začasne uredbe potrdijo.

(58)

Na podlagi zgoraj navedenega je primerjava posameznih vrst pokazala, da je bil zadevni izdelek s poreklom iz LRK in Rusije prodan v Skupnosti po cenah, ki so v OP nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 20,5 % in 13,5 %, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti.

(59)

Nekatere zainteresirane stranke so opozorile na pozitivna gibanja nekaterih dejavnikov škode in so trdile, da za sklep, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, ni dovolj, da so drugi kazalci škode, kot so prodajne cene in dobičkonosnost, kazali negativna gibanja.

(60)

Najprej je treba opomniti, da člen 3(5) osnovne uredbe določa, da je treba vpliv dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti proučiti na podlagi ocene ustreznih ekonomskih dejavnikov in indeksov, pri čemer ne eden ne več teh dejavnikov niso nujno odločilni. Zato za sklep, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, ni potrebno, da vsi dejavniki škode odražajo negativno gibanje.

(61)

Na tej podlagi je za določitev, ali je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, pomembno, da se upošteva njeno splošno finančno stanje. Tako se v primeru pozitivnega razvoja nekaterih kazalnikov škode le-teh ne bi smelo obravnavati samih, temveč v širšem okviru, tj. skupaj z razvojem drugih kazalnikov škode, da bi prišli do veljavnih sklepov. V tem primeru in kot je bilo poudarjeno v uvodni izjavi (117) začasne uredbe, se mora pozitivno gibanje nekaterih kazalnikov škode obravnavati v okviru splošno pomembnih negativnih učinkov obravnavanega uvoza na storilnost industrije Skupnosti in njenega odziva na to. Na splošno se negativen položaj industrije Skupnosti odraža zlasti v nižanju njenih prodajnih cen in dobičkonosnosti.

(62)

Zato se šteje, da je bil pristop pri začasnih določitvah ustrezen in v skladu z osnovno uredbo in se zato še naprej uporablja za končne ugotovitve.

(63)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bila industrija Skupnosti zmožna povečati svoje proizvodne zmogljivosti, obseg in izkoriščenost zmogljivosti, medtem ko se je potrošnja v Skupnosti zmanjšala, kar ne odraža škodljivih razmer v industriji Skupnosti.

(64)

Zmanjšanje potrošnje (za 12 %) se je čutilo samo leta 2002, ko se je obseg proizvodnje industrije Skupnosti hkrati zmanjšal za 13 %, kar je bilo isto leto ugotovljeno tudi pri izkoriščanju zmogljivosti. Posledično in kot je poudarjeno v uvodni izjavi (102) začasne uredbe, je morala industrija Skupnosti znižati svoje prodajne cene in s tem povečati svoj obseg prodaje, da bi lahko konkurirala dampinškemu uvozu. Kljub temu se je tudi obseg prodaje industrije Skupnosti leta 2002 nekoliko zmanjšal.

(65)

Poleg tega bi se moral razvoj obsega proizvodnje obravnavati v širšem okviru kot le v povezavi z razvojem potrošnje Skupnosti. Tako se je, kot je omenjeno v uvodni izjavi (134) začasne uredbe, izvoz industrije Skupnosti nekoliko povečal, kar je vplivalo tudi na številke glede proizvodnje. Poleg tega je delni vzrok povečanja obsega proizvodnje granuliranega PTFE dejstvo, da so nekateri proizvajalci Skupnosti povečali notranjo uporabo granuliranega PTFE za proizvodnjo, na primer sestavin in mikroniziranih vrst. Nazadnje je splošno povečanje obsega proizvodnje in proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju prav tako del poskusa industrije Skupnosti, da bi se s povečanjem obsega prodaje odzvala na dampinški uvoz, čeprav na račun prodajnih cen in dobičkonosnosti.

(66)

Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (101) in (102) začasne uredbe potrdijo.

(67)

Podobno so nekatere zainteresirane stranke trdile, da je bilo povečanje obsega prodaje in tržnega deleža, zlasti z vzporednim zmanjšanjem povpraševanja jasen znak, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode. Ruski proizvajalec izvoznik je prav tako trdil, da takšno povečanje prodaje ni mogoče razložiti s strategijo industrije Skupnosti, da zaradi poceni uvoza zniža svoje prodajne cene. V tem okviru se je razvoj obsega prodaje industrije Skupnosti primerjal z razvojem ruskega uvoza, ki naj bi se domnevno zmanjševal kljub nižjim uvoznim cenam.

(68)

Vendar je bilo ugotovljeno, da je analiza ruskih podatkov o uvozu pokazala nekoliko drugačno sliko. Čeprav sta se uvoz in tržni delež Rusije od leta 2001 do 2002 močno zmanjšala, sta se med leti 2002 in 2003 zmanjšala le malo in se med OP celo nekoliko povečala. Nasprotno so se v celotnem obravnavanem obdobju cene ruskega uvoza stalno nižale. Vzporedno so se kitajske uvozne cene še dodatno znižale, obseg prodaje in tržni deleži tega uvoza pa sta se v istem obdobju močno povečala. To kaže, da so morali ruski izvozniki tako kot industrija Skupnosti zaradi poceni kitajskega uvoza na trg Skupnosti še bolj znižati svoje uvozne cene, da bi zopet pridobili svoj tržni delež v Skupnosti. Ker se je uvoz iz Rusije in LRK kopičil, je ustrezneje, če se ta analiza ne izvede ločeno za vsako zadevno državo izvoznico, ampak skupaj. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil tržni delež uvoza trajno zelo velik, njegove cene pa so se močno znižale in so občutno in nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Zato je bilo treba utemeljitev ruskega proizvajalca izvoznika zavrniti.

(69)

Zato se ponovno poudari, da je treba razvoj obsega prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti obravnavati v povezavi z vzporednim zmanjšanjem prodajne vrednosti in cen na enoto zaradi dampinškega uvoza in s posledičnim močnim negativnim vplivom na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi (61) te uredbe, se za veljavni sklep o splošnem finančnem stanju industrije Skupnosti pozitivni razvoj teh kazalnikov ne sme obravnavati sam, ampak skupaj z razvojem ostalih kazalnikov škode.

(70)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (103) in (104) začasne uredbe.

(71)

En kitajski in oba ruska proizvajalca izvoznika so tudi trdili, da so se zaloge industrije Skupnosti močno zmanjšale med letom 2003 in OP, kar naj bi pomenilo, da znatne škode ni bilo.

(72)

Treba je opomniti, da gibanje zalog v obravnavanem obdobju ni bilo veliko in ni kazalo jasne smeri svojega razvoja. Zaloge so se med letoma 2001 in 2002 zmanjšale za 13 % in se povečale za 23 odstotnih točk med letoma 2002 in 2003 ter se nato v OP spet zmanjšale za 17 odstotnih točk. Poleg tega je treba opomniti, da so se zaloge med letoma 2003 in OP zmanjšale za 216 ton, kar ustreza 4,3 % obsega prodaje industrije Skupnosti leta 2003 in 3,9 % med OP.

(73)

Industrija Skupnosti je proizvajala granulirani PTFE predvsem za naročila in izdelki v zalogi so navadno blago, ki čaka na odpremo strankam. Zato je povečanje zalog leta 2003 povzročila zamuda pri dostavi in se ne more obravnavati kot veljaven kazalnik škode, ker kot tak nima vpliva na finančno stanje industrije Skupnosti. Zato se v tem primeru razvoj zalog ni obravnaval kot veljaven kazalnik škode.

(74)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile tudi, da je povečanje zalog leta 2003, tj. leto pred OP, povzročilo škodo industriji Skupnosti, saj naj bi bila industrija Skupnosti med OP prisiljena prodati to povečano zalogo po nižjih cenah. Kakor je bilo že omenjeno v uvodni izjavi (73), je proizvodnja sledila naročilom in je zato vzrok povečanja zalog leta 2003 po vsej verjetnosti zamuda pri dostavi blaga, katerega stranke in cene so že bile določene. V nobenem primeru pa se povečanje zalog za 283 ton leta 2003 ne more šteti za tako pomembno, saj predstavlja le 5,6 % obsega prodaje navedenega leta. Zato je bilo sklenjeno, da to povečanje zalog pred OP ni moglo povzročiti znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(75)

Ta zahtevek je bilo zato treba zavrniti, ugotovitve iz uvodne izjave (105) začasne uredbe pa se potrdijo.

(76)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da negativno gibanje prodajnih cen Skupnosti ni veljaven kazalnik škode, saj so se na splošno prodajne cene granuliranega PTFE znižale zaradi tržnih sil. En proizvajalec izvoznik je tudi dvomil o pravilnosti izračunov, vendar ni predložil podrobnih podatkov, ki bi potrdili njegovo domnevo glede nepravilnega izračuna.

(77)

Glede izračunov prodajnih cen industrije Skupnosti ni bila odkrita nobena napaka v začasnih izračunih, ki se zato potrdijo.

(78)

Ponovno je treba poudariti, da so se prodajne cene Skupnosti močno znižale v obravnavanem obdobju, kar je znatno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Prav tako je bilo potrjeno, da so bile zaradi neposrednega vpliva na finančno stanje Skupnosti obravnavane kot ključni dejavniki pri določitvi škode. Potrdi se tudi, da so te cene zaradi svojega neposrednega vpliva na finančno stanje industrije Skupnosti upoštevale kot ključni dejavniki pri določitvi škode. Zato se potrdi, da so cene veljaven kazalnik škode v tej preiskavi; zahtevek proizvajalca izvoznika v zvezi s tem je bilo treba zavrniti.

(79)

Ugotovljeno je bilo, da glede utemeljitev za splošno domnevno znižanje cen ni bilo dejavnikov, ki bi kazali na npr. znižanje stroškov, ki bi takšno znižanje cen lahko pojasnilo. Zato se potrdi, da so cene veljaven kazalnik škode v tej preiskavi; zahtevek proizvajalca izvoznika v zvezi s tem je bilo treba v okviru analize škode zavrniti. Glede ostalega je ta utemeljitev bolj povezana z vprašanjem vzročne škode in bo zato obravnavana v uvodnih izjavah (106) in (107).

(80)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (106) začasne uredbe.

(81)

Trdilo se je, da začasne določbe niso uspele pojasniti rasti industrije Skupnosti, zlasti ne v povezavi z vedno manjšo potrošnjo Skupnosti v obravnavanem obdobju. Ker je bila rast industrije Skupnosti določena z razvojem njenega tržnega deleža, se sklicuje na uvodno izjavo (103) začasne uredbe in na uvodni izjavi (67) in (69) te uredbe.

(82)

En kitajski proizvajalec izvoznik je ugovarjal začasnim sklepom, da zmožnost zbiranja kapitala ni veljaven kazalnik škode.

(83)

Kakor je poudarjeno v uvodni izjavi (109) začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Skupnosti del večjih skupin in se tako financirajo preko sistema „cash pooling“ (denarnega združevanja) znotraj skupine, zato zmožnost zbiranja kapitala ni veljaven kazalnik škode, saj se navadno ne spremeni, tudi če se nekateri proizvajalci iz takšnih večjih skupin nahajajo v posebno škodljivih razmerah. Kitajski proizvajalec izvoznik ni niti razložil, v kolikšni meri se ni strinjal s temi sklepi, niti ni utemeljil svoje izjave s katerimi koli drugimi razlagami. Zahtevek je bilo zato treba zavrniti, ugotovitve iz uvodnih izjav (108) in (109) začasne uredbe pa se potrdijo.

(84)

Nekateri proizvajalci izvozniki so pripomnili tudi, da se je med letom 2003 in OP dobičkonosnost industrije Skupnosti zvišala in da se tega v začasnih ugotovitvah ni upoštevalo.

(85)

Ta zahtevek je bilo treba zavrniti, saj je bil v začasni uredbi proučen razvoj dobičkonosnosti v industriji Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju. Zato povečanje dobičkonosnosti med letom 2003 in OP ni moglo spremeniti sklepa, da se je dobičkonosnost med letom 2001 in OP na splošno močno znižala, tj. za 9,2 odstotnih točk. Dobičkonosnost je bila med OP le nekoliko nad pokritjem stroškov, tj. 0,1 %, in bi bila celo nižja, če bi industrija Skupnosti obdržala svoje cene; v tem primeru bi utrpela izgubo tržnega deleža in obsega prodaje. Zato je bilo sklenjeno, da je ta kazalnik škode odražal negativno gibanje v obravnavanem obdobju.

(86)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (110) in (111) začasne uredbe.

(87)

Kitajski in oba ruska proizvajalca izvoznika sta ponovno poudarila svoje utemeljitve v zvezi z razvojem zaposlovanja in produktivnosti ter izrazila mnenje, da ti dejavniki ne odražajo znatne škode. Ker kakršnih koli novih informacij v zvezi s tem ni bilo, se ohranijo začasne ugotovitve iz uvodne izjave (112) začasne uredbe.

(88)

Nazadnje so zgoraj omenjeni proizvajalci izvozniki trdili, da je vedno večji izvoz industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju dokaz, da ni utrpela znatne škode.

(89)

V tem smislu je treba pojasniti, da je bilo v uvodni izjavi (134) začasne uredbe napačno navedeno, da se je izvoz v obravnavanem obdobju povečal za 3 %. Izvoz industrije Skupnosti se je dejansko povečal za 54 %. Vendar, kakor je pravilno navedeno v isti uvodni izjavi začasne uredbe, je ta povečan izvoz predstavljal le 12,7 % skupnega obsega prodaje Skupnosti v OP. Tako velja, da povečanje, izraženo absolutno, ni bilo znatno (tj. približno 250 ton). Zato je izvoz, kljub temu da je naraščal, še vedno predstavljal le majhen del celotne prodaje industrije Skupnosti. Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da povečanje izvoza ni znak dobrega stanja industrije Skupnosti.

(90)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (113) začasne uredbe.

(91)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (114) začasne uredbe.

(92)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (116) začasne uredbe.

(93)

Kolikor so utemeljitve nekaterih zainteresiranih strank temeljile na informacijah, predloženih v pritožbi, je treba opomniti, da so začasne ugotovitve temeljile na preverjenih podatkih proizvajalcev Skupnosti med OP.

(94)

Na tej podlagi je bilo kljub pozitivnim gibanjem nekaterih kazalnikov škode sklenjeno, da se je splošno finančno stanje industrije Skupnosti občutno poslabšalo v obravnavanem obdobju in da je v OP utrpelo znatno škodo.

(95)

Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (101) do (120) začasne uredbe glede položaja industrije Skupnosti ter sklep o škodi.

(96)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (122) do (126) začasne uredbe.

(97)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovno poudarile, da sta bila potrošnja in povpraševanje na trgu Skupnosti dejavnika, ki sta oblikovala cene, in jih je zato treba namesto dampinškega uvoza obravnavati kot glavni vzrok za znižanje cen in dobičkonosnosti industrije Skupnosti. Vendar te stranke niso predložile nobenih novih informacij ali dokazov, ampak so samo ponovile trditve, navedene že pred uvedbo začasnih dajatev. Prav tako so trdile, da je primerjava med zmanjšanjem potrošnje in tržne vrednosti Skupnosti kot v uvodni izjavi (127) začasne uredbe nepomembna, saj prodajne cene niso odvisne samo od razvoja potrošnje in povpraševanja, ampak tudi od ponudbe.

(98)

Pod običajnimi konkurenčnimi pogoji velja, da so cene rezultat ponudbe in povpraševanja, vendar je treba opomniti, da je v tem primeru običajne tržne pogoje izkrivilo nekonkurenčno ravnanje, tj. dampinške prakse. Tako je preiskava razkrila občuten damping vseh proizvajalcev izvoznikov v OP in občutno nelojalno nižanje cen v celotnem obravnavanem obdobju, kar je povzročilo velik cenovni pritisk na industrijo Skupnosti.

(99)

Kakor je bilo že poudarjeno v uvodni izjavi (129) začasne uredbe, so se uvozne cene iz Rusije in LRK znižale za občutno višjo stopnjo kot potrošnja Skupnosti v istem obdobju. Poleg tega so se uvozne cene iz obravnavanih držav še naprej občutno nižale, medtem ko je potrošnja od leta 2002 naprej ostala relativno stabilna in se celo nekoliko povečala. Istočasno so se prodajne cene uvoza iz drugih tretjih držav znižale precej manj kot uvozne cene iz Rusije in LRK. Neposredna primerjava med zmanjšanjem potrošnje in znižanjem cen industrije Skupnosti se zato ni mogla vzpostaviti in sklenjeno je bilo, da razvoj potrošnje ni mogel imeti takšnega vpliva, da škode, nastale zaradi dampinškega uvoza, ne bi bilo mogoče označiti kot znatno škodo. Dejansko dampinški uvoz predstavlja pomemben tržni delež (okoli 35 %), ki je bil pridobljen po zelo nizkih cenah. V primerjavi s tem je učinek zmanjšanja porabe, ki je bil poleg tega prisoten le do leta 2002, precej majhen. Poleg tega Komisija zaradi zmanjšane potrošnje ni izgubila ekonomije obsega.

(100)

To nesorazmerje med padcem cen in zmanjšanjem potrošnje je tudi dejanski dokaz, da zmanjšanje potrošnje prav tako ni bilo v skladu z zmanjšanjem tržne vrednosti Skupnosti granuliranega PTFE. Zato je bila primerjava med tržno vrednostjo in potrošnjo veljaven, vendar ne edini kazalnik za oceno, ali je dampinški uvoz vzrok za padec cen industrije Skupnosti.

(101)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (127) do (129) začasne uredbe.

(102)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (130) začasne uredbe.

(103)

Trdilo se je, da so proizvajalci Skupnosti, ki niso pritožniki, sicer utrpeli škodo, vendar se je takšna škoda zlasti kazala v obliki izgube tržnega deleža in ne izgube dobičkonosnosti, kakor v primeru industrije Skupnosti. Na tej podlagi se je trdilo, da en sam dejavnik, tj. dampinški uvoz, ni mogel imeti tako škodljivega učinka na stanje proizvajalcev Skupnosti, in sicer ne na pritožnike ne na tiste, ki niso pritožniki. Zato se je trdilo, da so znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti, povzročili drugi dejavniki.

(104)

To utemeljitev je bilo treba zavrniti. Kakor je navedeno v uvodni izjavi (103) začasne uredbe, imajo proizvajalci – ko se soočajo s poceni uvozom – izbiro, da obdržijo svoje prodajne cene na račun negativnega razvoja njihovega obsega prodaje in tržnega deleža ali znižajo svoje prodajne cene, da bi v največji možni meri ohranili ekonomijo obsega in svoj položaj na trgu. Zato ni nenavadno, da različni proizvajalci izberejo različne strategije in da se škoda, ki jo utrpijo ti proizvajalci, kaže v negativnem razvoju njihovega tržnega deleža ali njihovih prodajnih cen ali kombinacije obeh ter v posledični izgubi dobičkonosnosti. Ob upoštevanju občutnega dampinga, precejšnje količine uvoza in tržnih deležev ter občutnega nelojalnega nižanja cen in dramatičnega padca cen dampinškega uvoza se lahko, če ni nobenih nadaljnjih vzrokov, sklene, da je damping vzrok za slabo stanje industrije Skupnosti.

(105)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (133) začasne uredbe.

(106)

Trdilo se je, da so na podlagi nižanja uvoznih cen, kakor jih je zabeležil Eurostat, in zlasti na podlagi uvoznih cen iz ZDA in Švice, cene granuliranega PTFE na splošno padle na celotnem trgu Skupnosti. Vzrok tega nižanja cen naj bi bilo tudi dejstvo, da je trg granuliranega PTFE trg, ki se krči, tj. povpraševanje in potrošnja se manjšata. Zato je vzrok padca prodajnih cen industrije Skupnosti to splošno nižanje in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(107)

Opomniti je treba, da je analiza uvoznih cen, kakor jih je na splošno zabeležil Eurostat, ter zlasti iz Švice in ZDA pokazala, da so bile te cene občutno višje od ravni uvozne cene iz LRK in Rusije ter kot cene industrije Skupnosti. Podobno so bile cene proizvajalcev Skupnosti, ki niso pritožniki, višje od ravni cen industrije Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da tretje države in proizvajalci Skupnosti, ki niso pritožniki, niso izvajali konkurenčnega pritiska na cene, kar bi se lahko obravnavalo kot pomemben vir škode.

(108)

Poleg tega je treba opomniti, da čeprav se je potrošnja Skupnosti, kot je omenjeno zgoraj, občutno zmanjšala od leta 2001 do 2002, je pozneje ostala precej stabilna in se je celo nekoliko povečala. Poleg tega je bilo to povečanje potrjeno med OP. Zato se trg granuliranega PTFE ne more obravnavati kot trg, ki se krči.

(109)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da splošno gospodarsko upadanje v obravnavanem obdobju ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(110)

Nekateri sodelujoči izvozniki so navedli, da začasni sklepi iz uvodne izjave (135) začasne uredbe, tj. da so se proizvodni stroški industrije Skupnosti zmanjšali, niso bili v skladu s podatki, priloženimi v pritožbi, ki so kazali povečanje stroškov na enoto industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Trdili so, da bi bilo treba proučiti, ali je to povečanje stroškov povzročilo znatno škodo. V zvezi s tem je treba opomniti, da so sklepi uvodne izjave (135) začasne uredbe temeljili na podatkih, ki so bili preverjeni med različnimi preverjanji na kraju samem v prostorih evropskih proizvajalcev. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(111)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da je industrija Skupnosti po nepotrebnem v tolikšni meri znižala raven svojih prodajnih cen, dokaz pa naj bi bilo dejstvo, da je industrija Skupnosti povečala obseg prodaje ter pridobila (in ne le obdržala) tržni delež v obravnavanem obdobju. Poleg tega se je trdilo, da se je dobičkonosnost zmanjšala zaradi povečanja stroškov na enoto – kot posledica nizkih stopenj izkoriščanja zmogljivosti in povečanja plač in ne zaradi obravnavanega uvoza.

(112)

Najprej je treba opomniti, da so se v nasprotju s trditvijo teh proizvajalcev izvoznikov proizvodni stroški Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšali in se zato niso obravnavali kot vzrok za manjšo dobičkonosnost industrije Skupnosti. Res je, da je industrija Skupnosti uspela obdržati svoj položaj na trgu in je celo povečala svoj tržni delež, vendar na račun svoje dobičkonosnosti. Opozoriti je treba, da je obravnavani uvoz občutno in nelojalno nižal cene industrije Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju, česar njen večji tržni delež ni mogel uravnovesiti.

(113)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, zaradi njenega učinkovitega proizvodnega postopka in nižjih proizvodnih stroškov ni povzročila industrija Skupnosti sama. Ugotovitve iz uvodne izjave (135) začasne uredbe se potrdijo.

(114)

Oba ruska proizvajalca izvoznika sta trdila, da se je interna prodaja granuliranega PTFE vsaj dveh proizvajalcev Skupnosti bistveno povečala v obravnavanem obdobju. Trdila sta, da bi bilo treba ob upoštevanju navadno nerentabilnega značaja navedenih prodaj povečanje interne prodaje obravnavati kot možen vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(115)

V zvezi s tem je preiskava razkrila, da je bil delež interne prodaje v celotnem obsegu proizvodnje industrije Skupnosti v OP samo 5 %. Ob upoštevanju tega nizkega odstotka je bilo sklenjeno, da tudi, če bi bila nerentabilna, interna prodaja ne bi mogla prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in Rusije ter znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(116)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ne bi mogel biti obravnavani uvoz, saj je bil granulirani PTFE, uvožen iz zadevnih držav, na splošno slabše kakovosti in ni konkuriral izdelku, ki ga je prodajala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti.

(117)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v uvodnih izjavah (12) do (14) te uredbe sklenjeno, da imata kljub različnim možnim vrstam izdelka, vključno z razlikami v kakovosti, granulirani PTFE, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, in zadevni izdelek, uvožen iz zadevnih držav, enake fizikalne lastnosti in v bistvu enako osnovno končno uporabo. Kakor je določeno v uvodnih izjavah (16), (90) in (92) začasne uredbe in v uvodni izjavi (10) te uredbe, je preiskava potrdila tudi, da vse uvožene vrste izdelka konkurirajo izdelkom, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti. Zato je bilo treba zgornji zahtevek zavrniti.

(118)

Kakor je omenjeno v uvodni izjavi (89) te uredbe, se je izvoz industrije Skupnosti povečal za 54 %. Vendar so glavni sklepi iz uvodne izjave (134) začasne uredbe, tj. da je ta povečan izvoz predstavljal le majhen del celotne prodaje industrije Skupnosti (tj. 12,7 % v OP), potrjeni. Zato in ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (134) začasne uredbe.

(119)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, verjetno povzročila amortizacija ameriškega dolarja glede na euro. Trdile so, da (i) je amortizacija USD zmanjšala izvoz industrije Skupnosti v Združene države in (ii) povečala konkurenčnost ruskega in kitajskega uvoza.

(120)

Te stranke niso predložile nobenega dokaza v zvezi z izvozom industrije Skupnosti, ampak so svoje trditve utemeljile le na domnevah. Zlasti niso navedle, ali naj bi se zmanjšal obseg ali vrednost izvozne prodaje industrije Skupnosti ali oba. Kakor je bilo že ugotovljeno v uvodni izjavi (118) te uredbe, pa se je izvoz industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 54 %. Kakor je navedeno v uvodni izjavi (134) začasne uredbe, je bila stopnja dobička industrije Skupnosti pri tem izvozu višja kot pri prodaji na trgu Skupnosti. Zato negativen vpliv razvoja izvozne prodaje industrije Skupnosti na stanje industrije Skupnosti ni bil mogoč.

(121)

Treba je opomniti, da se je uvoz iz Rusije in LRK bistveno zmanjšal, tj. dosegel 36,6 % stopnjo dampinga za Rusijo in 100 % za LRK. Po drugi strani je bil uvoz iz drugih držav v Skupnost, ki je predstavljal približno 25 % potrošnje Skupnosti, kljub amortizaciji ameriškega dolarja uvožen po bistveno višjih cenah kot uvoz iz Rusije in LRK. Prav tako je bilo nelojalno nižanje cen občutno v vsem obdobju in je daleč preseglo amortizacijsko stopnjo ameriškega dolarja glede na euro. Ta zahtevek je zato zavrnjen.

(122)

Na podlagi zgornjih premislekov in drugih elementov iz uvodne izjave (121) do (138) začasne uredbe je sklenjeno, da sta dampinški uvoz iz Rusije in LRK povzročila znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(123)

Številni uporabniki so ponovno poudarili svojo zaskrbljenost, da bo uvedba dokončnih ukrepov zelo negativno vplivala na njihovo finančno stanje, saj zaradi vzpostavitve protidampinških ukrepov na svoje stranke ne bodo mogli prenesti pričakovanega povečanja stroškov.

(124)

V zvezi s tem so bili po začasnem razkritju navezani stiki s petimi uporabniki/predelovalci, ki do takrat niso sodelovali, katerim je nato Komisija poslala vprašalnik. Ti uporabniki/predelovalci, ki so vprašalnik zahtevali po uvedbi začasnih ukrepov, so bili pred tem institucijam Skupnosti neznani. Ugotovljeno je bilo, da so številni izmed teh uporabnikov večino granuliranega PTFE, ki so ga uporabljali za svojo proizvodnjo/predelavo, uvažali iz obravnavanih držav. Ti uporabniki so predstavljali velik del celotnega uvoza iz Rusije in LRK kot tudi celotne potrošnje Skupnosti. Trdili so, da bi imeli protidampinški ukrepi bistven vpliv na njihovo dobičkonosnost. V teh okoliščinah in ob upoštevanju majhnega števila uporabnikov, ki so sodelovali pred uvedbo začasnih ukrepov, ter ob upoštevanju domnevnega vpliva uvedbe protidampinških ukrepov, se je štelo, da je utemeljeno sprejeti te odgovore, čeprav so bili predloženi v pozni fazi preiskave, da bi bile ugotovitve reprezentativne v največji možni meri.

(125)

Štirje uporabniki so odgovorili na vprašalnik (en samo delno). Eden od teh uporabnikov je bil preoblikovalec granuliranega PTFE, del njegove proizvodnje pa je neposredno konkuriral proizvajalcem Skupnosti na trgu granuliranega PTFE, medtem ko so bili drugi uporabniki predelovalci, ki so proizvajali polizdelke in končne izdelke in so v svojem proizvodnem postopku neposredno uporabljali granulirani PTFE. Uporabniki, ki so že sodelovali pred uvedbo začasnih ukrepov, in tisti, ki so sodelovali po uvedbi začasnih dajatev, so bili prav tako pozvani, da predložijo dodatne informacije o svojih stroških proizvodnje, da bi se dopolnili podatki, uporabljeni za začasne ugotovitve, in bi se omogočila podrobna in poglobljena analiza vseh vidikov stanja različnih uporabnikov, zlasti pri izračunu natančnega vpliva protidampinških ukrepov na njihovo dobičkonosnost. Vendar so samo štiri družbe odgovorile na to dodatno zahtevo. Skupaj je sodelovalo sedem uporabnikov, ki so predstavljali 67,8 % celotnega uvoza iz zadevnih držav in 41,3 % celotne potrošnje Skupnosti.

(126)

Dodatna preiskava je razkrila, da je vpliv protidampinških dajatev na uporabnike bistveno drugačen in je odvisen od količine uvoženega granuliranega PTFE, ki ga uporabljajo v svojih proizvodnih postopkih. V zvezi s tem so izračuni temeljili na domnevi, da noben uporabnik ne bi mogel prenesti zvišanja cene na svoje stranke. Za najslabši možni primer je bil za dve družbi, ki dobivajo 70 % do 80 % granuliranega PTFE iz obravnavanih držav, vpliv ukrepov na njihovo dobičkonosnost ocenjen na 7,5 %. Za ostale sodelujoče uporabnike, ki uvažajo manj kot 30 % svojih surovin iz obravnavanih držav, je bil vpliv pod pogojem, da se zvišanje cen ne bo niti delno preneslo na njihove stranke, ocenjen na največ 2,7 %.

(127)

Vendar je treba opomniti, da je preiskava potrdila tudi, da se bodo zvišanja cen v Skupnosti zaradi uvedbe protidampinških ukrepov zelo verjetno prenesla na končno stranko. V zvezi s tem se je štelo, da je vzrok pritiska zaradi visokih cen v Skupnosti predvsem poceni uvoz iz LRK in Rusije. Zato se pričakuje, da se bodo z uvedbo protidampinških ukrepov ravni cene granuliranega PTFE v Skupnosti na splošno zvišale. Preiskava je prav tako razkrila, da so bili izdelki v nadaljnjem proizvodnem procesu deloma ponovno prodani preko distributerjev z visokimi stopnjami dobička, kar kaže, da ti distributerji lahko absorbirajo zvišanja cen. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da je bilo na trgu polizdelkov in končnih izdelkov, proizvedenih iz granuliranega PTFE iz tretjih držav med OP zelo malo konkurence, iz česar se prav tako lahko sklepa, da bi se zvišanja cen verjetno prenesla na končne stranke. Dejansko na trgu polizdelkov in končnih izdelkov prevladujejo predelovalci Skupnosti in ne uvoženi izdelki, ki bodo vsi v enaki meri predmet protidampinških dajatev. Zato naj bi zvišanje cen vplivalo v enaki meri na vse zadevne subjekte Skupnosti, medtem ko uvoženi izdelki ne bi smeli povzročiti cenovnega pritiska. Zato se sklene, da bodo uporabniki po vsej verjetnosti lahko prenesli precejšen del povečanja stroškov na svoje stranke, tako da bi moral biti ocenjeni vpliv protidampinških ukrepov na njihovo dobičkonosnost dejansko bolj omejen kot v omenjenem najslabšem primeru.

(128)

Drugič, treba je opomniti, da tudi v primeru, ko zvišanja cen ne bi bilo mogoče niti delno prenesti na stranke, kar ni verjetna domneva, vpliv na dobičkonosnost zgoraj omenjenih štirih sodelujočih uporabnikov ne bi bil nesorazmeren. Dva uporabnika bi še vedno imela dobiček, in sicer tudi v navedenem najslabšem primeru. Eden od sodelujočih proizvajalcev, na katerega naj bi po ocenah dampinški ukrep vplival le 1 %, je že med OP utrpel velike izgube, ki niso bile povezane s protidampinškimi ukrepi. Kakršno koli zvišanje cen zaradi protidampinških dajatev naj torej ne bi imelo občutnega vpliva na njegove poslovne rezultate. Nazadnje je zadnji uporabnik imel precejšno bruto stopnjo, tj. več kot 30 %, in se zato pričakuje, da lahko vsaj delno absorbira vsako zvišanje cen, ki ga povzroči uvedba protidampinških dajatev.

(129)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (125) te uredbe, zgornje ugotovitve kažejo stanje uporabnikov, ki predstavljajo skoraj 70 % celotnega uvoza iz zadevnih držav, in približno 40 % potrošnje Skupnosti. Preiskava je vključila tudi različne vrste uporabnikov, tj. iz različnih industrijskih sektorjev, ki uporabljajo granulirani PTFE neposredno ali v polizdelkih; nekateri iz zadevnih držav uvažajo velike količine, drugi samo omejene količine. Zato se je štelo, da se zgornje ugotovitve lahko obravnava kot zelo reprezentativne. Prav tako je treba opomniti, da je vpliv protidampinških dajatev na nekatere uporabnike zanemarljiv, saj granulirani PTFE predstavlja majhen delež njihovih skupnih stroškov, kot je omenjeno v uvodni izjavi (147) začasne uredbe.

(130)

Poleg tega je treba opomniti, da vsi sodelujoči uporabniki pogosto poslujejo zunaj Skupnosti. Dejansko uporabniki 24,6 % svojega prodajnega obsega izvozijo izven Skupnosti. To pomeni, da bi postopek aktivnega oplemenitenja tem uporabnikom omogočil, da protidampinške dajatve, obračunane za uvožen granulirani PTFE, zahtevajo nazaj ali se izognejo njihovemu plačilu. Zato ta del poslovanja uporabnikov ne bo zajet v ukrepe.

(131)

Nazadnje moramo ob upoštevanju možnih učinkov ukrepov na uporabnike opomniti tudi, da je njihovo trenutno finančno stanje deloma posledica nepoštene konkurence, nastale zaradi obstoja dampinškega uvoza. To je treba upoštevati pri usklajevanju možnega negativnega vpliva ukrepov na uporabnike in pozitivnega vpliva na druge zainteresirane stranke, zlasti na industrijo Skupnosti.

(132)

Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov se sklene, da verjetni učinek ukrepov na uporabnike ne bi bil nesorazmeren. Zato je bilo sklenjeno, da uvedba dokončnih protidampinških dajatev ne bi bila v nasprotju z interesi Skupnosti.

(133)

Nekateri uporabniki so prav tako trdili, da bi bili izpostavljeni izkrivljanju konkurence v primerjavi s proizvajalci iz zadevnih držav, ki proizvajajo polizdelke in končne izdelke, za katere protidampinške dajatve ne veljajo, in sicer zlasti zato, ker bi takšni proizvajalci zamenjali svoj izvoz granuliranega PTFE v Skupnost z izvozom polizdelkov in končnih izdelkov. Zato bi morali uporabniki v Skupnosti za dostop do cenejših surovin prestaviti del svojega poslovanja izven Evropske skupnosti.

(134)

Glede polizdelkov in končnih izdelkov je bilo ugotovljeno, da nevarnost povečanja uvoza cenejših polizdelkov in končnih izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu iz zadevnih držav ni neposredna. Glede na dostopne informacije, tj. zlasti na podlagi poznane razlike v kakovosti med uvoženim granuliranim PTFE iz zadevnih držav in tistim, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, ne ruski ne kitajski proizvajalci ne morejo proizvesti celotnega obsega izdelkov, ki jih proizvajajo uporabniki v Skupnosti, saj nimajo potrebnega tehničnega znanja. Številne stranke so pripomnile, da znanje ruskih in kitajskih proizvajalcev ter kakovost njihovih izdelkov stalno naraščata in da bi uvedba dokončnih protidampinških dajatev ta proces pospešila, saj bi spodbudila seljenje proizvodnje polizdelkov in končnih izdelkov v te države, ker je granulirani PTFE cenejši. Opomniti je treba, da se je po mnenju nekaterih subjektov na trgu uvoz polizdelkov iz zadevnih držav dejansko večal. Vendar ni dokazov, da je kakovost uvoženih izdelkov primerljiva z izdelki, ki so proizvedeni in prodani na trgu Skupnosti, kar bi nato povzročilo večjo konkurenco in nevarnost povečanja uvoza polizdelkov in končnih izdelkov.

(135)

Poleg tega trditev, da obstaja možnost selitve proizvodne dejavnosti izven Skupnosti ali verjetnost, da bi izvozniki proizvodnjo preusmerili v nadalje predelane izdelke, ni bila podprta z zadostnimi dokazi. Preiskava je prav tako razkrila, da so nekateri uporabniki šele nedavno začeli vlagati v svoj proizvodni proces v Skupnosti, zaradi česar bi bila selitev navedenih proizvodnih zmogljivosti zelo malo verjetna.

(136)

Prav tako se je trdilo, da predelovalna industrija zaposluje veliko več ljudi kot proizvajalci granuliranega PTFE v Skupnosti in da bi bila v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ta delovna mesta ogrožena.

(137)

Preiskava je pokazala, da so bile informacije, ki so jih v zvezi z zaposlovanjem predložile organizacije uporabnikov/uvoznikov, zelo precenjene. Poleg tega bi bil zaradi uvedbe protidampinških dajatev neposredno ogrožen le del teh delovnih mest. Treba je tudi opomniti, da je proizvodnja granuliranega PTFE bolj kapitalno intenzivna, medtem ko je proizvodnja polizdelkov ali končnih izdelkov veliko bolj delovno intenzivna. Zato neposredna primerjava med številom delovnih mest industrije granuliranega PTFE in industrije nadaljnje predelave ni ustrezna. Nadalje je treba opomniti, da bi bila ogrožena tudi nekatera delovna mesta proizvajalcev in dobaviteljev Skupnosti, ki niso pritožniki. Kakor je navedeno zgoraj, so proizvajalci Skupnosti, ki niso pritožniki, od začetka obravnavanega obdobja že izgubili pomemben tržni delež. Nazadnje so številni uporabniki in s tem delovna mesta v Skupnosti v celoti ali delno odvisni tudi od ponudbe industrije Skupnosti in od proizvajalcev Skupnosti, ki niso pritožniki. Zato bi bila ogrožena tudi ta delovna mesta, če bi industrija Skupnosti izginila.

(138)

Številne stranke so tudi ponovno poudarile, da bi uvedba dokončnih dajatev povzročila pomanjkanje ponudbe, saj bi proizvajalcem izvoznikom iz LRK in Rusije preprečila izvoz njihovih izdelkov v Skupnost, industrija Skupnosti pa ne bi imela dovolj zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju. Prav tako so trdile, da tudi če bi industrija Skupnosti teoretično lahko povečala svojo proizvodnjo PTFE, to ne bi bilo gospodarsko zanimivo, saj bi bila proizvodnja granuliranega PTFE manj dobičkonosna kot proizvodnja drugih fluoropolimerov. Trdile so, da drugi viri, kot so Japonska in ZDA, ne bi bili primerna druga možnost, saj uvozne cene iz teh držav ostajajo visoke. Nadalje so trdile, da bi se pomanjkanje na trgu Skupnosti še zaostrilo zaradi pričakovanega povečanja povpraševanja na trgu Skupnosti. Po drugi strani bi bil izdelek, proizveden v Skupnosti, za nekatera nizko kakovostna področja uporabe preveč specializiran in predrag za uporabo. Nazadnje so trdile, da se reakcijska kapljica v industriji Skupnosti sploh ne bi prodajala in bi bile predhodno sintrane vrste v Skupnosti proizvedene samo v omejenih količinah, zato bi bili uporabniki odvisni od uvoza iz obravnavanih držav.

(139)

Opozoriti je treba, da je zmogljivost industrije Skupnosti 9 200 ton pri 80 % izkoriščeni zmogljivosti. Obseg prodaje v OP je bil približno 4 845 ton. To pomeni, da bi proizvajalci pritožniki lahko prodali dodatnih 4 355 ton podobnega izdelka, kar je 85 % celotnega uvoza zadevnih držav. Utemeljitev, da industrija Skupnosti za proizvodnjo granuliranega PTFE ne bi uporabila teh svojih prostih zmogljivosti zaradi nizkih stopenj dobička pri prodaji tega izdelka, je bilo treba zavrniti. Opomniti je treba, da ta utemeljitev ni bila podprta z nobenim dokazom. Poleg tega je bil vzrok nizke dobičkonosnosti prodaje industrije Skupnosti granuliranega PTFE dampinški uvoz, ki je občutno in nelojalno nižal cene industrije Skupnosti in tako povzročil velik cenovni pritisk. Zato bi uvedba dokončnih protidampinških dajatev povzročila zvišanje cen na trgu Skupnosti, kar bi imelo tudi pozitiven učinek na dobičkonosnost.

(140)

Glede reaktorske kapljice je bilo ugotovljeno, da so bile v OP uvožene samo zelo majhne količine. Prav tako je bil v OP zelo nizek uvoz predhodno sintranih vrst, kar pomeni, da jih izdelujejo uporabniki sami. Ugotovljeno je bilo, da lahko predhodno sintrane vrste proizvajata vsaj dva proizvajalca Skupnosti. Nazadnje je, kot je navedeno zgoraj, industrija Skupnosti v OP prav tako prodajala „neustrezne“ vrste, ki so primerljive z nizko kakovostnimi vrstami iz LRK in Rusije.

(141)

Na voljo so tudi drugi viri, kot sta Japonska in ZDA. Utemeljitev, da so uvozne cene iz teh držav višje kot tiste iz držav v preiskavi in da granulirani PTFE iz Japonske in ZDA zato ne bi bil primerna druga možnost, ne more biti sprejeta, saj je namen protidampinških dajatev prav odprava škodljivega dampinga in vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev.

(142)

Nadalje je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni preprečiti dostop izdelkom iz zadevnih držav na trg Skupnosti, ampak ponovno vzpostaviti raven enakih pogojev delovanja, ki so jih izkrivile nepoštene trgovinske prakse. Zato se lahko nadaljuje uvoz granuliranega PTFE vključno z vrstami izdelka, ki jih je domnevno primanjkovalo, na trg Skupnosti, vendar po višjih cenah.

(143)

Na podlagi zgornjih premislekov in drugih elementov iz uvodnih izjav (139) do (153) začasne uredbe, se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in LRK.

(144)

Na podlagi metodologije, določene v uvodnih izjavah (154) do (159) začasne uredbe, je bila izračunana stopnja odprave škode za določitev stopnje ukrepov, ki naj se uvedejo.

(145)

Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi morala biti prilagoditev za razlike v stopnji trgovine utemeljena z informacijami, ki jih je predložil v celoti sodelujoči nepovezani uvoznik, ki je prevzel večji del njegovega uvoza v Skupnost. Vendar kljub temu, da so bile informacije tega uvoznika preverjene na kraju samem, nakupnih cen in posledično stopnje dobička tega nepovezanega uvoznika ni bilo mogoče ustrezno oceniti in uporabiti zaradi zelo zapletene prodajne strukture zadevnega uvoznika s številnimi različnimi družbami, za katere informacije niso bile na voljo. V okviru druge možnosti je ta proizvajalec trdil, da je treba za izračun prilagoditve v stopnji trgovine primerjati CIF uvozno ceno z maloprodajno ceno zadevnega uvoznika v Skupnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da ta metodologija ne bi vodila do zanesljivejših rezultatov kot metodologija, uporabljena za začasne določitve. Nasprotno so razpoložljive informacije, zlasti računovodska evidenca uvoznika, potrdile, da so ocene iz začasnih določitev sprejemljive.

(146)

Oba ruska proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da bi bilo treba njuno izvozno ceno primerjati z neškodljivo ceno na podlagi primerjave posameznih vrst. Zlasti sta trdila, da bi bilo treba dražje, posebne vrste, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, izključiti iz izračuna stopnje odprave škode. V tem okviru je treba opozoriti, da je bilo treba ugotovitve obeh ruskih proizvajalcev izvoznikov utemeljiti na dejstvih, razpoložljivih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kakor je navedeno v uvodnih izjavah (28) do (40) te uredbe. Ker niso bili na voljo nobeni zanesljivi podatki, ki bi temeljili na primerjavi posameznih vrst, je določitev izvozne cene teh proizvajalcev izvoznikov temeljila na podatkih Eurostata. Poleg tega je bil PTFE, uvožen po obdelavi, podobne kakovosti kot PTFE, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, in se je lahko uporabljal na skoraj vseh področjih uporabe, vključno z nekaterimi vrhunskimi, kakor je omenjeno v uvodnih izjavah (9) in (55) te uredbe. Ta zahtevek je bilo zato treba zavrniti.

(147)

Številne stranke so izpodbijale stopnjo dobička 9,3 %, uporabljeno za izračun začasne stopnje prodaje po prenizkih cenah, in trdile, da je previsoka. Zlasti so trdile, da bi se moralo upoštevati krčenje trga z granuliranim PTFE in naraščanje stroškov proizvodnje, zaradi česar naj industrija Skupnosti ne bi dosegla stopnje dobička 9,3 %, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Namesto tega so predlagale 5 % stopnjo dobička.

(148)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je 9,3 % stopnja dobička temeljila na dejanskih in preverjenih podatkih, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti, tj. na dokazih, da so imeli 9,3 % stopnjo dobička preden je dampinški uvoz prodrl na trg Skupnosti. Prav tako je treba omeniti, da so se stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšali, kakor je navedeno v uvodni izjavi (112) te uredbe. Ker ni na voljo nobenih novih informacij, se potrdi metodologija, uporabljena za določitev stopnje škode, kakor je opisana v uvodnih izjavah (156) do (159) začasne uredbe.

(149)

Na podlagi prej omenjenega velja, da je treba na podlagi ugotovljene stopnje dampinga uvesti stopnjo dokončne protidampinške dajatve, ki ne sme presegati stopnje škode, izračunane v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe.

(150)

Predlagane dokončne stopnje dajatev, izražene kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane carine, so naslednje:

(151)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve bi morala stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OP. Slednje so vabljene, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje proučeno individualno.

(152)

En kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu nista bila odobrena ne TGO ne IO, je izrazil interes, da bi ponudil zavezo. Vendar je ustaljena praksa Komisije, da ne sprejema ponudb zavez družb, katerim nista bila odobrena ne TGO ne IO, saj se v teh primerih ne more določiti individualne stopnje dampinga. Poleg tega je preiskava razkrila, da računovodski izkazi zadevne družbe niso bili zanesljivi, tako da bi bilo spremljanje zaveze nesmiselno.

(153)

Tudi dva ruska proizvajalca izvoznika sta ponudila zaveze. Vendar je bilo treba ugotovitve v zvezi z obema proizvajalcema izvoznikoma utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kakor je navedeno v uvodnih izjavah (28) do (35) te uredbe. Treba je opozoriti, da so družbe predložile zavajajoče informacije v zvezi z nekaterimi vidiki preiskave, kar je vplivalo na natančnost in zanesljivost njihovega sodelovanja. V skladu s tem je Komisija ocenila, da zavez teh družb ne bi bilo mogoče učinkovito spremljati, zato so bile ponudbe zavrnjene –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/20

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1164/2005 (2) je bila spremenjena zaradi podaljšanja datuma poteka ponudb do 28. junija 2006.

(2)

V okviru tega podaljšanja pa tedni z začetkom 26. oktobra 2005, ko ne bo nobenega javnega razpisa, niso bili podrobneje določeni. Izvajalci lahko vseeno predložijo ponudbe v teh tednih, čeprav ni predvideno nobeno srečanje upravljalnega odbora.

(3)

Do 28. junija 2006 je treba predvideti izključitev tednov, ko ni nobenega javnega razpisa.

(4)

Poljska je ob upoštevanju predvidenih potreb trga in količin, ki jih ima na voljo poljska intervencijska agencija, obvestila Komisijo o nameri njene intervencijske agencije, da poveča razpisano količino za 65 197 ton. Ob upoštevanju razmer na trgu je treba ugodno odgovoriti na zahtevo Poljske.

(5)

Uredbo (ES) št. 1164/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.

V členu 1 se količina „90 000“ ton zamenja s količino „155 197“ ton.

2.

V členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti z:

„Rok za oddajo ponudb za nadaljnje delne razpise je vsako sredo do 15. ure (po bruseljskem času), razen 3. avgusta 2005, 17. avgusta 2005, 31. avgusta 2005, 28. decembra 2005, 12. aprila 2006 in 24. maja 2006, v tednih, ko ne bo nobenega javnega razpisa.“

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/23

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1165/2005 (2) je bila spremenjena zaradi podaljšanja datuma poteka ponudb do 28. junija 2006.

(2)

V okviru tega podaljšanja pa tedni z začetkom 26. oktobra 2005, ko ne bo nobenega javnega razpisa, niso bili podrobneje določeni. Izvajalci lahko vseeno predložijo ponudbe v teh tednih, čeprav ni predvideno nobeno srečanje upravljalnega odbora.

(3)

Do 28. junija 2006 je treba predvideti izključitev tednov, ko ni nobenega javnega razpisa.

(4)

Uredbo (ES) št. 1165/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/24

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1166/2005 (2) je bila spremenjena zaradi podaljšanja datuma poteka ponudb do 28. junija 2006.

(2)

V okviru tega podaljšanja pa tedni z začetkom 26. oktobra 2005, ko ne bo nobenega javnega razpisa, niso bili podrobneje določeni. Izvajalci pa lahko vseeno predložijo ponudbe v teh tednih, čeprav ni bilo predvideno nobeno srečanje upravljalnega odbora.

(3)

Do 28. junija 2006 je treba predvideti izključitev teh tednov, ko ni nobenega javnega razpisa.

(4)

Uredbo (ES) št. 1166/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/25

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1168/2005 (2) je bila spremenjena zaradi podaljšanja datuma poteka ponudb do 28. junija 2006.

(2)

V okviru tega podaljšanja pa tedni z začetkom 26. oktobra 2005, ko ne bo nobenega javnega razpisa, niso bili podrobneje navedeni. Izvajalci lahko vseeno predložijo ponudbe v teh tednih, čeprav ni predvideno nobeno srečanje upravljalnega odbora.

(3)

Do 28. junija 2006 je treba predvideti izključitev tednov, ko ni nobenega javnega razpisa.

(4)

Uredbo (ES) št. 1168/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/26

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1680/78 z dne 17. julija 1978 o prilagoditvi izvoznih nadomestil za slad v skladu s členom 16(4) Uredbe (EGS) št. 2727/75 (2) je bila bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Za ječmenov slad, izvožen v prvih treh mesecih tržnega leta, za katerega je bilo nadomestilo vnaprej določeno pred 1. julijem, člen 15(4) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa pogoje za prilagoditev vnaprej določenega nadomestila.

(3)

Treba je zagotoviti, kadar se takšna prilagoditev izvede, da je bil ječmenov slad, izvožen v prvih treh mesecih tržnega leta, na zalogi ob koncu prejšnjega tržnega leta oziroma je bil pridobljen iz ječmena na zalogi ob tem času. Zato je treba preveriti količine ječmena na zalogi ob koncu tržnega leta. Za preverjanje takšnih količin in za sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti določb Skupnosti o prilagoditvi izvoznih nadomestil za slad, izvožen v tem obdobju, morajo biti pooblaščeni pristojni organi vsake države članice.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

če je bil slad pridobljen iz ječmena na zalogi ob koncu tržnega leta, organu države članice, pristojnemu za plačilo nadomestila, predložiti dokumente, ki potrjujejo:

(b)

če je bil slad na zalogi ob koncu tržnega leta, predložiti organu države članice, pristojnemu za plačilo nadomestila, dokumente, ki potrjujejo:

(a)

opravi potrebno kontrolo zalog in njihovih premikov na svojem ozemlju;

(b)

sprejme vse potrebne dodatne ukrepe za upoštevanje posebnih pogojev znotraj svojega ozemlja in zlasti obdobij, v katerih je treba opraviti kontrolo zalog in njihovih premikov.

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/30

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1618/81 z dne 17. junija 1981 o določitvi osnovnih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev za predplačilo izvoznih nadomestil (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 4(2) Uredbe (EGS) št. 565/80 se uporablja za predelane proizvode in blago, pridobljeno iz osnovnih proizvodov, pod pogojem, da postopek aktivnega oplemenitenja ni prepovedan za primerljive proizvode. Treba bi bilo pripraviti seznam teh proizvodov iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 565/80. Aktivno oplemenitenje je prepovedano za nekatere proizvode, ki so primerljivi z osnovnimi proizvodi.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem vseh ustreznih upravljalnih odborov –

(a)

v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1784/2003, razen proizvodov, ki se uvrščajo pod tam navedeno oznako KN 2309;

(b)

v členu 1(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 (5).

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/34

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1864/2004 (2) predvideva letno dve obdobji za zahtevke za uvozna dovoljenja.

(2)

Zaradi zmanjšanja upravnega bremena pristojnih organov držav članic in uvoznikov je treba predvideti le en zahtevek letno. Za zagotovitev nepretrganosti uvozov skozi vse leto morajo dovoljenja veljati od dejanskega datuma izdaje do 31. decembra zadevnega leta.

(3)

Zaradi boljšega upravljanja je treba spremeniti nekatere zaporedne številke tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 1864/2004. Zaradi jasnosti je treba vse navesti v Prilogi I k navedeni Uredbi.

(4)

Uredbo (ES) št. 1864/2004 je treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

1.

Člen 1 se nadomesti z:

„Člen 1

1.   Sistem tarifnih kvot je odprt za uvoz konzerviranih gob vrste Agarius, uvrščenih z oznakami KN 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30 (v nadaljnjem besedilu konzervirane gobe), v Skupnost pod pogoji, določenimi v tej uredbi. Količina vsake tarifne kvote, njena zaporedna številka in obdobje veljavnosti so navedeni v Prilogi I.

2.   Stopnja dajatev, ki se uporablja za proizvode, uvrščene v oznako KN 0711 51 00 je 12 % ad valorem in 23 % za proizvode, uvrščene v oznaki KN 2003 10 20 in 2003 10 30.

Vendar za proizvode s poreklom iz Romunije in Bolgarije dajatve ne veljajo.“

2.

Odstavek 2 člena 5 se nadomesti z:

„2.   Dovoljenja veljajo od dejanskega datuma izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do 31. decembra zadevnega leta.“

3.

Odstavek 2 člena 6 se nadomesti z:

„2.   Če ena kategorija uvoznikov dodeljene količine za uvoz iz Kitajske in drugih držav ne porabi v celoti, se preostanek dodeli drugi kategoriji.“

4.

Člen 7 se nadomesti z:

„Člen 7

Omejitve, ki veljajo za zahtevke, predložene s strani različnih uvoznikov

1.   Skupni obseg (odcejena neto teža) zahtevkov za dovoljenja za uvoz konzerviranih gob z izvorom iz Kitajske in/ali drugih držav v Skupnost, ki jih predloži tradicionalni uvoznik, se ne sme nanašati na količino, ki presega 150 % referenčne količine.

2.   Skupni obseg (odcejena neto teža) zahtevkov za dovoljenja za uvoz konzerviranih gob z izvorom iz Kitajske in/ali drugih držav v Skupnost, ki jih predloži novi uvoznik, se ne sme nanašati na količino, ki presega 1 % vsote tarifnih kvot, dodeljenih Kitajski in drugim državam, v skladu s Prilogo I.“

5.

Odstavek 2 člena 8 se nadomesti z:

„2.   Uvozniki predložijo svoje zahtevke za izdajo dovoljenja v prvih petih delovnih dneh januarja.“

6.

Odstavek 1 člena 9 se nadomesti z:

„Države članice najkasneje deseti delovni dan januarja uradno obvestijo Komisijo o količinah, za katere so bili vloženi zahtevki za izdajo dovoljenja.“

7.

V členu 10(2) se prvi pododstavek nadomesti z:

„Če se ugotovi, da zaprošene količine presegajo razpoložljivo količino, Komisija v smislu Uredbe sprejme odločitev o določitvi koeficienta dodeljevanja, ki se uporablja za zahtevke za izdajo zadevnega dovoljenja.“

8.

Odstavek 1 člena 16 se nadomesti z:

„1.   Če se ugotovi, da je uvoznik predložil pristojnim organom države članice lažne, zavajajoče ali netočne vloge in/ali izjave, razen če gre za pristno napako, pristojni organi zadevnih držav članic izključijo zadevnega uvoznika iz sistema zahtevkov za dovoljenja za sledeče obdobje za izdajo zahtevkov v skladu s členom 8(2).“

9.

Priloga I se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/37

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 28. novembra do 2. decembra 2005, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP-Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/39

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75 se lahko razlika med cenami proizvodov iz člena 1(1) navedene Uredbe na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov na trgu Skupnosti krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Iz uporabe teh pravil in meril v sedanjih razmerah izhaja, da je treba nadomestilo določiti, kakor sledi.

(3)

Za proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 0210 19 81, je treba nadomestilo omejiti do zneska, ki upošteva kakovostne lastnosti vsakega od proizvodov, ki se uvrščajo v te oznake, kakor tudi predvidljiva gibanja proizvodnih stroškov na svetovnem trgu. Pomembno je, da Skupnost nadaljuje svojo udeležbo v svetovni trgovini v primeru nekaterih značilnih italijanskih proizvodov, ki se uvršajo v oznako KN 0210 19 81.

(4)

Zaradi konkurenčnih razmer v nekaterih tretjih državah, tradicionalnih uvoznicah proizvodov, ki se uvrščajo v oznako KN 1601 00 in oznako KN 1602, je treba nadomestilo za te proizvode določiti tako, da upošteva te razmere. Potrebno je sprejeti postopke, ki bodo zagotovili, da se nadomestilo dodeli samo za neto težo užitnih snovi, zaradi izključitve neto teže kosti, ki jih navedeni pripravki lahko vsebujejo.

(5)

Člen 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75 predvideva, da se lahko nadomestila za izdelke iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 2759/75 razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(6)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju sprememb nomenklature za izvozna nadomestila, vzpostavljene z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 (2).

(7)

Nadomestila naj se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljeno prosto gibanje znotraj Skupnosti. Zato je treba za pridobitev nadomestil od prosilcev zahtevati, da proizvode opremijo z oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v Direktivi Sveta 64/433/EGS (3), Direktivi Sveta 94/65/ES (4) in Direktivi Sveta 77/99/EGS (5).

(8)

Upravljalni odbor za prašičje meso ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

—

poglavje XI Priloge I k Direktivi Sveta 64/433/EGS,

—

poglavje VI Priloge I k Direktivi Sveta 94/65/ES,

—

poglavje VI Priloge B Direktive 77/99/EGS.

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/42

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/44

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1271/2005 z dne 1. avgusta 2005 o določitvi količin, za katere je mogoče vložiti zahtevke za uvozna dovoljenja v juliju 2005 v okviru tarifnih kvot za goveje in telečje meso, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1279/98 za Bolgarijo in Romunijo (2), določa pogoje, v okviru katerih je mogoče ugoditi zahtevkom za uvozna dovoljenja, vloženim za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2005.

(2)

Količine proizvodov v sektorju govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bolgarije in Romunije, ki jih je mogoče uvoziti pod posebnimi pogoji v obdobju od 1. julija do 31. decembra 2005 v skladu s prvim odstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 1279/98 in za katere so bili vloženi zahtevki za dovoljenja, so manjše od količin, ki so dejansko na razpolago. Zato se v skladu z drugim odstavkom tega člena preostale količine iz tega obdobja doda količinam, ki so na razpolago za naslednje obdobje za Bolgarijo in Romunijo.

(3)

Količine proizvodov v sektorju govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bolgarije in Romunije, ki jih je mogoče uvoziti pod posebnimi pogoji v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2006, je treba določiti ob upoštevanju razpoložljivih količin, preostalih od prejšnjega obdobja v skladu z drugim odstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 1279/98 –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/46

(1)

Člen 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 navedene uredbe, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredbe Komisije (EGS) št. 32/82 (2), (EGS) št. 1964/82 (3), (EGS) št. 2388/84 (4), (EGS) št. 2973/79 (5) in (ES) št. 2051/96 (6) določajo pogoje za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za določeno goveje in telečje meso in določene konzervirane proizvode iz govejega in telečjega mesa ter pogoje za dodelitev pomoči glede določenih namembnih krajev.

(3)

Iz uporabe teh pravil v predvidenih razmerah na trgu za goveje in telečje meso sledi, da je treba nadomestilo določiti, kot je navedeno spodaj.

(4)

Kar zadeva žive živali, se zaradi poenostavitve izvozna nadomestila ne dodeljujejo za tiste kategorije, katerih izmenjave s tretjimi državami so zanemarljive. Poleg tega je treba v skladu s splošno skrbjo za dobro počutje živali kolikor je mogoče omejiti izvozna nadomestila za žive živali, namenjene za zakol.

(5)

Posledično se izvozna nadomestila za te živali dodeljujejo le za tretje države, ki zaradi kulturnih ali verskih razlogov tradicionalno uvažajo veliko število živali za domač zakol.

(6)

Kar zadeva žive živali, namenjene za reprodukcijo, je treba za preprečitev kakršne koli zlorabe izvozna nadomestila za čistopasemsko plemensko govedo omejiti na telice in krave, stare 30 mesecev ali manj.

(7)

Da bi omogočili prodajo nekaterih govejih in telečjih proizvodov Skupnosti na mednarodnem trgu, se morajo za nekatere proizvode pod oznakami KN 0201, 0202 in 1602 50 za določene namembne kraje dodeliti izvozna nadomestila.

(8)

Uporaba izvoznih nadomestil za nekatere kategorije govejega in telečjega mesa je zanemarljiva. Enako velja za nekatere namembne kraje blizu ozemlja Skupnosti. Za takšne kategorije se izvozna nadomestila ne določajo več.

(9)

Nadomestila iz te uredbe so določena na podlagi oznak proizvodov, kot so določene v nomenklaturi, sprejeti z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (7).

(10)

Zneske nadomestil za vse zamrznjeno meso je treba uskladiti z zneski za sveže ali ohlajeno meso, razen za meso odraslega goveda moškega spola.

(11)

Za okrepitev kontrole proizvodov pod oznako KN 1602 50 se tem proizvodom lahko dodeli nadomestila samo v primeru izdelave v okviru režima iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o predplačilu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (8).

(12)

Nadomestila se dodelijo le za proizvode, ki smejo prosto krožiti po Skupnosti. Zato morajo proizvodi za pridobitev nadomestil imeti oznako zdravstvene ustreznosti, ki je določena v Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih težavah, ki vplivajo na trgovanje s svežim mesom znotraj Skupnosti (9), Direktivi Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino z mesnimi izdelki znotraj Skupnosti (10) in Direktivi Sveta 94/65/ES oz dne 14. decembra 1994 o pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (11).

(13)

V skladu s tretjo alineo člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se zmanjšajo posebna nadomestila v primeru, ko je količina odkoščenega mesa, namenjenega za izvoz, manjša od 95 %, vendar ne manjša od 85 % celotne teže kosov, nastalih pri odkoščevanju.

(14)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato se morajo izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti. Vendar ta odprava nadomestil ne sme voditi k uvedbi diferenciranega nadomestila za izvoz v druge države.

(15)

Upravljalni odbor za govedino in teletino ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

—

poglavja XI Priloge I k Direktivi 64/433/EGS,

—

poglavja VI Priloge B k Direktivi 77/99/EGS,

—

poglavja VI Priloge I k Direktivi 94/65/ES.

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/50

(1)

V skladu z Direktivo 1999/105/ES lahko Komisija ob upoštevanju določenih pogojev državo članico oprosti nekaterih obveznosti pri trženju gozdnega reprodukcijskega materiala iz navedene direktive.

(2)

Danska in Slovenija sta zaprosili za oprostitev obveznosti glede nekaterih drevesnih vrst.

(3)

Ker se gozdni reprodukcijski material zadevnih vrst tam običajno ne razmnožuje ali trži in je rast zadevnih gozdnih drevesnih vrst minimalnega gospodarskega pomena, je treba Dansko in Slovenijo glede zadevnih vrst in gozdnega reprodukcijskega materiala oprostiti obveznosti iz Direktive 1999/105/ES.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

8.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/52