26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/1

(1)

Uredba (ES) št. 27/2005 (2) določa za leto 2005 ribolovne možnosti in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

Mednarodna komisija za ribolov v Baltskem morju je v skladu z novim znanstvenim mnenjem sprejela priporočilo za povečanje ribolovnih možnosti Skupnosti za sled v podrazdelkih 30 in 31 Baltskega morja s 15 000 ton na 86 856 ton. Povečanje se mora izvesti.

(3)

V skladu s popravljenimi statističnimi podatki o ulovu mora imeti Litva dostop do ribolovnih možnosti za 10 ton grenlandske morske plošče na območju IIa (voda Skupnosti) in podobmočjih IV, VI (voda Skupnosti in mednarodnih voda). Zato je treba uporabljati popravljene številke.

(4)

Zaradi prispevanja k ohranjanju hobotnice in zlasti varovanja nedoraslih organizmov je treba v letu 2005 določiti minimalno velikost hobotnic iz morskih vod pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in območja CECAF, dokler se ne sprejme Uredba o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (3).

(5)

Uredbo (ES) št. 27/2005 je treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Zaradi nujnosti zadeve se mora odobriti izjema od roka šestih tednov iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/4

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/6

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1519/2005 (3) odpira postopek za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2006 v okviru določenih kvot GATT.

(2)

Zahtevki za izdajo začasnih dovoljenj so pri nekaterih kvotah in skupinah proizvodov presegli količine, razpoložljive za kvotno leto 2006. Zato je treba v skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 določiti koeficiente dodeljevanja.

(3)

V okviru roka za izvajanje tega postopka, kakor je predviden v Uredbi (ES) št. 1519/2005, je treba to uredbo začeti uporabljati čim prej –

—

uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 5 Priloge k tej uredbi, če jih predložijo vlagatelji, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsaj eno od zadnjih treh let in katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja ali se štejejo za hčerinska podjetja v skladu s šestim pododstavkom člena 20(2) Uredbe (ES) št. 174/1999,

—

uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 6 Priloge k tej uredbi, če jih predložijo drugi vlagatelji kot tisti iz prve alinee tega člena, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsako od zadnjih treh let.

—

uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 7 Priloge k tej uredbi, če jih predložijo vlagatelji, ki dokažejo izvoz sira v Združene države Amerike za vsaj eno od zadnjih treh let in katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja,

—

uporabe koeficientov dodeljevanja iz stolpca 8 Priloge k tej uredbi, če jih predložijo drugi vlagatelji kot tisti iz prve alinee tega člena, ki dokažejo izvoz sira v Združene države Amerike za vsaj eno od zadnjih treh let.

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/9

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/11

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/13

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/15

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/17

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/19

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/21

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)

Glede na prejete ponudbe se najvišji znesek pomoči določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za končno uporabo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/22

(1)

Po tiskovnih poročilih, da je novo podjetje Siderúrgica Añón SA (v nadaljevanju „Siderúrgica Añón“) pridobilo posojilo v višini 9,62 milijonov EUR ob podpori regionalne vlade Galicije za financiranje postavitve nove valjarne, je Komisija v dopisu z dne 14. maja 2001 zahtevala podatke o tem ukrepu. V dopisu z dne 2. julija 2001 je Komisija poslala opomin o zahtevi.

(2)

V dopisu z dne 10. julija 2001 so španski organi obvestili Komisijo o obstoju posojila in poroštva galicijskega zavoda za gospodarski razvoj (IGAPE).

(3)

V dopisu z dne 27. julija 2001 je Komisija zahtevala dodatne podatke o pogojih posojila in poroštva.

(4)

Po dveh opominih z dne 19. septembra in 12. oktobra 2001 so španski organi predložili zahtevane podatke v dopisu z dne 25. oktobra 2001, dopolnjenem z dopisom z dne 12. novembra 2001.

(5)

V dopisu z dne 20. decembra 2001 je Komisija obvestila Španijo o svoji odločitvi, da v zvezi z ukrepi sproži postopek po členu 6(5) Odločbe Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o vzpostavitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (2) (v nadaljnjem besedilu „zakonik o pomoči jeklarski industriji“).

(6)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (3). Komisija je povabila zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o teh ukrepih. Hkrati je Komisija izdala nalog za pridobitev podatkov in zahtevala nekatere podatke.

(7)

V dopisu z dne 1. marca 2002 so španski organi predložili svoje pripombe in priskrbeli nekatere od zahtevanih podatkov. Manjkajoče podatke so predložili v dopisu z dne 19. aprila 2002 in jih dopolnili v dopisu z dne 7. maja 2002.

(8)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Najprej jih je poslala Španiji, ki je imela možnost odgovoriti, in njene pripombe so prispele v dopisih z dne 26. marca 2002.

(9)

Po prejetju podatkov od Španije se je Komisija 2. julija 2002 odločila, da razširi že začeti postopek proti posojilu in poroštvu iz uvodne izjave (2).

(10)

V dopisu z dne 9. avgusta 2002 so španski organi predložili svoje pripombe.

(11)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (4). Komisija je povabila zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o teh ukrepih.

(12)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Španiji, ki je imela možnost odgovoriti.

(13)

Siderúrgica Ańón je podjetje za proizvodnjo in prodajo jeklenih izdelkov, ustanovljeno januarja 2000. S produkcijskimi testi je začelo marca 2002. Ob ustanovitvi je delniški kapital podjetja znašal 3 004 800 EUR, vpisali pa sta ga podjetji Hierros Ańón SA (66,66 %) in Rodonita SL (v nadaljnjem besedilu „Rodonita“) (33,33 %).

(14)

Hierros Ańón SA je podjetje za prodajo jeklenih izdelkov. Prek podružnice Gallega de Mallas SL (v nadaljnjem besedilu „Gallega de Mallas“) proizvaja tudi varjeno jekleno mrežico.

(15)

Spodnja razpredelnica prikazuje podatke za skupino:

(16)

Rodonita je podjetje iz skupine Epifanio Campo SL (v nadaljnjem besedilu „Epifanio Campo“), ki je v glavnem dejavno v sektorju industrijskih materialov.

(17)

Spodnja razpredelnica prikazuje podatke za podjetja, v katerih delež podjetja Rodonita presega 25 %:

(18)

Po podatkih španskih organov so glavni cilji podjetij Hierros Ańón SA (v nadaljnjem besedilu „Hierros Ańón“) in Rodonita pri tej naložbi naslednji: (a) pokriti lastne potrebe po jeklenih izdelkih, da ne bi bili kot doslej odvisni od zunanjih virov; (b) doseči enotno kakovost lastnih izdelkov; (c) zvišati dodano vrednost znotraj skupine. Načrtovano je, da bo 70 % proizvodnje podjetja Siderúrgica Ańón usmerjeno k podjetjem v skupinah, ostalo pa bo izvoženo iz Skupnosti, predvsem v Severno Afriko in Latinsko Ameriko, morda pa tudi v Azijo. Ta odstotek bo nižji po koncu druge faze projekta.

(19)

Skupni stroški naložb za projekt so prvotno znašali 29 992 589 EUR. Financirani bodo iz lastnih sredstev, javne pomoči in posojil.

(20)

Podjetje bo proizvajalo končne izdelke (betonske armaturne palice v obliki palic ali zvitkov) iz jeklenih gredic, kupljenih na odprtem trgu. Betonske armaturne palice so proizvod nizke dodane vrednosti, ki se uporablja v gradbeništvu.

(21)

Čeprav so se zmogljivosti v letih 1995–1997 precej zmanjšale, na primer proizvodna zmogljivost v Italiji se je zmanjšala za 3,4 milijone ton na leto, je za sektor, v katerem deluje Siderúrgica Ańón, značilen presežek zmogljivosti, kot je prikazano v spodnjih razpredelnicah:

(22)

Leta 1999 je Španija izvozila približno 480 000 ton teh izdelkov v druge države EU. Uvozila je približno 290 000 ton iz drugih držav Skupnosti.

(23)

Betonske armaturne palice se proizvajajo po vsej Skupnosti, razen na Irskem, Švedskem in Finskem.

(24)

Dne 10. novembra 2000 je galicijska regionalna vlada prek IGAPE podjetju Siderúrgica Ańón dodelila dotacijo v višini 2 399 407 EUR, kar je 8 % upravičenih stroškov (od tega je bilo 285 681 EUR izplačanih do 31. julija 2002). IGAPE je bil ustanovljen leta 1993 in usmerja dejavnosti galicijske regionalne vlade za spodbujanje galicijskega gospodarstva.

(25)

Dne 29. decembra 2000 je špansko ministrstvo za znanost in tehnologijo dodelilo brezobrestno posojilo v znesku 1 803 036 EUR z zapadlostjo 15 let in petletnim podaljšanim plačilnim rokom.

(26)

Dne 2. aprila 2001 je podjetje Siderúrgica Ańón najelo sindicirano posojilo v znesku 9 616 193 EUR od sedmih bank pod okriljem širšega sporazuma med galicijsko regionalno vlado in temi bankami – tako imenovanega sporazuma o razvojnem skladu Inversiones Estratégicas de Galicia (INESGA) (5). Obrestna mera je trimesečna Euribor + 25 baznih točk in enkratna formalizacijska provizija 0,5 %. Povračilo 30 % tega posojila krije subvencijsko poroštvo IGAPE. Za to poroštvo podjetje plačuje premijo v višini 0,2 % zajamčenega zneska. IGAPE se je 1. februarja 2001 prav tako dogovoril, da bo subvencioniral 25 baznih točk obrestne mere in formalizacijsko provizijo za posojilo.

(27)

Dne 19. aprila 2001 se je delniški kapital podjetja Siderúrgica Ańón povečal na 10 217 220 EUR. Javno nadzorovano podjetje SODIGA Galicia SCR, SA (v nadaljevanju besedila „SODIGA“) je prispevalo 1 803 060 EUR (vendar je bil dejanski prispevek le v vrednosti delnic 1 202 040 EUR, ker se je cena za plačilo 60 EUR na delnico zvišala za premijo 30 EUR), podjetje Hierros Ańón je prispevalo 4 006 860 EUR in podjetje Rodonita 2 003 520 EUR. Zasebni partnerji so plačali 60 EUR za vsako svojo delnico, od tega je bila polovica izplačana takoj, drugo polovico pa je bilo treba plačati pred koncem septembra 2001. Po tej dokapitalizaciji, je bila razdelitev kapitala podjetja Siderúrgica Ańón naslednja: Hierros Ańón SA – 58,82 %; Rodonita SL – 29,41 %; in SODIGA – 11,76 %. Stranke so tudi podpisale sporazum, s katerim sta se podjetji Hierros Ańón in Rodonita (ali samo podjetje Siderúrgica Ańón) zavezali, da bosta kupili delež podjetja SODIGA najpozneje do 19. aprila 2007 za najvišjega od naslednjih dveh zneskov: (a) teoretični računovodski vrednosti podjetja, določeni, če je potrebno, s strani neodvisnega strokovnjaka; ali (b) 141,85 % začetnega prispevka, tj. 2 557 640,61 EUR. Podjetje SODIGA bo od podjetja Siderúrgica Ańón prejelo od 30. decembra 2002 dalje pet letnih obrokov po 150 916 EUR kot predhodno plačilo končnega zneska.

(28)

Podjetje SODIGA je podjetje s tveganim kapitalom, ki ga nadzoruje galicijska regionalna vlada, namenjeno pridobivanju začasnih deležev v podjetjih, povezanih z razvojem gospodarstva in industrije Galicije. Delničarji podjetja SODIGA so: galicijska regionalna vlada (20,6 % neposrednega lastništva in 46,6 % prek IGAPE) in finančne institucije (32,8 %). Podjetje SODIGA prejema dotacije od IGAPE, ki so do leta 2000 nanesle 6 861 574,89 EUR. Te dotacije je treba uporabiti pri financiranju posebnih naložb, tj. naložb, ki nosijo večje tveganje od naložb, ki jih podjetje običajno financira ali ki imajo daljša obdobja dospetja ali amortizacije, in od naložb na nekaterih geografskih območjih.

(29)

Dne 1. marca 2002 se je delniški kapital podjetja Siderúrgica Ańón povečal na 4 207 140 EUR. Obstoječi trije delničarji so ga vpisali glede na svoje deleže (podjetje SODIGA je prispevalo 495 180 EUR) in po enakih pogojih za vse tri delničarje glede cene za delnico in plačila. Stranke so tudi podpisale sporazum, s katerim sta se podjetji Hierros Ańón in Rodonita (ali samo podjetje Siderúrgica Ańón) zavezali, da bosta kupili delež podjetja SODIGA najpozneje do 19. aprila 2007 za najvišjega od naslednjih dveh zneskov: (a) teoretični računovodski vrednosti podjetja, določeni, če je potrebno, s strani neodvisnega strokovnjaka; ali (b) 133,82 % začetnega prispevka, tj. 662 650 EUR. Podjetje SODIGA bo od podjetja Siderúrgica Ańón prejelo od 30. decembra 2003 dalje štiri letne obroke po 41 867 EUR kot predhodno plačilo končnega zneska.

(30)

V svojih odločitvah za uvedbo postopka je Komisija izrazila dvome, da bi se delež, ki ga je podjetje SODIGA pridobilo v delniškem kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón, lahko obravnavalo kot resnično tvegani kapital v skladu z običajno investicijsko prakso v tržnem gospodarstvu in da je bila cena, plačana za poroštvo, tržna cena. Poleg tega je Komisija izrazila dvome o združljivosti teh ukrepov s skupnim trgom in o združljivosti s skupnim trgom drugih ukrepov, ki so jih sprejeli španski organi za financiranje naložbe, naštetih v prejšnjem oddelku.

(31)

V dopisu z dne 22. februarja 2002 je evropsko neodvisno jeklarsko združenje (EISA) menilo, da je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom predvsem, ker je (a) trg z jeklenimi palicami prizadet zaradi presežne zmogljivosti, (b) naložba ne bo nikoli dobičkonosna in bo pripeljala le do izkrivljanja konkurence in (c) noben zasebni vlagatelj ne bo tvegal kapitala ob trenutnih tržnih pogojih za proizvodnjo teh izdelkov.

(32)

V dopisu z dne 5. marca 2002 je združenje Unión de Empresas Siderúrgicas (UNESID) menilo, da je nelogično, da je treba javna sredstva uporabljati za gradnjo novih zmogljivosti v sektorju, v katerem je bilo veliko javnih sredstev namenjenih zmanjšanju delovne sile in zmogljivosti.

(33)

V dopisu z dne 8. marca 2002 je združenje italijanskih jeklarskih podjetij Federacciai trdilo, da trg z jeklenimi palicami trpi zaradi presežne zmogljivosti in da zato naložba v sektor nosi visoko tveganje ob malo verjetni donosnosti. Poleg tega je menilo, da je sodelovanje podjetja SODIGA in razvojnega sklada INESGA spodbudilo politični vidik. Na koncu obrestna mera posojila, ki ga je dodelil sklad INESGA, in premija, plačana za poroštvo, nista bili v skladu s tržnimi pogoji.

(34)

V dopisu z dne 17. oktobra 2002 je združenje UK Steel Enterprise Ltd. (v nadaljnjem besedilu „UK Steel“) predložilo, da so značilnosti tega sektorja presežna zmogljivost, prevelika konkurenca iz tretjih držav in nizke cene ter da vse to kaže, da običajen zasebni vlagatelj ne bi prispeval kapitala k ustanovitvi novih zmogljivosti. Vprašanje je, ali bi podjetji Hierros Ańón in Rodonita sami vložili sredstva v ta projekt, če ne bi bilo na voljo nelegalne državne pomoči. Poleg tega dejstvo, da bosta podjetji Hierros Ańón in Rodonita porabili 70 % proizvodnje za lastne notranje potrebe, postavlja verjetno donosnost podjetja Siderúrgica Ańón pod vprašaj. Cene prenosa proizvodov bodo nepregledne in bodo verjetno bolj usmerjene k čim večji donosnosti podjetij Hierros Ańón in Rodonita kot k donosnosti podjetja Siderúrgica Ańón.

(35)

V dopisu z dne 31. julija 2002 je podjetje Siderúrgica Ańón predložilo naslednje:

(36)

Podjetje je trdilo, da se od 23. julija 2002 za jeklarski sektor uporablja Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (6) (v nadaljnjem besedilu „uredba o MSP“). Dejstvo, da je bila pomoč dodeljena pred iztekom Pogodbe ESPJ, ni imelo nobenega vpliva, ker so morale glede na stalno sodno prakso odločbe Komisije o združljivosti pomoči temeljiti na dejstvih in zakonih, obstoječih v trenutku, ko je odločba sprejeta, in ne v trenutku, ko je pomoč dodeljena. Poleg tega je obvestilo Komisije o določitvi pravil, ki veljajo za oceno nelegalnih državnih pomoči (7), s katerim je bilo povezano Sporočilo Komisije o nekaterih vidikih obravnavanja konkurenčnih primerov, ki so nastali zaradi izteka veljavnosti Pogodbe ESPJ (8), omenjalo le okvire, smernice, sporočila in obvestila, ne pa tudi uredb.

(37)

V teh okoliščinah, ker je podjetje Siderúrgica Ańón spadalo med majhna in srednje velika podjetja in ker je bila intenzivnost dodeljene pomoči (9) manjša od intenzivnosti pomoči, navedene v členu 4 uredbe o MSP, je bila pomoč združljiva s skupnim trgom (in opravičena obveznosti obveščanja).

(38)

Poleg tega je glede subvencije, dodeljene s strani IGAPE, in brezobrestnega posojila ministrstva za znanost in tehnologijo podjetje trdilo, da sta bila dodeljena v okviru shem, ki jih je odobrila Komisija 5. julija 1995 (državna pomoč št. 21/95) in 18. maja 2001 (državna pomoč št. 182/01), in sta zato združljiva s skupnim trgom.

(39)

Glede deleža, ki ga je podjetje SODIGA pridobilo v kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón, je podjetje trdilo, da dejstvo, da se interesi zasebnih in javnih delničarjev lahko razlikujejo, ni pomembno, ker je bistveno to, da imajo zasebni in javni vlagatelji svoje deleže pod enakimi pogoji. Podjetje je to stališče podprlo s tem, da je Komisija menila, da pri deležu Bavarske v kapitalu NMH ob solastništvu treh drugih proizvajalcev jekla ni šlo za državno pomoč (Odločba z dne 26. julija 1988, omenjena v Odločbi Komisije z dne 31. oktobra 1995), in s tem, ko je sprožila postopek proti deležu, ki ga je pridobila valonska regija v podjetju Carsid, Komisija ni upoštevala različnih interesov zasebnih in javnih delničarjev.

(40)

V dopisu z dne 30. septembra 2002 je podjetje trdilo, da – glede na to, da je minilo trimesečno obdobje za sprejetje odločbe, določeno v členu 6(5) zakonika o pomoči jeklarski industriji – Komisija ni bila več upravičena do sprejemanja odločb o ukrepih iz prvega pisma z dne 20. decembra 2001.

(41)

V dopisu z dne 23. junija 2003 je podjetje Siderúrgica Ańón predložilo dodatne pripombe. Najprej je trdilo, da se pomoči ne da preučiti glede na Pogodbo ESPJ ali zakonik o pomoči jeklarski industriji. Drugič je vztrajalo, da je pomoč zajeta v Uredbi o majhnih in srednje velikih podjetjih. Tretjič je trdilo, da je bila pomoč obstoječa pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10) (v nadaljnjem besedilu „postopkovna uredba“), ker je bila pomoč dodeljena, preden so začela veljati pravila o državni pomoči za jeklarski sektor iz Pogodbe ES.

(42)

Glede pridobitve deleža podjetja SODIGA v delniškem kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón so španski organi menili, da je bil delež v skladu z ustaljeno prakso v tržnem gospodarstvu. Odločitve o naložbah so se sprejemale le ob upoštevanju izvedljivosti projektov in pričakovane donosnosti. V tem primeru je podjetje SODIGA pridobilo delež v podjetju Siderúrgica Ańón ob dokapitalizaciji in hkrati z obstoječimi delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 83,4 % novih delnic. V teh okoliščinah so španski organi trdili, da so bili glede na sodno prakso izpolnjeni pogoji za zasebnega vlagatelja. Poleg tega so menili, da je podjetje SODIGA prek sporazuma o odkupu zagotavljalo minimalno donosnost naložbe v višini 7,2 % na leto, kar je več od obresti desetletnih zakladnih obveznic v času podpisa pogodbe (5,3 %). Tudi v primeru, da bi šlo za državno pomoč, bi bila ta združljiva s skupnim trgom v skladu s točko VIII.3(ii) obvestila Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (11), ker je šlo za zagon MSP na območju, ki je prejemalo pomoč.

(43)

Glede dejstva, da je podjetje SODIGA plačalo višjo ceno na delnico in znesek izplačalo takoj, so španski organi trdili, da je bil s tem poplačan minimalni donos na naložbo, ki je bil določen za podjetje SODIGA, ne pa tudi za ostale delničarje. Kakor koli že, španski organi so menili, da je povsem običajna praksa, da mora novi delničar plačati višjo ceno za novo izdane delnice, kar odraža veliko spodbudo, ki so jo v projekt vložili prvotni delničarji, na primer pri pogodbah z dobavitelji opreme in pri pridobitvi zemljišča.

(44)

Glede deleža podjetja SODIGA pri drugi dokapitalizaciji podjetja Siderúrgica Ańón so španski organi trdili, da je bil delež podjetja SODIGA pridobljen v sorazmerju z njegovim prejšnjim deležem in pod enakimi pogoji kot za ostale delničarje. V teh okoliščinah ni bilo državne pomoči.

(45)

Glede odgovornosti javnih organov za dejanja podjetja SODIGA so španski organi trdili, da mora Komisija v skladu s sodno prakso dokazati, da so posredovali pri odločitvi za naložbo v podjetje Siderúrgica Ańón.

(46)

V zvezi s posojilom, ki ga je odobril sklad INESGA, so španski organi trdili, da so sredstva prihajala zgolj iz zasebnih virov (udeleženih bank) in da so lahko te banke prosto sodelovale pri financiranju katere koli operacije, sodelovanje sklada INESGA pa je bilo omejeno na sledenje rezultatom. V tem pogledu so španski organi ugotovili, da javna sredstva niso bila vpletena. Poleg tega so trdili, da primerjava z referenčno stopnjo, ki jo je uporabila Komisija, ni bila primerna, ker je ta referenčna stopnja ustrezala povprečju petletnih medbančnih menjalnih obrestnih mer za mesec september, oktober in november 2000, zvišanemu za 75 odstotnih točk. Ker je bila petletna medbančna obrestna mera na dan odobritve posojila 4,769 %, bi morala biti popravljena referenčna stopnja 5,519 %. Na koncu so španski organi trdili, da je bila obrestna mera podobna ali celo višja kot pri drugih posojilih, odobrenih za podjetja v skupini Ańón.

(47)

Glede poroštva IGAPE pa so menili, da je bilo v skladu s tržnimi pogoji. Zagovarjali so, da je provizija zasebnih bank za to vrsto projektov znašala do 0,15 % na četrtletje. Razlika od provizije v tej transakciji je izhajala iz naslednjih dejavnikov: (a) pogoji za unovčenje poroštva so bili precej strožji od pogojev za uporabo bančnih poroštev, ker so bančna poroštva unovčljiva na prvo zahtevo, poroštvo IGAPE pa je unovčljivo le subsidiarno (ko se upravičenca razglasi za nelikvidnega); (b) tveganje IGAPE je bilo zelo nizko, ker je zajemalo le 30 % posojila in s posojilom je bilo financiranih le 40 % naložbe; in (c) projekt so spodbujale skupine, znane po svoji likvidnosti.

(48)

Španski organi so priskrbeli izjave dveh bank (Caixa Galicia in Banco Pastor), da bi sami glede na pogoje posojila in identiteto delničarjev za takšno poroštvo določili provizijo 0,20 % na leto.

(49)

V zvezi s subvencijo IGAPE v višini 0,25 % in formalizacijsko provizijo so španski organi trdili, da je bila ta pomoč dodeljena v skladu s shemami, ki jih je odobrila Komisija, in da je z izjemo 14 299,44 EUR ta pomoč spadala na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (12), ki se uporablja tudi za sektor ESPJ. Trdili so tudi, da trg za te izdelke ne bo prizadet, ker se bo večina izdelkov porabila znotraj skupine, skoraj ves preostanek pa bo izvožen zunaj območja EGP.

(50)

Glede dotacije IGAPE so španski organi menili, da je bila dodeljena po shemi, ki jo je odobrila Komisija, in je zato bila združljiva s skupnim trgom.

(51)

V vsakem primeru so španski organi trdili, da je bila pomoč združljiva s skupnim trgom, ker je spadala na področje uporabe uredbe o majhnih in srednje velikih podjetjih, ki se uporablja tudi za jeklarski sektor ESPJ.

(52)

Poleg tega so potrdili, da je bila pomoč v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (13). Trdili so, da bo sistem, izbran za čiščenje vode, izboljšal varstvo okolja v primerjavi s tradicionalnim sistemom, in da je predstavljal dodaten strošek v znesku 661 113 EUR. Podobno bo uporaba naravnega plina v peči za pogrevanje drastično zmanjšala emisije v primerjavi z uporabo gorilnega olja in je predstavljala dodaten strošek v znesku 1 502 530 EUR. Tretjič, dejstvo, da so bila vsa komunalna dela za hidravlične instalacije in lubrikativne instalacije, polaganje kablov in cevovodov izvedena na površini namesto pod zemljo, bo izboljšalo delovne pogoje in preprečilo podzemne izpuste ter je predstavljalo dodatni strošek v znesku 6 911 639 EUR.

(53)

V zvezi s pripombami tretjih strank (glej uvodne izjave (31) do (34)) so španski organi izjavili, da te pripombe niso bile podprte z dejstvi in da so ta združenja le poskušala preprečiti prisotnost novega podjetja na trgu. V tem pogledu so španski organi opozorili, da je bil razlog za naložbo v novo podjetje v težavah pri zagotavljanju dobave teh izdelkov od tradicionalnih proizvajalcev (predvsem zaradi neupravičene zamude pri dobavi). Prav tako so usmerili pozornost Komisije na Odločbo Komisije 89/515/EGS z dne 2. avgusta 1989 o postopku v skladu s členom 85 Pogodbe EGS (14) in k povezanim sodbam sodišč Skupnosti, ki so ugotovile, da so nekateri člani združenja EISA sodelovali pri nekonkurenčnih praksah.

(54)

Podjetje Siderúrgica Ańón SA proizvaja jeklene gredi in drogove, ki so izdelki, vključeni v Prilogo I k Pogodbi ESPJ. Zato gre za podjetje v skladu s členom 80 te pogodbe.

(55)

V tem primeru je očitno, da je Španija nelegalno izvedla ukrepe, ker ni sledila postopkom iz člena 6 zakonika o pomoči jeklarski industriji. Zato Komisija ne more sprejeti argumenta podjetja (glej uvodno izjavo (41)), da je bila pomoč obstoječa pomoč.

(56)

Čeprav je bil postopek sprožen po Pogodbi ESPJ, Komisija ni mogla sprejeti končne odločbe pred 23. julijem 2002, ker je bila odločba o podaljšanju postopka sprejeta 2. julija 2002 in poslana španskim organom 4. julija 2002. Obvestilo o povabilu k predložitvi pripomb je bilo objavljeno 9. septembra 2002. V točki 43 sporočila Komisije o nekaterih vidikih obravnavanja konkurenčnih primerov zaradi izteka veljavnosti Pogodbe ESPJ je Komisija določila, da bo v takih primerih nadaljevala preiskavo po določbah postopkovne uredbe in sprejela končno odločbo po členu 88(2) Pogodbe ES.

(57)

Komisija ne more sprejeti argumenta podjetja, da zaradi izteka trimesečnega obdobja od prvotne odločbe o sprožitvi postopka ne bi mogla sprejeti odločbe (glej uvodno izjavo (40)). Kot je razsodilo Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi C-5/01 Kraljevina Belgija proti Komisiji Evropskih skupnosti z dne 12. decembra 2002 (15), „se trimesečno obdobje, določeno v členu 6(5) šestega zakonika o pomoči jeklarski industriji ne more obravnavati kot zastaralni rok, povezan z izgubo pristojnosti“. Zdaj se postopkovna uredba v celoti uporablja in člen 7(6) omenjene uredbe se spoštuje.

(58)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(59)

Glede pridobitve deleža s strani podjetja SODIGA v delniškem kapitalu Siderúrgica Ańón (glej uvodni izjavi (27) in (29)) Komisija najprej ugotovi, da podjetje SODIGA nadzoruje galicijska regionalna vlada. Komisija tudi ugotovi, da galicijska regionalna vlada obravnava omenjeno podjetje kot del programov IGAPE za podporo podjetjem (16). V teh okoliščinah Komisija meni, da gre odgovornost za dejanja podjetja SODIGA pripisati državi.

(60)

Da bi Komisija odločila, ali ima upravičenec ukrepa prednost, uporablja načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija je to načelo uporabila v mnogih primerih, sprejelo in razvijalo pa ga je Sodišče pri več sodbah (17). Bistvo tega načela je, da v primerih, ko javni organi vlagajo v podjetje po pogojih, ki bi bili sprejemljivi zasebnemu vlagatelju, delujočemu v običajnih pogojih tržnega gospodarstva, naložba ni državna pomoč.

(61)

Načeloma velja, da kjer sta v dani transakciji udeležena zasebni in javni vlagatelj, ne gre za državno pomoč, če zasebni in javni vlagatelj sodelujeta pod enakimi pogoji.

(62)

Vendar to ne velja za pridobitev deleža s strani podjetja SODIGA v kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón zaradi naslednjih razlogov:

(63)

Prvič, pri prvi dokapitalizaciji je podjetje SODIGA plačalo svoj delež takoj, medtem ko so zasebni vlagatelji plačali svoje deleže pozneje; podjetje SODIGA je plačalo 90 EUR za vsako delnico, medtem ko so zasebni partnerji plačali le 60 EUR za vsako svojo delnico.

(64)

Drugič, glavni upravičenci do proizvodnje podjetja Siderúrgica Ańón bodo zasebni partnerji, ki lahko imajo dobiček od svojih naložb, medtem ko lahko podjetje SODIGA računa le na donosnost podjetja Siderúrgica Ańón, da bi se mu povrnila naložba.

(65)

Komisija ne more sprejeti argumenta, da je premija, ki jo je plačalo podjetje SODIGA, običajna praksa (glej uvodno izjavo (43)), ker podjetje še ni začelo proizvodnje in zato ni moglo prikazati dobrih rezultatov v preteklosti, ki bi upravičili premijo. Poleg tega, če bi se sprejel ta argument, bi se moral uporabljati za dokapitalizacijo vseh delničarjev v danem obdobju.

(66)

Vendar Komisija ugotovi, da je s sporazumom za odkup delnic podjetje SODIGA zagotovilo donos na naložbo v višini 7,2 %, česar zasebni delničarji nimajo (18).

(67)

Po mnenju Komisije se ob upoštevanju, da bodo letni obroki plačani, da je delež podjetja SODIGA manjšinski in mu ne omogoča vpliva na upravljanje podjetja ter da bo podjetje Siderúrgica Ańón proizvajalo predvsem za svoje lastne delničarje, ta delež z ekonomskega stališča lahko obravnava kot podrejeno posojilo v obliki deleža. Ne glede na to pa je treba s stališča tveganja to naložbo obravnavati kot normalni delniški kapital, kajti podrejena posojila v obliki deleža imajo kljub temu, da so podrejena drugim dolžniškim instrumentom, prednost pred delniškim kapitalom.

(68)

Vprašanje je, ali bi zgoraj omenjeni donos na naložbo v višini 7,2 % pokril tveganje in bil sprejemljiv za zasebnega vlagatelja, ki bi odobril podrejeno posojilo v obliki deleža. Komisija ob upoštevanju pristopa, sprejetega v Odločbi Komisije 2003/284/ES z dne 11. decembra 2002 o državni pomoči Španije za Sniace SA (19), meni, da bi bila običajna obrestna mera za kritje tveganja 12,33 % pri prvi dokapitalizaciji in 11,06 % pri drugi. To ustreza medbančni obrestni meri, ki jo Komisija uporablja za izračunavanje tržne referenčne stopnje ob prištetih običajnih 75 baznih točkah, ki jih dodaja pri posojilih v Španiji (6,33 % 19. aprila 2001 in 5,06 % 1. marca 2002), ob prištetih 600 baznih točkah. Teh 600 baznih točk je upravičenih zaradi pomanjkanja vsakega poroštva, zaradi tveganja pri novem podjetju v sektorju jeklarstva, za katerega je značilen presežek zmogljivosti, in zaradi dejstva, da, kot je bilo obrazloženo zgoraj, obstaja večje tveganje kot pri običajnem posojilu (v primeru nelikvidnosti bi imeli vsi upniki prednost) (20). To je v skladu z navedbami v Obvestilu Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (21), ki navaja, da se lahko referenčna stopnja zviša za 400 baznih točk ali več pri situacijah posebnega tveganja (na primer, kadar poroštva, ki jih zahtevajo banke niso pridobljena).

(69)

Komisija zato meni, da pridobitev deleža dejansko daje prednost podjetju Siderúrgica Ańón, ki se financira iz državnih sredstev.

(70)

Element pomoči pri obeh deležih je enak razliki v obrestnih stopnjah med 12,33 % in 7,2 % – oziroma 5,13 % – pri prvem deležu ter razliki v obrestnih stopnjah med 11,06 % in 7,2 % – oziroma 3,86 % – pri drugem deležu. Ob upoštevanju obrokov, ki jih podjetje Siderúrgica Ańón plačuje podjetju SODIGA, ta pomoč torej ustreza razliki med odplačili, ki se dejansko izplačajo, in letnimi plačili obresti ter odplačilom glavnice, ki bi ga bilo treba izplačati ob uporabi zgoraj navedenih običajnih obrestnih mer 12,33 % in 11,06 %. To vodi v letna plačila obresti 222 317,3 EUR za prvi delež in 54 766,9 EUR za drugi. Razlika med primernimi plačili obresti in dejanskimi roki odplačevanja za oba deleža se lahko prikaže kot spodaj (22):

(71)

V zvezi s posojilom prek sklada INESGA (glej uvodno izjavo (26)) Komisija meni, da bi lahko bili prisotni elementi državne pomoči, ker se obrestna mera zdi precej nizka. Vendar Komisija ugotavlja, da sredstva prispevajo zasebne banke, ki se lahko svobodno odločajo, ali bodo sodelovale v posojilu ali ne. V teh okoliščinah Komisija ugotavlja, da obstajajo boljši finančni pogoji zaradi posredovanja IGAPE (poroštvo, subvencioniranje obresti za neposredno plačilo bankam) in zaradi dejstva, da gre za sindicirano posojilo. Zato v samem posojilu ni državne pomoči.

(72)

V zvezi s poroštvom IGAPE (glej uvodno izjavo (26)), praksa Komisije (23) za ocenjevanje posameznih poroštev vključuje več pogojev, da poroštvo ni državna pomoč. V tem primeru je Komisija ugotovila, da podjetje Siderúrgica Ańón ni imelo finančnih težav v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (24) in je pridobilo posojila na finančnih trgih brez posredovanja države. Ugotovila je tudi, da je poroštvo vezano na točno določeno posojilo, velja za fiksni maksimalni znesek, pokriva 30 % dolgovanega posojila in ni odprtega tipa. V zvezi s plačano ceno za poroštvo Komisija dvomi, da je plačana premija (0,2 % na leto na zavarovani dolg brez formalizacijske provizije) ustrezala tržni ceni podobnega poroštva zlasti ob upoštevanju seznamov maksimalnih cen za poroštva, objavljenih v dveh bankah, ki sta sodelovali pri posojilu.

(73)

Komisija ne more sprejeti za primerjavo naknadnih „ponudb“ obeh bank (glej uvodno izjavo (48)), ker sta hipotetični in sta bili sestavljeni za namene tega postopka. Poleg tega sta to zgolj ponudbi dveh bank in ni nujno, da predstavljata tržno sliko.

(74)

Komisija tudi ne more sprejeti argumentov v zvezi s posebnimi značilnostmi poroštva (glej točko (47) zgoraj) in s tem stopnje znižanja cene na „običajnem“ trgu iz naslednjih razlogov: (a) dejstvo, da so poroštva v Španiji običajno izvršljiva na prvo zahtevo, pojasnjuje zahteva po drugih zavarovanjih od upravičenca. Vendar se je v tem primeru IGAPE izrecno odpovedal pravici po zahtevi drugih zavarovanj (po pridobitvi soglasja od galicijske regionalne vlade); (b) dejstvo, da poroštvo pokriva le 30 % posojila, ni pomembno, kajti za vlagatelja je pomembno samo, koliko tvega; (c) dejstvo, da projekt pospešujejo skupine, znane po svoji likvidnosti, tudi ni pomembno, kajti te skupine ne bi bile odgovorne za dolgove podjetja Siderúrgica Ańón.

(75)

V teh okoliščinah Komisija meni, da bi v tem posebnem primeru morala biti tržna mera za podobno poroštvo 0,6 % na leto, kot so to opredelili španski organi (glej uvodno izjavo (47)).

(76)

Komisija zato meni, da poroštvo dejansko daje prednost podjetju Siderúrgica Ańón, ki se financira iz državnih sredstev.

(77)

Glede zneska državne pomoči v takšnem poroštvu točka 3.2 obvestila o poroštvih ugotavlja, da bi bilo treba izračunati ekvivalent pomoči v denarju za posamezno poroštvo na enak način kot ekvivalent pomoči za mehko posojilo, ob tem pa bi subvencija iz obresti predstavljala razliko med tržno mero in mero, pridobljeno zaradi državnega poroštva, potem ko so bile vse plačane premije odštete. V tem primeru, da bi določili tržno mero takšnega posojila, in ob pomanjkanju drugih nezajamčenih posojil za financiranje naložbe, Komisija meni, da je primerno uporabiti obrestno mero nezavarovanega kreditiranja, odobrenega pri Caixa de Galicia za podjetje Siderúrgica Ańón (glavnica 3 000 000 EUR, obrestna mera – 12-mesečna Euribor + 0,75, formalizacijska provizija 0,15 %, zapadlost eno leto od 20. marca 2002) (25). Subvencija iz obresti na posojilo INESGA je torej 0,3 % (razlika 0,50 % med premijo za tveganje posojila sklada INESGA (3-mesečna Euribor + 0,25 %) in premijo za tveganje tega kreditiranja (12-mesečna Euribor + 0,75 %) minus 0,2 %, plačanega za poroštvo). To znaša 28 848,6 EUR (0,3 % od 9 616 193 EUR) na leto.

(78)

Dotacija, odobrena s strani IGAPE (glej uvodno izjavo (24)), brezobrestno posojilo španskega ministrstva za znanost in tehnologijo (glej uvodno izjavo (25)), subvencioniranje obresti in formalizacijske provizije s strani IGAPE pri posojilu, odobrenem prek sklada INESGA (glej točko (26) zgoraj), dajejo prednost podjetju Siderúrgica Ańón, ki se financira iz državnih sredstev.

(79)

Zneski ukrepov pomoči, navedenih v prejšnji točki, so naslednji: pri dotaciji IGAPE: 2 399 407 EUR; pri dotacijah IGAPE na posojilo sklada INESGA: 0,25 % na leto na 9 616 193 EUR (subvencija obresti) – oziroma 24 040,5 EUR na leto – in 0,5 % na 9 616 193 EUR (formalizacijska provizija) – oziroma 48 081 EUR na leto; pri brezobrestnem posojilu ministrstva za znanost in tehnologijo: 5,7 % na leto na 1 803 036 EUR – oziroma 102 773,5 EUR na leto.

(80)

Ob upoštevanju obstoja konkurence in trgovine znotraj Skupnosti v sektorju (glej uvodne izjave (20) do (23) zgoraj) Komisija meni, da zgoraj omenjeni ukrepi pomoči izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in imajo negativen vpliv na trgovino med državami članicami.

(81)

Komisija torej ugotavlja, da dotacija IGAPE, brezobrestno posojilo ministrstva za znanost in tehnologijo, subvencioniranje obresti s strani IGAPE in formalizacijske provizije na posojilo s strani sklada INESGA, delež, ki ga je pridobilo podjetje SODIGA v delniškem kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón, in poroštvo IGAPE predstavljajo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(82)

Komisija najprej ne more sprejeti argumenta, da so bili nekateri ukrepi pomoči dodeljeni po odobrenih shemah (N 21/95 (26) in N 182/01 (27). Pri odločbah za potrditev teh shem je Komisija upoštevala zavezo španskih organov, da bodo spoštovali ustrezna pravila za jeklarski sektor. Komisija opaža, da so bila pravila za jeklarski sektor v zakoniku o pomoči jeklarski industriji, kar je izločilo jeklarski sektor iz teh shem in zahtevalo predhodno obvestilo. Ker ta obveznost predhodnega obvestila ni bila spoštovana, ti dve shemi ne zajemata pomoči, dodeljene podjetju Siderúrgica Ańón.

(83)

V skladu s točko 44 sporočila Komisije o nekaterih vidikih obravnavanja konkurenčnih primerov zaradi izteka veljavnosti Pogodbe ESPJ „ob sprejemanju odločb po 23. juliju 2002 glede državne pomoči, izvajane tega dne ali prej brez predhodnega dovoljenja Komisije, bo ukrepala v skladu z Obvestilom Komisije o ugotavljanju uporabnih pravil za oceno nelegalne državne pomoči“ (28). V skladu z zadnjim odstavkom omenjenega sporočila so v njem določena pravila vendarle „brez prejudiciranja tolmačenja pravil Sveta in Komisije na področju državnih pomoči“.

(84)

V skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) (29) Uredbe (ES) št. 70/2001,„(i)ndividualna pomoč, ki se dodeli zunaj sheme pomoči pred začetkom veljavnosti te uredbe, v odsotnosti dovoljenja Komisije in se z njo krši obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in je oproščena te obveznosti, če izpolnjuje pogoje iz te uredbe, z izjemo zahteve iz člena 3(1), da se izrecno sklicuje na to uredbo“.

(85)

Komisija meni, da je glede na podatke o prometu, delovni sili in skupni bilančni vsoti podjetja Siderúrgica Ańón in povezanih podjetij (glej uvodni izjavi (15) in (17)) podjetje srednje veliko (po Prilogi 1 k uredbi o MSP). Zato je treba oceniti, ali katera od naložbenih pomoči, odobrenih za podjetje Siderúrgica Ańón, izpolnjuje pogoje uredbe o MSP.

(86)

V tem pogledu Komisija opaža, da v skladu s členom 6(1) uredbe o MSP posamezne odobrene pomoči niso opravičene obveznosti predhodnega obvestila, če je izpolnjen eden od dveh pragov, omenjenih v (a) in (b).

(87)

Iz tega sledi, da pomoč v obliki dotacije, ki jo je dodelil IGAPE, v višini 2 399 407 EUR ne more biti izvzeta. Po trditvah španskih organov (glej uvodno izjavo (24)) predstavlja pomoč 8 % naložbe. Naložba torej znaša 29 992 588 EUR, kar presega prag 25 000 000 EUR, določen v členu 6(1)(a). Poleg tega je treba jeklarsko industrijo obravnavati kot sektor, ki ni upravičen do regionalne pomoči v skladu s tretjim odstavkom točke 1 sporočila Komisije o pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter zaprtje v jeklarskem sektorju (30) in v skladu s točko 27 večsektorskega okvira za regionalno pomoč pri velikih naložbenih projektih (31). Enako je veljalo, ko je bila odobrena pomoč za jeklarstvo po zakoniku o pomoči jeklarski industriji. Ker je podjetje Siderúrgica Ańón srednje veliko, je začetna točka za uporabno zgornjo mejo, kot je omenjena v členu 6(1)(a)(i), označena v členu 4(2)(b) pri 7,5 %. V skladu s členom 6(1)(a)(i) bruto intenzivnost pomoči ne sme preseči 50 % od 7,5 %, tj. 3,75 %. 8 % je opazno nad tem pragom. Pri bruto količini dotacije s strani IGAPE je dejansko treba upoštevati celotno količino dotacije (ki znaša 8 %) in ne tisto, kar je bilo po trditvah španskih organov (glej uvodno izjavo (37)) izplačano na začetku (kar znaša 0,95 %), ker je pri oceni pomoči treba upoštevati odobreno količino in ne izplačane količine.

(88)

Kot sledi tudi iz zadnjega stavka točke 27 večsektorskega okvira za regionalno pomoč pri velikih naložbenih projektih, da so velike posamezne odobrene pomoči v jeklarskem sektorju, ki niso izvzete po uredbi o MSP, nezdružljive s skupnim trgom, dotacija, ki jo je dodelil IGAPE, ne more biti izvzeta po uredbi o MSP. Treba je poudariti, da bi prišli do enakih sklepov, če bi uporabili zakonik o pomoči jeklarski industriji, ki je veljal v času dodelitve pomoči.

(89)

Vse ostale oblike pomoči, ki se obravnavajo kot naložbena pomoč, prav tako ne morejo biti izvzete po uredbi o MSP. Zato bi jih bilo treba združiti z dotacijo, ki jo je dodelil IGAPE, in bi tako bile nezdružljive iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od (86) do (88).

(90)

Združljivost po regionalnih odstopanjih za državne pomoči je treba oceniti v skladu z vsebinskimi merili, določenimi v katerem koli instrumentu, veljavnem v času dodelitve pomoči, v skladu z obvestilom Komisije o določanju uporabnih pravil za oceno nelegalne državne pomoči. Kot je že bilo omenjeno, zakonik o pomoči jeklarski industriji ni odobril nobene regionalne pomoči v času dodelitve pomoči. Zato pomoč ne more izpolnjevati pogojev za regionalno odstopanje.

(91)

Komisija tudi ne more sprejeti argumenta, da so bile nekatere naložbe upravičene kot pomoč na področju varstva okolja iz teh razlogov:

(92)

V skladu s členom 3 zakonika o pomoči jeklarski industriji (32), ki določa merila za uporabo smernic za varstvo okolja, se mora Komisija izogibati dodeljevanju splošne naložbene pomoči za nove tovarne ali opremo pod pretvezo varstva okolja. Poleg tega smernice za varstvo okolja (33), ki se uporabljajo v skladu z zakonikom o pomoči jeklarski industriji, navajajo, da ne zajemajo pomoči, ki je navidezno namenjena ukrepom na področju varstva okolja, v resnici pa predstavlja splošne naložbe (točka 3.2.1).

(93)

V tem primeru Komisija najprej ugotovi, da španski organi niso upoštevali varstva okolja, ko so dodeljevali pomoč.

(94)

Komisija tudi ugotavlja, da bodo naložbe v čistilni sistem za vodo in v peč za pogrevanje povečale učinkovitost podjetja prek znižanih stroškov vode ali energije. Namestitev tovrstne opreme je običajna praksa v industriji, ne da bi se jo upoštevalo kot naložbo v varstvo okolja. Komisija meni, da je to razlog za izvedbo teh naložb in da jih torej ne zajemajo smernice za varstvo okolja (34).

(95)

V nobenem primeru pa španski organi niti prejemnik niso predložili konkretnih dokazov o koristih teh namestitev za varstvo okolja. Zato ni potrebe po uporabi neodvisnih strokovnjakov ali po posvetovanju z državami članicami (glej Prilogo k zakoniku o pomoči jeklarski industriji). Prav tako tudi niso odšteli vseh prednosti zaradi nižjih stroškov proizvodnje, kot to zahteva Priloga (35) k zakoniku o pomoči jeklarski industriji, ali razložili, kako so bili izračunani dodatni stroški.

(96)

V zvezi z naložbo v komunalna dela Komisija meni, da ni koristi za varstvo okolja in da, če bi obstajale koristi za varnost delavcev, te ne bi bile zajete v smernicah za varstvo okolja ali v določbah zakonika o pomoči jeklarski industriji.

(97)

Komisija prav tako ne vidi, po kateri določbi zakonika o pomoči jeklarski industriji bi se lahko pomoč štela za združljivo. Očitno ne gre za pomoč za raziskave in razvoj ali za pomoč za zaprtja, dodeljena pa ni bila v Grčiji. Poleg tega Komisija opaža, da pomoči niso pomoči za usposabljanje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (36) in niso pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za zaposlovanje (37)  (38). V nobenem primeru se španski organi niso sklicevali na nobeno od teh odstopanj ali uredb.

(98)

Končno Komisija opaža, da obvestilo Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu ni bilo uporabno za jeklarski sektor v času, ko je bila pomoč dodeljena, in še vedno ni uporabno za ta sektor v skladu z določbami osmega odstavka točke VIII.3.

(99)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da ni v tem primeru uporabna nobena izjema za prepoved naložbene pomoči v jeklarski sektor in da torej ukrepi, ki jih je Komisija prepoznala kot državne pomoči, niso združljivi s skupnim trgom.

(100)

Komisija ugotavlja, da je Španija nelegalno izvršila sporne ukrepe državne pomoči, ki so nezdružljivi s skupnim trgom. Te ukrepe je torej treba opustiti.

(101)

Poleg tega pri sprejetih negativnih odločbah v primerih nelegalne pomoči v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 Komisija odloči, da bo vpletena država članica sprejela vse potrebne ukrepe, da bo prejemnik povrnil pomoč. Povrnjena pomoč vključuje obresti od datuma, ko je bila pomoč na voljo prejemniku, do datuma povračila. Obresti se izračunajo na osnovi referenčne stopnje za izračunavanje ekvivalenta regionalne pomoči –

(a)

element pomoči pri deležu, ki ga je pridobilo podjetje SODIGA v delniškem kapitalu podjetja Siderúrgica Ańón, ki ustreza:

(b)

dotacija, ki jo je dodelil IGAPE 10. novembra 2000, v višini 2 399 407 EUR;

(c)

subvencije obresti, odobrene za sindicirano posojilo v višini 9 616 193 EUR dne 2. aprila 2001 prek 30-odstotnega poroštva, tj. 0,3 % na leto, in subvencija neposrednih obresti v višini 0,25 % na leto, ki jih je financiral IGAPE in ki skupaj znašajo 52 889,10 EUR na leto;

(d)

plačilo formalizacijske provizije 48 081 EUR s strani IGAPE pri posojilu 9 616 193 EUR dne 2. aprila 2001;

(e)

subvencija obresti 5,7 % na leto pri brezobrestnem posojilu 1 803 036 EUR, ki ga je dodelilo ministrstvo za znanost in tehnologijo 29. decembra 2000.

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/37

(1)

Direktiva 2000/75/ES določa pravila za obvladovanje in ukrepe za boj zoper bolezen modrikastega jezika v Skupnosti, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij in prepovedjo premikov živali z navedenih območij.

(2)

Odločba Komisije 2005/393/ES z dne 23. maja 2005 o okuženih in ogroženih območjih zaradi bolezni modrikastega jezika in o pogojih, ki veljajo za premike s teh območij ali prek teh območij (2) določa razmejitev globalnih geografskih območij, kjer morajo države članice vzpostaviti okužena in ogrožena območja („območja z omejitvami“) zaradi bolezni modrikastega jezika.

(3)

Španija je obvestila Komisijo, da so odkrili širjenje virusa na številnih obrobnih območjih območij z omejitvami, ki se nanaša na serotip 4.

(4)

Zato je treba ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o prenašalcu bolezni in razvoju njegove sezonske aktivnosti razširiti območja z omejitvami.

(5)

Odločbo 2005/393/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

—

Province Cádiz, Málaga, Sevilla, Huelva, Córdoba, Cáceres, Badajoz.

—

Provinca Jaen (comarcas Jaen in Andujar).

—

Provinca Toledo (comarcas Almorox, Belvis de Jara, Gálvez, Mora, Los Navalmorales, Ocaña, Oropesa, Quintanar de la Orden, Madridejos, Talavera de la Reina, Toledo, Torrijos in Juncos).

—

Provinca Avila (comarcas Arenas de San Pedro, Candelada, Cebreros, Las Navas del Marques, Navaluenga in Sotillo de la Adrada).

—

Provinca Ciudad Real (comarcas Almadén, Almodóvar del Campo, Ciudad Real, Horcajo de los Montes, Malagón, Manzanares in Piedrabuena).

—

Provinca Salamanca (comarcas Bejar, Ciudad Rodrigo in Sequeros).

—

Provinca Madrid (comarcas Aranjuez, El Escorial, Grinon, Navalcarnero in San Martin de Valdeiglesias).“.

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/39

(1)

Odločba 1999/355/ES o nujnih ukrepih proti širjenju škodljivega organizma Anoplophora glabripennis (Motschulsky) v zvezi s Kitajsko (z izjemo Hongkonga) (2) in Odločba 2001/219/ES o začasnih nujnih ukrepih v zvezi z leseno embalažo, ki je v celoti ali deloma iz neobdelanega lesa iglavcev s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske in Združenih držav Amerike (3) sta zastareli, saj so ustrezne določbe zdaj navedene v Direktivi 2000/29/ES.

(2)

V skladu s tem je treba zaradi doslednosti in jasnosti zakonodaje Skupnosti razveljaviti Odločbi 1999/355/ES in 2001/219/ES.

(3)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/40

(1)

Odločba Komisije 2003/322/ES z dne 12. maja 2003 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede hranjenja nekaterih ptic iz vrst mrhovinarjev z nekaterimi snovmi kategorije 1 (2) določa pogoje za odobritev hranjenja nekaterih ogroženih ali zaščitenih ptic iz vrst mrhovinarjev s strani držav članic.

(2)

V skladu z navedeno odločbo in da se obvlada tveganje širjenja transmisivnega spongiformnega encefalitisa (TSE), morajo imeti pred uporabo klavni trupi živali iz družine goved, ovac in koz, ki so namenjene za hranjenje, opravljen test na TSE z negativnim rezultatom.

(3)

Za izboljšanje razpoložljivosti krme za ogrožene in zaščitene vrste je primerno, da se uskladijo zahteve za testiranje klavnih trupov, ki se uporabljajo za hranjenje, s specifikacijami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (3) in da se omeji delež vzorčenih ovčjih in kozjih trupov.

(4)

Obdrži se prepoved uporabe klavnih trupov za hranjenje, ki imajo opravljen test na TSE s pozitivnim rezultatom.

(5)

Odločbo 2003/322/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

„(b)

zagotoviti, da imajo klavni trupi živali iz družine goved in vsaj 40 % klavnih trupov iz družine ovac in koz, ki so namenjene za hranjenje, opravljen test na TSE z negativnim rezultatom ter da se izvede program spremljanja TSE v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001; in“.

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/41

(1)

Za omogočitev razporeditve sredstev v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata je treba ponovno sprejeti Sklep ECB/2002/9 z dne 21. novembra 2002 o porazdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic (1). Dodatno je iz operativnih razlogov primerneje, da se prihodek Evropske centralne banke (ECB) iz naslova eurobankovcev v obtoku razdeli samo enkrat za vsako poslovno leto, ne pa za vsako četrtletje.

(2)

Sklep ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev (2) določa razdelitev eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke (NCB) sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Po členu 4 Sklepa ECB/2001/15 in prilogi k temu sklepu je ECB dodeljeno 8 % skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku. ECB ima terjatve znotraj Eurosistema do NCB v sorazmerju z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala v višini, enaki vrednosti eurobankovcev, ki jih izdaja.

(3)

V skladu s členom 2(2) Sklepa ECB/2001/16 z dne 6. decembra 2001 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic za poslovno leto 2002 (3), se saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku obrestujejo po referenčni obrestni meri. Po členu 2(3) Sklepa ECB/2001/16 se te obresti poravnajo s plačili preko sistema TARGET.

(4)

Uvodna izjava 6 k Sklepu ECB/2001/16 določa, da bi se prihodek, ki nastaja v ECB od obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB, ki se nanašajo na njen delež eurobankovcev v obtoku, načeloma moral razdeliti med NCB v skladu s sklepi Sveta ECB sorazmerno z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala in v istem poslovnem letu, ko se nateče.

(5)

Pri razdelitvi prihodka, ki nastaja v ECB od obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB, ki se nanašajo na njen delež eurobankovcev v obtoku, bi morala ECB upoštevati oceno svojega finančnega rezultata za to leto, v kateri je ustrezno vključena potreba po razporeditvi sredstev v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata ter razpoložljivost rezervacij, ki se lahko sprostijo za pokritje predvidenih odhodkov.

(6)

Svet ECB bi moral pri ugotavljanju zneska čistega dobička ECB, ki se prenese v sklad splošnih rezerv v skladu s členom 33.1 Statuta, upoštevati, da je treba vsak del tega dobička, ki ustreza prihodku iz naslova eurobankovcev v obtoku, v celoti razdeliti med NCB –

(a)

„sodelujoče države članice“ pomenijo države članice, ki so sprejele euro v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti;

(b)

„NCB“ pomeni nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic;

(c)

„saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastajajo med posamezno NCB in ECB ter med eno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2001/15;

(d)

„prihodek ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomeni prihodek, ki nastaja v ECB od obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB, ki se nanašajo na njen delež eurobankovcev v obtoku, zaradi uporabe člena 2 Sklepa ECB/2001/16.

1.

Svet ECB pred koncem poslovnega leta odloči, da se dela ali celotnega prihodka ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku ne razdeli v skladu s členom 2, in sicer v obsegu, ki je potreben za to, da znesek razdeljenega prihodka ne preseže čistega dobička ECB za tisto leto, če Svet ECB na podlagi obrazložene ocene s strani Izvršilnega odbora pričakuje, da bo ECB imela skupno letno izgubo ali da bo ustvarila letni čisti dobiček, ki bo manjši od ocenjenega zneska njenega prihodka iz naslova eurobankovcev v obtoku.

2.

Svet ECB lahko pred koncem poslovnega leta odloči, da se del ali celotni prihodek ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku prenese v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata.

26.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/43

(1)

Evropska centralna banka (ECB) bi morala biti ob upoštevanju narave svoje dejavnosti ustrezno zavarovana pred tveganji deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata. Svet ECB lahko v bilanci stanja ECB oblikuje rezervacije za takšna tveganja.

(2)

Člen 3(2) Sklepa ECB/2005/11 o razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic (1) določa, da Svet ECB lahko pred koncem poslovnega leta odloči, da se del ali celotni prihodek ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku prenese v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata –