16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/1

(1)

Avgusta 1999 je Svet z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov („JŽV“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine. Preiskava, ki je pripeljala do ukrepov, se v tem dokumentu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Ukrepi, veljavni za ta uvoz, so vključevali dajatev ad valorem, razen za uvoz enega indijskega, enega mehiškega, enega južnoafriškega in enega ukrajinskega proizvajalca izvoznika, katerih zaveze so bile sprejete s Sklepom Komisije 1999/572/ES (3). Z Uredbo (ES) št. 1678/2003 je Komisija preklicala zavezo, ki jo je ponudil zgoraj omenjeni ukrajinski proizvajalec izvoznik, z Uredbo (ES) št. 1674/2003 pa je Svet ponovno uvedel ustrezno protidampinško dajatev ad valorem za tega izvoznika.

(3)

Ugotovljeno je bilo, da se je izogibanje prvotnim ukrepom, ki zadevajo uvoz iz Ukrajine in LRK, po preiskavah v skladu s členom 13 osnovne uredbe odvijalo prek Moldavije in Maroka. Zaradi tega je Svet z Uredbo (ES) št. 760/2004 (4) razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno na uvoz s poreklom iz Ukrajine, tudi na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Moldavije. Podobno je bila dokončna protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz LRK, z Uredbo Sveta (ES) št. 1886/2004 (5) razširjena na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, z izjemo tistih izdelkov, ki jih je dejansko proizvedel maroški proizvajalec.

(4)

Komisija je 20. novembra 2004 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6), začela protidampinški postopek glede uvoza enakega izdelka s poreklom iz Republike Koreje, po tem, ko je industrija Skupnosti vložila pritožbo, ki vsebuje prima facie dokaze, da se je tako blago uvažalo po dampinških cenah in tako povzročilo znatno škodo industriji Skupnosti. Preiskava je bila zaključena s Sklepom Komisije 2005/739/ES (7) brez uvedbe ukrepov.

(5)

Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnih protidampinških ukrepov za JŽV s poreklom iz LRK, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine (8) je Komisija 17. maja 2004 prejela zahtevek za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek je vložil povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije (EWRIS) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % proizvodnje JŽV v Skupnosti. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(7)

Ker ni bilo dokazov, ki bi se nanašali na uvoz s poreklom iz Mehike, vložnik ni zahteval začetka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza s poreklom iz Mehike. Zato so ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz s poreklom iz Mehike, 18. avgusta 2004 (9) prenehali veljati.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, zato je začela pregled (10).

(9)

Komisija je o pregledu zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov v Skupnosti, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom v eni od zadevnih držav, se je zdelo ustrezno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preuči, ali se mora vzorec uporabiti. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zgoraj navedene stranke pozvane, da se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v dveh tednih po začetku postopka javijo Komisiji in predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(11)

Sedemnajst proizvajalcev Skupnosti je obrazec za vzorčenje pravilno izpolnilo v roku in se uradno strinjalo, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. V obrazcu za vzorčenje so bile med drugim zahtevane informacije, ki zadevajo razvoj nekaterih „makro“ kazalcev škode, namreč proizvodno zmogljivost, obseg proizvodnje, zaloge, obseg prodaje in zaposlovanje.

(12)

Od sedemnajstih zgoraj omenjenih proizvajalcev je bilo za vzorec izbranih pet družb, za katere je bilo ugotovljeno, da so v smislu obsega proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka v Skupnosti predstavniki industrije Skupnosti.

(13)

Le en uvoznik je predložil informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s službami Komisije. Glede na te okoliščine so se službe Komisije odločile, da vzorca ne bodo uporabile v primeru nepovezanih uvoznikov, ampak bodo zgoraj omenjenemu uvozniku poslale vprašalnik. Vendar pozneje zadevni uvoznik ni izpolnil vprašalnika. Zato se šteje, da nepovezani uvozniki niso sodelovali. Združenje, ki predstavlja interese uvoznikov („EWRIA“), je dalo splošne pripombe, predvsem glede opredelitve zadevnega in podobnega izdelka. Te pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah (19) in (20).

(14)

Komisija je zato poslala vprašalnike petim vzorčenim proizvajalcem Skupnosti in vsem znanim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega je Komisija stopila v stik z enim proizvajalcem v Turčiji („primerljiva država“) in mu poslala vprašalnik.

(15)

Komisija je prejela odgovore na vprašalnike petih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in treh proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, kakor tudi od dveh povezanih uvoznikov in enega proizvajalca v primerljivi državi.

(16)

V ta namen so bili opravljeni preveritveni obiski v naslednjih družbah:

(17)

Preiskava glede nadaljevanja in/ali ponovnega pojava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, ki so pomembna za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(18)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, to so jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm. Trenutno so uvrščeni pod oznake KN ex 7312 10 82, ex 7312 10 84, ex 7312 10 86, ex 7312 10 88 in ex 7312 10 99.

(19)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da imajo zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci izvozniki na domačem trgu, kakor tudi tisti izdelki, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti, ter proizvajalec v primerljivi državi na domačem trgu primerljive države, enake osnovne fizikalne lastnosti ter končne uporabe, zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Združenje EWRIA je ponovno navedlo utemeljitev iz prvotne preiskave, da se zadevni izdelek bistveno razlikuje od tistih izdelkov, ki se proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, in se jih ne sme primerjati. Utemeljitev je bila podrobneje obravnavana v prvotnih uredbah, ki uvajajo začasne in dokončne ukrepe na uvoz zadevnega izdelka, in ugotovljeno je bilo, da sta v Skupnosti proizveden JŽV in uvožen JŽV podobna. Ker združenje EWRIA ni predložilo novih elementov, ki bi pokazali, da se je osnova, na kateri temeljijo prvine prvotne ugotovitve, spremenila, se potrdijo sklepne ugotovitve iz končne uredbe.

(21)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali je damping trenutno prisoten in ali se bo v tem primeru zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval.

(22)

Po podatkih Eurostata je med OP celoten obseg uvoza jeklenih vrvi iz LRK, Indije, Južne Afrike in Ukrajine („zadevne države“) znašal 7 784 ton, kar predstavlja 4,4 % tržnega deleža Skupnosti.

(23)

Obdobje preiskave prvotne preiskave je zajemalo 15 mesecev (1. januar 1997 do 31. marca 1998) in je zajelo le uvoz v Skupnost pred širitvijo. Zato številke glede uvoza iz obdobja prvotne preiskave in OP niso neposredno primerljive. V vsakem primeru je celoten uvoz zadevnih držav v EU-15 v obdobju prvotne preiskave znašal 21 102 toni, kar predstavlja 14,3 % tržnega deleža Skupnosti.

(24)

V Indiji je sodeloval en proizvajalec izvoznik, ki po podatkih Eurostata zajema 75 % obsega izvoza. V Južni Afriki je edini znani proizvajalec izvoznik predložil informacije o svojem izvozu med OP, kar je v istem obdobju predstavljalo celoten izvoz Južne Afrike v Skupnost. Sodeloval je en proizvajalec izvoznik iz LRK, ki predstavlja 75 % izvoza zadevnega izdelka iz LRK v Skupnost. Kar zadeva Ukrajino, pa v sedanji preiskavi ni sodeloval noben od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov.

(25)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe se je, kadar se okoliščine niso spremenile, uporabljala enaka metodologija kot v prvotni preiskavi.

(26)

Po podatkih Eurostata je med OP celoten obseg uvoza JŽV iz Indije znašal 3 869 ton, kar predstavlja 2,2 % tržnega deleža Skupnosti.

(27)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je bilo za sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je njegova celotna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, to pomeni, ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega izvoza v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da to za ta primer velja.

(28)

Na podlagi razkritij je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik nasprotoval metodi, ki jo je uporabila Komisija. Trdil je, da bi moral biti za preskus reprezentativnosti uporabljen obseg prodaje zadevnega izdelka prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti in ne povezanemu uvozniku v Skupnosti. Vendar člen 2(2) osnovne uredbe določa, da je treba za določitev, ali je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, primerjati obseg domače prodaje z obsegom prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, brez opredelitve, ali je treba upoštevati izvoz prvemu neodvisnemu kupcu ali izvoz povezanemu uvozniku. Ugotovljeno je bilo, da je bila metoda, ki jo je uporabila Komisija, razumna in v skladu z osnovno uredbo. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(29)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki jih je zadevna družba prodala na domačem trgu in ki so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(30)

Za vsako vrsto, ki jo je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto JŽV, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste JŽV se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste JŽV, izvožene v Skupnost. To je veljalo za 31 % vseh izvoženih vrst izdelka v Skupnost.

(31)

Preučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja vsake vrste izdelka, prodanega na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje kot prodaja, opravljena v običajnem poteku trgovine, pri čemer je določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam zadevne vrste izdelka. V primerih, ko je obseg prodaje zadevne vrste, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste, ali je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo te vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste.

(32)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti.

(33)

Kadar domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso mogle biti uporabljene za določitev normalne vrednosti, ker te vrste izdelka niso bile prodane na domačem trgu ali v običajnem poteku trgovine, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Ker ni bilo na voljo nobene druge razumne metode, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(34)

V vseh primerih, kjer je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom za izvožene vrste dodan razumen odstotek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA stroški“) in primerna stopnja dobička. Glede na to in v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so zneski za PSA stroške in dobički temeljili na dejanskih informacijah glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

(35)

Po razkritju je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da je Komisija pri izračunu njegove domače stopnje dobička v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe narobe vključila domačo prodajo izdelkov izven obsega preiskave, tj. zaprtih svitkov žičnatih vrvi. Vendar so, kot je navedeno v uvodni izjavi (18), svitki vrvi izrecno vključeni v opredelitev zadevnega izdelka ne le za sedanjo preiskavo, ampak tudi za prvotno preiskavo. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(36)

Indijski proizvajalec izvoznik je trdil, da normalna vrednost, uporabljena za izračun njegove stopnje dampinga med OP, ne odraža nujno domačih cen in stroškov, ker je bila določena na nereprezentativni podlagi, tj. na podlagi štirih mescev OP in ne dvanajstih. Treba je opomniti, da se v okviru pregleda zaradi izteka roka in v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučuje, ali obstaja verjetnost, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode. Zato se dokončne protidampinške dajatve niti ne potrdijo niti ne razveljavijo, medtem ko se individualne stopnje dajatev kot take ne morejo spremeniti. Ker izračun natančnih stopenj dampinga v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ni potreben, temelji preučitev nadaljevanja dampinga na reprezentativnem sklopu podatkov med OP. V sedanjem postopku so bili zahtevani podatki za mesece ob koncu vsakega četrtletja in proizvajalci izvozniki so bili pozvani, da dajo pripombe glede njihove reprezentativnosti. Proizvajalec izvoznik temu pristopu ni nasprotoval v zahtevanem roku, ampak šele po preveritvenem obisku na kraju samem, tj. v času, ko preveritev različnih sklopov podatkov ne bi bila več mogoča. Proizvajalec izvoznik tudi ni pojasnil ali predložil dokazov o tem, zakaj v tem posebnem primeru izbrana obdobja ne bi bila reprezentativna. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(37)

Ker je bil ves izvoz zadevnega izdelka v Skupnost prodan povezanim družbam v Skupnosti, je bila izvozna cena konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki nadalje prodani neodvisnemu kupcu. Prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za dobičke so bile narejene z namenom vzpostavitve zanesljive izvozne cene na stopnji meje Skupnosti. V tem pogledu so bili PSA stroški povezanega uvoznika odšteti od cene pri nadaljnji prodaji v Skupnosti. Kar zadeva stopnjo dobička je treba opomniti, da se je zaradi nesodelovanja nepovezanega uvoznika in ker ni bilo predloženih zanesljivejših informacij štelo, da je treba uporabiti isto stopnjo dobička, kot je bila uporabljena v prvotni preiskavi, tj. 5 %. Na voljo ni bilo informacij, ki bi pokazale, da to ni bila zanesljiva stopnja.

(38)

Za pošteno primerjavo vrste izdelka na podlagi franko tovarna in na isti stopnji trgovine so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da naj bi vplivale na primerljivost cene. Te prilagoditve so bile narejene glede na prevozne stroške, stroške zavarovanja, bančne stroške in stroške kredita v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(39)

Za izračun stopnje dampinga je bila tehtana povprečna normalna vrednost primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost za zadevno vrsto. Ta primerjava je pokazala obstoj znatnega dampinga za zadevne proizvajalce izvoznike na stopnji, ki je višja od 10 %. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena stopnja dampinga 39,8 %. Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bila opravljena ocena stopnje dampinga na podlagi podatkov, ki se nanašajo na normalno vrednost in izvozne cene, kakor jih določa vložnik v zahtevi za pregled. Ta primerjava je pokazala tudi stopnjo dampinga v višini več kot 20 %.

(40)

Po podatkih Eurostata je med OP celoten obseg uvoza jeklenih vrvi iz LRK znašal 1 942 ton, kar predstavlja 1,1 % tržnega deleža Skupnosti. Kakor je omenjeno v uvodni izjavi (24), je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavljal 75 % celotnega kitajskega uvoza.

(41)

V prvotni preiskavi so sodelovali štirje kitajski proizvajalci izvozniki, vendar nobenemu ni bil odobren status tržnega gospodarstva ali individualna obravnava.

(42)

Ker je gospodarstvo LRK v tranziciji, je morala normalna vrednost temeljiti na informacijah iz ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(43)

V prvotni preiskavi je bila Poljska uporabljena kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti. Ker je Poljska 1. maja 2004 postala članica Evropske unije, se za protidampinške preiskave ne more več uporabiti kot primerljiva država. Za sedanjo preiskavo je vložnik za primerljivo državo predlagal Združene države Amerike („ZDA“).

(44)

Eno združenje uvoznikov je nasprotovalo izbiri ZDA in za ustrezno primerljivo državo predlagalo Južno Korejo. Vendar noben proizvajalec v ZDA in Južni Koreji ni bil pripravljen sodelovati v sedanji preiskavi zaradi izteka ukrepa.

(45)

Službe Komisije so zato raziskale druge možne primerljive države, kot so Norveška, Tajska, Indija in Turčija. Tudi kar zadeva Norveško in Tajsko, noben proizvajalec v teh dveh državah ni bil pripravljen sodelovati.

(46)

Pri preiskavi je sodeloval samo en proizvajalec JŽV v Turčiji, tako da je odgovoril na vprašalnik in privolil v preveritveni obisk na kraju samem. Preiskava je pokazala, da ima Turčija konkurenčen trg za JŽV z dvema domačima proizvajalcema, ki oskrbujeta okoli 83 % trga in konkurirata z uvozom iz drugih tretjih držav. Uvozni davki v Turčiji so nizki in ni drugih omejitev za uvoz JŽV v Turčijo. Obseg proizvodnje v Turčiji je sestavljal več kot petkratni obseg kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Turški trg se tako šteje kot dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti za LRK. Kakor je omenjeno v uvodni izjavi (19), je bil izdelek, proizveden in prodan na turškem domačem trgu, podoben izdelku, ki ga je kitajski proizvajalec izvoznik izvozil v Skupnost.

(47)

Po razkritju je eno združenje uvoznikov nasprotovalo izbiri Turčije kot primerljive države. Vendar zahtevek ni bil utemeljen in je moral biti zato zavrnjen.

(48)

Zato se sklene, da Turčija predstavlja ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(49)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je Komisija prejela od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih cen na domačem trgu Turčije nepovezanih kupcev, saj je bilo ugotovljeno, da je do teh prodaj prišlo v običajnem poteku trgovine.

(50)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje domače prodajne cene za nepovezane kupce, ki jo je zaračunaval sodelujoči proizvajalec v Turčiji.

(51)

Glede na to, da je izvoz sodelujočega izvoznika v OP predstavljal 75 % uvoza zadevnega izdelka iz LRK v ES, je določitev izvozne cene temeljila na informacijah, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v LRK. Ker je bil ves izvoz zadevnega izdelka prodan neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(52)

Za pošteno primerjavo vrste izdelka na podlagi franko tovarna in na isti stopnji trgovine so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da naj bi vplivale na primerljivost cene. Te prilagoditve so bile narejene glede na prevozne stroške, stroške zavarovanja, bančne stroške in stroške kredita v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(53)

Za določene vrste izdelka, prodanega na domačem trgu v Turčiji, so bile potrebne prilagoditve, da se jih lahko primerja s kitajskimi izvoznimi vrstami. Prilagoditve so bile narejene, da so se v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe upoštevale fizikalne razlike, kot so premer, natezna trdnost in stržen. Prilagoditve so temeljile na razlikah v ceni zadevnih vrst na turškem trgu.

(54)

Za izračun stopnje dampinga je bila tehtana povprečna normalna vrednost primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost za zadevno vrsto. Ta primerjava je pokazala, da je sodelujoči izvoznik po dampinški ceni uvažal zadevni izdelek, na stopnji več kot 65 %. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena stopnja dampinga 60,4 %.

(55)

Po podatkih Eurostata je med OP celoten obseg uvoza JŽV iz Južne Afrike znašal 278 ton, kar predstavlja 0,1 % tržnega deleža Skupnosti, tj. na stopnji de minimis. Edini znani proizvajalec izvoznik je predstavljal 100 % tega uvoza.

(56)

Ker južnoafriški proizvajalec izvoznik ni v celoti sodeloval, kot je opisano v uvodni izjavi (57), se je bilo treba opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(57)

Edini znani proizvajalec izvoznik je predložil le informacije v zvezi s svojim izvozom v Skupnost, ni pa predložil kakršnih koli informacij glede stroškov in cen podobnega izdelka na domačem trgu. Zato za OP ni mogla biti določena nobena normalna vrednost. Vendar je proizvajalec izvoznik priznal, da se je damping v OP še vedno odvijal. Na podlagi tega in ker ni bilo kakršnih koli drugih zanesljivejših informacij, se je sklenilo, da je med OP damping obstajal na znatnih stopnjah.

(58)

Po podatkih Eurostata je med OP celoten obseg uvoza JŽV iz Ukrajine znašal 1 695 ton, kar predstavlja 1 % tržnega deleža Skupnosti, kar se je štelo kot tržni delež de minimis.

(59)

Ker Ukrajina ni sodelovala, se je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe morala opreti na razpoložljiva dejstva. Na podlagi tega je bila normalna vrednost, kakor je bila določena za primerljivo državo, primerjana z izvozno ceno, ki jo je vseboval vložnikov zahtevek za pregled. Zato je bila stopnja dampinga za OP določena na več kot 65 %.

(60)

Od osmih indijskih proizvajalcev izvoznikov, imenovanih v pritožbi, je pri preiskavi sodeloval le eden. Od dveh južnoafriških proizvajalcev izvoznikov, imenovanih v pritožbi, je le eden delno sodeloval. Drugih znanih proizvajalcev v Južni Afriki ni. Kar zadeva Ukrajino, ni sodeloval noben od obeh znanih proizvajalcev izvoznikov, drugih znanih proizvajalcev v Ukrajini ni. Od devetih znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je le eden sodeloval pri preiskavi.

(61)

Sedem od osmih znanih proizvajalcev v Indiji med sedanjim pregledom zaradi izteka ukrepa ni sodelovalo. Treba je opomniti, da je v prvotni preiskavi šest od teh proizvajalcev prodajalo JŽV le na svojem domačem trgu ali na drugih trgih tretjih držav in zato niso bili predmet prvotne preiskave. Zaradi njihovega nesodelovanja pri sedanji preiskavi tudi ni bilo na voljo informacij o njihovi proizvodni zmogljivosti in obsegu, zalogah in prodaji na trge, razen na trge Skupnosti. Preučitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, je zato temeljila na razpoložljivih informacijah, tj. na informacijah, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik. Prav tako so bili preučeni podatki Eurostata v zvezi z uvoznimi cenami izvoznikov, razen sodelujočega izvoznika. Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval, če bi bili ukrepi razveljavljeni, so bili preučeni obnašanje pri določanju cen sodelujočega proizvajalca izvoznika glede na druge izvozne trge, njegove izvozne cene v Skupnost, proizvodna zmogljivost in zaloge. Ocenjen je bil tudi morebitni vpliv razveljavitve ukrepov na cene drugih uvozov.

(62)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna izvozna cena za države nečlanice bistveno pod povprečno izvozno ceno za Skupnost in tudi pod cenami na domačem trgu, kar je pokazalo, da je šlo pri izvozu v države nečlanice po vsej verjetnosti za damping po višjih stopnjah od izvoza v Skupnost. Vendar je treba opomniti, da je veljala med OP najnižja cenovna zaveza, ki je od zadevnega proizvajalca izvoznika zahtevala, da upošteva določeno raven cene za izvoz v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da so bile nekatere cene rahlo višje od ravni zaveze, vendar se je večina prodaje odvijala po cenah, ki so bile v okviru ravni zaveze. Prodaja izvoznikov v države nečlanice se je odvijala v znatnih količinah, kar je predstavljalo 86 % celotnega izvoza. Zato se je štelo, da se lahko v primeru razveljavitve ukrepov raven izvozne cene za druge tretje države obravnava kot kazalec verjetne ravni cene za izvoz v Skupnost. Na podlagi tega in zaradi nizkih ravni cene na trgih tretjih držav je bilo sklenjeno, da obstaja verjetnost, da bi sodelujoči izvoznik znižal svoje izvozne cene za Skupnost, zaradi česar bi se tudi povečala stopnja dampinga.

(63)

Treba je opomniti, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena v OP, znatna. Na podlagi tega se domneva, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, tudi če bi ravni cene za Skupnost ostale nespremenjene ali bi se povečale. Glede na obnašanje družb glede izvoza v Skupnost v preteklosti (tj., v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba izvažala velike količine v EU na ravni dampinga) in glede na strategijo določanja cen pri izvozu na druge trge tretjih držav je bolj verjetno, da se bo nadaljnji izvoz v Skupnost izvajal po nižjih, torej dampinških ravneh cen.

(64)

Treba je tudi opomniti, da je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v Skupnosti povprečno pod prodajnimi cenami industrije Skupnosti, kar pomeni, da je zaradi prevladujoče ravni cene za zadevni izdelek na trgu Skupnosti le-ta zelo privlačen za izvoznike v Indiji. Na podlagi tega se je štelo, da v resnici obstaja gospodarska pobuda, da se izvoz iz držav nečlanic v primeru razveljavitve ukrepov preusmeri na bolj dobičkonosne trge Skupnosti.

(65)

Cene uvoza zadevnega izdelka po podatkih Eurostata, razen cen sodelujočega izvoznika, so znatno pod cenami sodelujočega izvoznika. Ker ni bilo drugih informacij, ki bi temeljile na normalni vrednosti sodelujočega izvoznika, bi se za ta uvoz izvajal damping po bistveno višjih stopnjah. Ni razlogov za sklep, da se pri odpravi ukrepov ne bi uvažale še večje količine po podobnih dampinških cenah.

(66)

Sodelujoči indijski proizvajalec ima kljub povečani izkoriščenosti zmogljivosti v preteklih letih veliko neizkoriščenih zmogljivosti, ki so petkrat večje od izvožene količine v Skupnost med OP. Poleg tega je obseg zalog, čeprav se zmanjšuje, znaten, konec OP so predstavljale večji del izvoženega obsega v Skupnost. Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v ES, zlasti ker ni kazalcev, ki bi pokazali, da lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirajo morebitno dodatno proizvodnjo. V zvezi s tem je treba opomniti, da je zelo neverjetno, da bi bil domači trg v Indiji zaradi prisotnosti osmih konkurenčnih proizvajalcev sposoben absorbirati vse neizkoriščene zmogljivosti tega proizvajalca izvoznika. Glede na zahtevo za pregled so bile neizkoriščene zmogljivosti vseh indijskih proizvajalcev ocenjene na 35 000 ton, kar predstavlja skoraj 20 % potrošnje Skupnosti.

(67)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (41), nobeni od kitajskih družb v prvotni preiskavi ni bil odobren status tržnega gospodarstva ali individualna obravnava, to pomeni, da so vse družbe predmet protidampinške dajatve na ravni posamezne države, na stopnji 60,4 %. Obseg uvoza iz LRK se je bistveno zmanjšal, in sicer z 11 484 ton med OP prvotne preiskave (EU-15) na 1 942 ton med OP (EU-25). Sedanji tržni delež LRK je rahlo nad stopnjo de minimis, in sicer 1,1 %. Vendar je treba opomniti, da se kitajski uvoz od leta 2001 povečuje. Izvoz v ES edinega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika je predstavljal 75 % celotnega kitajskega izvoza, kar znaša 1 456 ton med OP. Sedem drugih proizvajalcev izvoznikov je med OP prav tako izvažalo v Skupnost, vendar v majhnih količinah.

(68)

Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, so bili preučeni obnašanje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen glede na druge izvozne trge, njihove izvozne cene v Skupnost, morebiten vpliv na cene drugega uvoza, njihova proizvodna zmogljivost in zaloge. Prav tako so bile na podlagi podatkov Eurostata določene uvozne cene izvoznikov, razen sodelujočega izvoznika.

(69)

Izvozne cene iz LRK v ZDA, enega od glavnih izvoznih trgov kitajskega proizvajalca izvoznika in trga, na katerem ne veljajo nobeni ukrepi, so bile povprečno precej pod izvoznimi cenami za Skupnost. Ker je bil izvoz iz LRK v Skupnost izveden po dampinških stopnjah, kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi (54), je to pokazalo, da je šlo pri izvozu v ZDA in na druge trge tretjih držav verjetno za damping celo po višjih stopnjah od izvoza v Skupnost. Prav tako se je štelo, da se lahko raven izvozne cene v ZDA in druge tretje države obravnava kot kazalec verjetne ravni cene za izvoz v Skupnost v primeru razveljavitve ukrepov. Na podlagi tega in zaradi nizkih ravni cene za trge tretjih držav je bilo sklenjeno, da bi lahko sodelujoči izvoznik znatno znižal izvozne cene za Skupnost, zaradi česar bi se tudi povečal damping.

(70)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila raven cene prodaje industrije Skupnosti v Skupnost povprečno precej višja kot raven izvozne cene sodelujočih kitajskih izvoznikov za trge drugih tretjih držav. Kot je že navedeno v uvodni izjavi (64) glede Indije, velja dejstvo, da je zaradi splošno prevladujoče ravni cene za zadevni izdelek na trgu Skupnosti le-ta zelo privlačen, tudi za LRK. Višja raven cene na trgu Skupnosti je spodbudna za povečan izvoz v Skupnost.

(71)

Po podatkih Eurostata so cene celotnega uvoza zadevnega izdelka, razen cen sodelujočega izvoznika, pod cenami sodelujočega izvoznika. Na podlagi normalne vrednosti, izračunane za primerljivo državo, bi šlo pri tem uvozu za damping na znatno višjih stopnjah. Ni razlogov za sklep, da se pri odpravi ukrepov ne bi uvažale še večje količine po podobnih dampinških cenah.

(72)

Sodelujoči kitajski proizvajalec ima kljub rahlo povečani izkoriščenosti zmogljivosti v preteklih letih veliko neizkoriščenih zmogljivosti, ki so štirikrat večje od izvožene količine v Skupnost med OP. Glede na zahtevo za pregled so bile neizkoriščene zmogljivosti vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK ocenjene na 270 000 ton. Torej obstajajo zmogljivosti za povečanje izvoznih količin v Skupnost, zlasti ker ni kazalcev, ki bi pokazali, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo. V zvezi s tem je treba opomniti, da je zelo neverjetno, da bi bil domači trg v LRK zaradi prisotnosti precejšnjega števila konkurenčnih proizvajalcev sploh sposoben absorbirati neizkoriščene zmogljivosti.

(73)

Treba je opomniti, da je bilo ugotovljeno, da se je izogibalo veljavnim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka iz LRK tako, da je bil uvoz poslan prek Maroka. To kaže na jasen interes prodajalcev kitajskega JŽV za trg Skupnosti in njihovo nesposobnost, da konkurirajo na trgu Skupnosti po nedampinških stopnjah. To se je štelo kot še en pokazatelj, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov obseg kitajskega izvoza verjetno povečal in vstopil na trg Skupnosti po dampinških cenah.

(74)

V Južni Afriki je le en znan proizvajalec. Ta proizvajalec je delno sodeloval v tej preiskavi v zvezi s pregledom.

(75)

Uvoz iz Južne Afrike se je od uvedbe dokončnih ukrepov znatno zmanjšal. Tržni delež uvoza iz Južne Afrike je bil med OP pod pragom de minimis (1 %). Torej je celotni izvoz iz Južne Afrike med OP znašal 278 ton, od katerega je bila večja količina poslana v izvencarinsko skladišče v Rotterdamu, od koder je bilo to blago sčasoma ponovno izvoženo in v EU ni bilo ocarinjeno. Le majhne količine zadevnega izdelka so bile sproščene v prosti promet v EU.

(76)

Kot je omenjeno v uvodnih izjavah (57) in (60), se je morala Komisija opreti na razpoložljiva dejstva, zlasti v zvezi s položajem domačega trga Južne Afrike. Ker je o industriji Južne Afrike na voljo le malo informacij, se naslednje sklepne ugotovitve opirajo na informacije, ki jih vsebuje vložnikov zahtevek za pregled in javno dostopna statistika o izvoznih trgovskih tokovih.

(77)

Za ugotovitev, ali bi se damping v primeru razveljavitve ukrepov ponovno pojavil, so bile preučene informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik v zvezi z izvoznimi cenami v Skupnost in v tretje države, neizkoriščenimi zmogljivostmi in zalogami.

(78)

Kot je že bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (76), ni bilo predloženih informacij glede domačih cen. Zato so bile uporabljene informacije o domačih cenah, ki jih je zajemala zahteva. V zvezi s cenami na izvoznih trgih, razen trga Skupnosti, je bila narejena analiza petih glavnih izvoznih namembnih krajev. V vseh primerih so bile izvozne cene za tretje države pod domačimi cenami. Če domnevamo, da bodo izvozne cene služile kot spodnja meja, ki jo izvoznik lahko sprejme ob vrnitvi na trg Skupnosti, je jasno, da se bo izvoz po vsej verjetnosti nadaljeval po dampinških cenah.

(79)

Pregled povprečnih cen izvoza na pet glavnih izvoznih trgov, razen na trg Skupnosti, je pokazal, da je ta prodaja potekala po cenah, ki so bile znatno nižje od izvoznih cen v Skupnost. Kot v primeru Indije je vsaj delno razlog za to tudi dejstvo, da je med OP veljala cenovna zaveza, ki je od zadevnega proizvajalca izvoznika zahtevala, da upošteva določeno raven cene za izvoz v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da so bile vse cene rahlo višje od ravni zaveze.

(80)

Zato se je štelo, da se lahko raven izvozne cene za teh pet izvoznih trgov izven Skupnosti obravnava kot kazalec verjetne ravni cene za izvoz v Skupnost v primeru razveljavitve ukrepov. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bi lahko edini južnoafriški izvoznik svoje izvozne cene v Skupnost znatno znižal, zaradi česar bi se tudi povečala stopnja dampinga.

(81)

Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bile cene na trgu Skupnosti povprečno znatno višje v primerjavi z izvoznimi cenami za pet glavnih držav izvoznic izven Skupnosti. Kot je že navedeno v uvodni izjavi (64) za Indijo in v uvodni izjavi (70) za LRK, to pomeni, da bo trg Skupnosti v prihodnosti zelo privlačen v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem se je štelo, da je višja raven cene na trgu Skupnosti spodbudna za povečan izvoz na trg Skupnosti.

(82)

Od uvedbe dokončne dajatve je delno sodelujoči proizvajalec izvoznik nakopičil znatne zaloge in neizkoriščene zmogljivosti, slednje so znašale več kot 40 % ravni obstoječe zmogljivosti. Glede na zahtevo so bile neizkoriščene zmogljivosti ocenjene med 23 000 ton in 25 000 ton. Torej obstajajo zmogljivosti za povečanje izvoznih količin v Skupnost, zlasti ker ni kazalcev, ki bi pokazali, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo.

(83)

Ker noben od obeh znanih ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval, so ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ker je o ukrajinski industriji na voljo le malo informacij, se naslednje sklepne ugotovitve opirajo na informacije, ki jih vsebuje vložnikov zahtevek za pregled in javno dostopna statistika o trgovskih tokovih. Treba je opomniti, da v Ukrajini ni drugih znanih proizvajalcev in da se naslednji premisleki, zlasti glede proizvodnih zmogljivosti, nanašajo na ta dva znana proizvajalca izvoznika.

(84)

Za ugotovitev, ali bi se damping v primeru razveljavitve ukrepov ponovno pojavil, so bile preučene izvozne cene za tretje države, neizkoriščene zmogljivosti in zaloge.

(85)

Ker ni bilo drugih zanesljivejših informacij, so bile upoštevane informacije, predložene v zahtevku glede izvoza v Rusijo in ZDA, ki so temeljile na javno dostopni statistiki. Analiza razpoložljivih številk je pokazala, da so bile povprečne izvozne cene v te države precej pod povprečnimi izvoznimi cenami za Skupnost. Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj v primeru Indije, LRK in Južne Afrike, so se izvozne cene za druge tretje države štele kot kazalec predvidene ravni cene za izvoz v Skupnost v primeru razveljavitve ukrepov. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bi se lahko izvozne cene v Skupnost bistveno znižale, po vsej verjetnosti na dampinške stopnje.

(86)

Glede na razpoložljive dokaze v zahtevku je predvidena proizvodna zmogljivost v Ukrajini znašala 100 000 ton, od tega se le 50 % uporablja za dejansko proizvodnjo. Neizkoriščena zmogljivost 50 000 ton bi pomenila najvišjo neizkoriščeno zmogljivost vseh zadevnih držav in bi znašala več kot tretjino potrošnje Skupnosti. Zato v primeru Ukrajine zmogljivost za povečanje izvoznih količin v Skupnost presega zmogljivost vseh zadevnih držav, zlasti ker ni kazalcev, ki bi pokazali, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo.

(87)

Leta 1999 je Komisija v okviru prvotne preiskave sprejela zavezo, ki jo je ponudil en ukrajinski izvoznik. Nato je Komisija ugotovila kršitev zaveze v dveh pogledih. Prvič, zadevni ukrajinski izvoznik je predložil zavajajoče izjave o poreklu, in drugič, izvoznik je izdal račun na podlagi zaveze za vrste izdelka, ki ne spadajo v obseg zaveze, in je imel tako neupravičeno korist od oprostitve plačila protidampinških dajatev. Pozneje je Komisija z Uredbo (ES) št. 1678/2003 preklicala sprejem zaveze.

(88)

Po uvedbi obstoječih ukrepov na uvoz JŽV iz Ukrajine pa je bilo tudi ugotovljeno, da se je uvoz JŽV iz Moldavije izogibal tem ukrepom. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (3), so bili obstoječi ukrepi razširjeni na uvoz JŽV, poslanega iz Moldavije.

(89)

Čeprav kršitev zaveze in prakse izogibanja v preteklosti same po sebi ne opravičujejo sklepa glede dampinških praks v prihodnosti, se je štelo, da so bile v teh primerih take prakse dodatni dejavniki, ki so pokazali interes izvoznikov za vstop na trg Skupnosti in njihovo nezmožnost konkuriranja po nedampinških stopnjah na trgu Skupnosti.

(90)

Nadaljevanje znatnega dampinga je bilo ugotovljeno v vseh primerih, čeprav je bil obseg uvoza za Južno Afriko in Ukrajino na stopnjah de minimis.

(91)

Za preučitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali se ponovno pojavil v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov, je bila narejena analiza neizkoriščenih zmogljivosti in neizkoriščenih zalog, kakor tudi cenovnih in izvoznih strategij na različnih trgih. Ta preiskava je pokazala, da je bilo v vseh zadevnih državah izvoznicah na voljo dovolj neizkoriščenih zmogljivosti in nakopičenih zalog. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene za druge tretje države splošno na znatno nižji ravni od cen za trg Skupnosti in da je zato Skupnost ostala privlačen trg za proizvajalce izvoznike vseh zadevnih držav. Zato je bilo sklenjeno, da bi bil po vsej verjetnosti izvoz iz zadevnih držav v tretje države preusmerjen v Skupnost, kolikor bi bil možen dostop na trg Skupnosti brez protidampinških ukrepov. Razpoložljive neizkoriščene proizvodne zmogljivosti bi verjetno pripeljale do povečanega uvoza iz vseh zadevnih držav.

(92)

Analiza cenovnih strategij vseh zadevnih držav je nadalje pokazala, da se bo ta izvoz po vsej verjetnosti izvajal po dampinških cenah. V primeru LRK in Ukrajine je te sklepne ugotovitve podkrepila ugotovitev, da se je izogibalo obstoječim ukrepom z uvozom preko drugih držav, kar je pokazalo, da države izvoznice niso bile sposobne konkurirati na trgu Skupnosti po pravičnih cenah.

(93)

Glede na zgoraj navedeno je bilo za vse zadevne države ugotovljeno, da se bo damping verjetno nadaljeval ali se ponovno pojavil v znatnih količinah, če bo dovoljeno, da ukrepi prenehajo veljati.

(94)

V Skupnosti zadevni izdelek izdeluje 30 proizvajalcev, ki sestavljajo celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(95)

Treba je opomniti, da je v prvotni preiskavi industrijo Skupnosti sestavljalo 20 proizvajalcev. Devet od teh družb ni sodelovalo pri preiskavi v zvezi s pregledom. Po drugi strani pa je šest družb, ki v prvotni preiskavi niso bile del industrije Skupnosti, podprlo zahtevo za pregled in se strinjalo, da bodo sodelovale pri preiskavi v zvezi s pregledom. Tako je 17 proizvajalcev podprlo pritožbo in se strinjalo s sodelovanjem:

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je bil izbran vzorec, ki ga sestavlja pet družb.

(96)

Te družbe so v celoti sodelovale pri preiskavi. Pet vzorčenih proizvajalcev Skupnosti je v OP predstavljalo 30 % celotne proizvodnje Skupnosti, medtem ko je zgornjih sedemnajst proizvajalcev Skupnosti v OP predstavljalo 68 % skupne proizvodnje Skupnosti.

(97)

Zato se šteje, da predstavlja sedemnajst zgoraj omenjenih proizvajalcev Skupnosti glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka Skupnosti. Zato se šteje, da sestavlja sedemnajst zgoraj omenjenih družb industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe in so v nadaljnjem besedilu imenovane kot „industrija Skupnosti“.

(98)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU.

(99)

Med letom 2001 in OP se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 9 %. Zlasti se je zmanjšala med letoma 2001 in 2002, in sicer za 3 %, in za nadaljnjih 6 % med letoma 2002 in 2003. Nato pa je v OP ostala stabilna na tej stopnji.

(100)

V prvotni preiskavi je bil uvoz JŽV s poreklom iz LRK, Indije, Južne Afrike in Ukrajine ocenjen kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Bilo je preučeno, ali je bila kumulativna ocena primerna tudi pri sedanji preiskavi.

(101)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z uvozom iz vsake države, nad stopnjo de minimis. Kar zadeva količine, ki jih je izvažala vsaka od štirih zadevnih držav, kot je navedeno v uvodnih izjavah (22) do (24), se je štelo, se bo uvoz v primeru ukinitve ukrepov iz vsake zadevne države verjetno povečal do stopnje, ki je znatno nad stopnjami, doseženimi v OP, in bo zagotovo presegel prag neznatne škode.

(102)

Kar zadeva pogoje konkurenčnosti, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so bile te vrste JŽV, uvoženega iz zadevnih držav in preučenega za vsako vrsto posebej, podobne v vseh svojih bistvenih fizikalnih in tehničnih lastnostih. Poleg tega so bile te vrste JŽV zamenljive z drugimi vrstami, uvoženimi iz zadevnih držav, in tistimi, proizvedenimi v Skupnosti, in so bile dane v promet v Skupnost v istem obdobju preko primerljivih prodajnih kanalov pod podobnimi trgovinskimi pogoji. Za uvožene vrste JŽV se je štelo, da konkurirajo med seboj in z JŽV, proizvedenim v Skupnosti.

(103)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da so bila izpolnjena vsa merila, določena v členu 3(4) osnovne uredbe. Uvoz iz drugih štirih zadevnih držav je bil zato preučen kumulativno.

(104)

V zvezi s štirimi zadevnimi državami so se obseg uvoza, tržni deleži in povprečne cene razvijali, kot je določeno v nadaljevanju. Naslednja gibanja cene temeljijo na uvoznih cenah, določenih na podlagi podatkov Eurostata, in vključujejo protidampinške dajatve in ocenjene stroške, nastale po uvozu.

(105)

Obseg uvoza s poreklom iz štirih zadevnih držav se je najprej povečal in dosegel raven 9 153 ton v letu 2002, kar ustreza tržnemu deležu 4,9 %, preden je padel na 7 784 ton med OP, kar ustreza tržnemu deležu 4,4 %. Med OP prvotne preiskave je kumuliran tržni delež štirih zadevnih držav znašal 14,3 %.

(106)

Cene uvoza iz štirih zadevnih držav so se povprečno znižale s 1 364 EUR/tono v letu 2001 na 1 296 EUR/tono v OP.

(107)

Preiskava je pokazala, da je uvoz iz zadevnih držav v OP nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, in sicer za 36 % do 68 %.

(108)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (3), je bilo nadalje ugotovljeno, da je izogibanje prvotnim ukrepom, ki zadevajo Ukrajino in LRK, potekalo prek Moldavije in Maroka. Zato je bila dokončna protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz LRK, razširjena na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, z izjemo tistih izdelkov, ki jih je dejansko proizvedel maroški proizvajalec. Prav tako je bila dokončna protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz Ukrajine, razširjena na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Moldavije.

(109)

Medtem ko je obseg uvoza iz Moldavije v letih pred 2000 bil enak nič, se je leta 2002 močno povečal, in sicer na 1 816 ton. Nato je spet padel na nič, verjetno kot posledica začetka prej omenjene preiskave proti izogibanju v letu 2003. Cene uvoza iz Moldavije so bile v letih 2001 in 2002 zelo nizke, in sicer 899 EUR/tono leta 2001 in 843 EUR/tono leta 2002.

(110)

V OP prvotne preiskave je tržni delež uvoza iz Maroka znašal 0 %. Obseg uvoza iz Maroka se je močno povečal, in sicer z 231 ton leta 2001 na 2 411 ton leta 2003. V OP se je zmanjšal na 1 904 ton. V zgoraj omenjeni preiskavi proti izogibanju je bilo dokazano, da je bil omejeni obseg uvoza iz Maroka (okoli 100 ton) leta 2003 pripisan dejanskemu maroškemu proizvajalcu. Cene uvoza iz Maroka med letom 2001 in OP so bile zelo nizke, okoli 1 000 EUR/tono.

(111)

Komisija je 20. novembra 2004 uvedla protidampinški postopek v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Republike Koreje, po tem, ko je industrija Skupnosti vložila pritožbo, ki vsebuje prima facie dokaze, da se je blago uvažalo po dampinških cenah in tako povzročilo znatno škodo industriji Skupnosti.

(112)

Razvoj uvoza iz Republike Koreje:

(113)

Obseg uvoza iz Republike Koreje se je leta 2001 povečal s 13 582 ton, kar ustreza tržnemu deležu 7 %, na 25 835 ton v OP, kar ustreza tržnemu deležu 14,5 %. Povprečne cene uvoza iz Republike Koreje so se med letom 2001 in OP znižale za 18 %, tj. s 1 366 EUR/tono na 1 123 EUR/tono. Ker ni bilo zabeleženega dampinga glede uvoza iz Republike Koreje, je bil ta postopek zaključen (glej uvodno izjavo (4)).

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (7), so ukrepi, ki so bili s prvotno končno uredbo uvedeni za uvoz s poreklom iz Mehike, prenehali veljati 18. avgusta 2004. Obseg uvoza s poreklom iz Mehike je ostal od leta 2001 in med OP zelo omejen. Leta 2001 in med OP je uvoz znašal nič in dosegel v letih 2002 in 2003 letno raven med okoli 700 do 400 ton, kar ustreza tržnemu deležu 0,4 % oziroma 0,2 %.

(115)

Cene uvoza iz Mehike so leta 2002 in 2003 dosegle okoli 2 400 EUR/tono.

(116)

Z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (11) je Svet uvedel protidampinške ukrepe za uvoz podobnega izdelka s poreklom med drugim iz Rusije, Tajske in Turčije.

(117)

Stopnja dajatve, ki se je uporabljala na uvoz iz Rusije, je znašala med 36,1 % in 50,7 %, razen za uvoz enega ruskega izvoznika, ki je sprejel cenovno zavezo. Obseg uvoza iz Rusije se je leta 2001 zmanjšal s 3 630 ton, kar ustreza tržnemu deležu 1,9 %, na 2 101 tono v OP, kar ustreza tržnemu deležu 1,2 %. Povprečne cene uvoza iz Rusije so ostale med letom 2001 in OP dokaj stabilne, okoli 1 000 EUR/tono.

(118)

Stopnja dajatve, ki se je uporabljala na uvoz iz Tajske, je znašala med 24,8 % in 42,8 %, razen za uvoz enega izvoznika, ki je sprejel cenovno zavezo. Obseg uvoza iz Tajske se je leta 2001 zmanjšal s 1 039 ton, kar ustreza tržnemu deležu 0,5 %, na 277 ton v OP, kar ustreza tržnemu deležu 0,2 %. Povprečne cene uvoza iz Tajske so se povišale z okoli 1 335 EUR/tono v letu 2001 na 1 722 EUR/tono v OP.

(119)

Stopnja dajatve, ki se je uporabljala na uvoz iz Turčije v zadevnem obdobju, je znašala med 17,8 % in 31 %, razen za uvoz dveh turških izvoznikov, ki sta leta 2001 sprejela cenovno zavezo in jo nato leta 2003 umaknila. Obseg uvoza iz Turčije se je leta 2001 zmanjšal s 4 354 ton, kar ustreza tržnemu deležu 2,2 %, na 1 457 ton v OP, kar ustreza tržnemu deležu 0,8 %. Povprečne cene uvoza iz Turčije so se zmanjšale s 1 448 EUR/tono v letu 2001 na 1 302 EUR/tono v OP.

(120)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso omenjene, se je leta 2001 zmanjšal s 23 000 ton, kar ustreza tržnemu deležu 12 %, na 19 000 ton v OP, kar ustreza tržnemu deležu 10,5 %. Povprečne cene uvoza iz drugih tretjih držav, ki zgoraj niso omenjene, so se leta 2001 povišale z okoli 1 500 EUR/tono na okoli 1 900 EUR/tono v letu 2003, preden so se v OP ponovno znižale na okoli 1 500 EUR/tono.

(121)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(122)

Glede na dejstvo, da je bilo vzorčenje uporabljeno v zvezi z industrijo Skupnosti, je bila škoda ocenjena tako na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti („IS“ v priloženih tabelah), kot na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („VP“ v priloženih tabelah).

(123)

Pri uporabi vzorčenja v skladu z uveljavljeno prakso je bila narejena analiza nekaterih kazalcev škode (proizvodnja, zmogljivost, produktivnost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto, medtem ko so bili tisti kazalci, ki so povezani s poslovanjem individualnih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, preučeni na podlagi informacij, zbranih na stopnji vzorčenih proizvajalcev Skupnosti.

(124)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je zmanjšala za 10 % med letom 2001 in OP, tj. s stopnje okoli 125 000 ton leta 2001 na stopnjo okoli 112 000 ton v OP. Proizvodnja se je zlasti povečala leta 2002, in sicer za 2 %, preden se je leta 2003 zmanjšala za 5 odstotnih točk ter za nadaljnjih 7 odstotnih točk v OP.

(125)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2001 in OP rahlo povečala (za 2 %). Ker se je proizvodnja zmanjšala, medtem ko se je hkrati rahlo povečala zmogljivost, se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala, in sicer s 67-odstotne stopnje v letu 2001 na 59-odstotno stopnjo v OP.

(126)

Stopnja končnih zalog industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem zmanjšala. V OP je bila raven zalog za 14 % nižja kot leta 2001.

(127)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2001 in OP zmanjšala za 10 %. Ta razvoj je v skladu z razvojem trga Skupnosti, ki se je med letom 2001 in OP zmanjšal za 9 %.

(128)

Tržni delež industrije Skupnosti je med letom 2001 in OP padel za eno odstotno točko. Še zlasti se je povečal leta 2002, za 0,5 odstotne točke, leta 2003 padel za 0,3 odstotne točke in se nazadnje v OP zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

(129)

Med letom 2001 in OP, ko se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 9 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 10 %. Industrija Skupnosti je torej izgubila del svojega tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz v enakem obdobju pridobil 0,3 odstotne točke.

(130)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med 2001 in OP zmanjšala za 4 %.

(131)

Produktivnost delovne sile v industriji Skupnosti, merjena z donosom po zaposleni osebi na leto, je med letoma 2001 in 2003 ostala dokaj stabilna. Ker se je v OP obseg proizvodnje zmanjšal, medtem ko je zaposlenost ostala nespremenjena, se je produktivnost zmanjšala za 8 %.

(132)

Kar zadeva vpliv obsega dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen uvoza iz zadevnih držav, ta vpliv ni zanemarljiv, zlasti pri transparentnih in torej glede cen občutljivih trgih, kot je trg zadevnega izdelka.

(133)

Zgoraj in v nadaljevanju preučeni kazalci kažejo nekaj izboljšav gospodarskega in finančnega stanja industrije Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov leta 1999, vendar tudi dokazujejo, da je Skupnost še vedno občutljiva in ranljiva.

(134)

Cene na enoto industrije Skupnosti so ostale med letom 2001 in OP dokaj stabilne in so se v zelo omejenem obsegu proti koncu zadevnega obdobja povečale. Ta razvoj cen je v glavnem v skladu s cenami glavnih surovin, ki prav tako kažejo povečanje proti koncu zadevnega obdobja.

(135)

Med letom 2001 in OP se je povprečna plača zaposlenega povišala za 5 %, skromna številka v primerjavi s stopnjo rasti povprečne nominalne enote stroškov dela (6 %), ki je bila opažena v istem obdobju v gospodarstvu Skupnosti na veliko.

(136)

Letni naložbeni tok v zadevni izdelek, ki ga je ustvarilo pet vzorčenih proizvajalcev, je ostal relativno stabilen, in sicer okoli 4 milijone EUR letno. Veliko povečanje, opaženo v letu 2003, v veliki meri ustreza izrednemu nakupu opreme ene vzorčene družbe.

(137)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je, medtem ko je kazala postopno izboljšanje skozi obravnavano obdobje, med letom 2001 (– 4,2 %) in OP (– 0,3 %) ostala negativna. Donosnost naložb („DN“), izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednoti naložb, je sledila gibanju omenjene dobičkonosnosti skozi obravnavano obdobje.

(138)

Stanje denarnega toka se je izboljšalo med letom 2001 in OP, saj so bile zgoraj navedene omejitve izgub, kot so amortizacija sredstev in gibanje zalog, več kot izravnane.

(139)

Preiskava je pokazala, da je težko finančno stanje številnih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti negativno vplivalo na kapitalske zahteve. Čeprav je več teh družb del velikih jeklarskih družb, kapitalske zahteve niso vedno izpolnjene do želene ravni, ker so finančna sredstva običajno dodeljena najbolj dobičkonosnim družbam.

(140)

Med letom 2001 in OP so se naslednji kazalci razvijali pozitivno: proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti se je povečala in končne zaloge so se zmanjšale. Cene na enoto industrije Skupnosti so ostale med letom 2001 in OP dokaj stabilne, dobičkonosnost se je v OP izboljšala do stanja skoraj malo nad nič, medtem ko se je donosnost naložb in denarnega toka prav tako izboljšala. Plače so se razvijale zmerno in industrija Skupnosti je še naprej konstantno investirala.

(141)

Po drugi strani pa so se naslednji kazalci razvijali negativno: zmanjšali so se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje (v skladu z razvojem trga), zaposlenost in produktivnost. Tržni delež industrije Skupnosti se je rahlo zmanjšal, čeprav je bila izguba očitno manj izrazita kot v obdobju pred sprejetjem protidampinških ukrepov, ko je bila zabeležena izguba 9 odstotnih točk tržnega deleža.

(142)

Na splošno je značilnost položaja industrije Skupnosti mešan razvoj: medtem ko nekateri kazalci kažejo pozitivno gibanje, številni drugi pričajo o negativnem. Pri primerjavi zgoraj navedenih gibanj s tistimi, opisanimi v uredbi, ki uvaja začasne in dokončne ukrepe, je jasno, da je imela uvedba protidampinških ukrepov leta 1999 glede uvoza iz Indije, LRK, Ukrajine in Južne Afrike pozitiven vpliv na gospodarski položaj industrije Skupnosti. Če ne bi prišlo do izogibanja ukrepom z uvozom iz Moldavije in Maroka, bi lahko bil položaj še ugodnejši. Poleg tega se je po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz iz Rusije, Tajske in Turčije zadevni tržni delež teh držav zmanjšal (glej uvodne izjave (116) do (119)), kar je vsekakor ublažilo pritisk na cene Skupnosti. Ne glede na to je treba poudariti, da tudi kazalci, ki kažejo pozitivni razvoj, kot so zlasti dobičkonosnost in donosnost naložb, še zdaleč ne dosegajo stopenj, ki bi jih lahko pričakovali, če bi se industrija Skupnosti popolnoma opomogla od povzročene škode.

(143)

Zato se sklene, da se je položaj industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov izboljšal, vendar je ta industrija še vedno občutljiva.

(144)

Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi (91), imajo proizvajalci zadevnih držav možnost povečati in/ali preusmeriti svoj obseg izvoza na trg Skupnosti. Preiskava je pokazala, da so na podlagi primerljivih vrst izdelka sodelujoči proizvajalci izvozniki prodali zadevni izdelek po znatno nižji ceni kot industrija Skupnosti (58–68 % za LRK, 47–55 % za Indijo). Kar zadeva Ukrajino in Južno Afriko je treba opozoriti, da zaradi nesodelovanja in različnih vrst izdelkov, in torej uvoznih cen, ni mogla biti izvedena primerjava cen za vsako vrsto posebej. Vendar razpoložljiva dejstva kažejo, da sta tako povprečna ukrajinska uvozna cena kot povprečna južnoafriška uvozna cena (obe brez protidampinške dajatve) znatno nižji od domačih cen industrije Skupnosti, tj. ukrajinska 65 % in južnoafriška 25 %. Te nizke cene bi zadevne države po vsej verjetnosti še naprej zaračunavale, tudi z namenom, da nadomestijo izgubljene tržne deleže. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevnih državah, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepila težnja padanja cen na trgu s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(145)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ostaja kljub izboljšanju položaja industrije Skupnosti v primerjavi s položajem pred uvedbo obstoječih protidampinških ukrepov le-ta občutljiva in ranljiva. Obstaja verjetnost, da bi bila posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah poslabšanje njenega finančnega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se zato sklene, da bi bila posledica razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti ponovni pojav škode v industriji Skupnosti.

(146)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi.

(147)

Treba je opozoriti, da se za sprejetje ukrepov v prvotni preiskavi ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled zaradi izteka ukrepov, omogoča analiza stanja, kjer že veljajo protidampinški ukrepi, oceno morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protidampinški ukrepi na zadevne stranke.

(148)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepu o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(149)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj gospodarskega položaja, kakršen je bil po uvedbi protidampinških ukrepov leta 1999. Zlasti pa je dejstvo, da industrija Skupnosti dejansko ni več izgubljala tržnega deleža v nekaj letih pred OP, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Tudi industrija Skupnosti je med letom 2001 in OP izboljšala svoje stanje glede dobička. Nadalje je treba opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izogibanja ukrepom z uvozom iz Moldavije in Maroka. Če do tega ne bi prišlo, bi bil položaj industrije Skupnosti še ugodnejši.

(150)

Razumno se lahko pričakuje, da bo industrija Skupnosti imela še naprej koristi od trenutno uvedenih ukrepov in bo njen tržni delež še naprej rasel ter da bo izboljšala svojo dobičkonosnost. V primeru, da se ukrepi ne ohranijo, obstaja verjetnost, da bo industrija Skupnosti ponovno utrpela škodo zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav in da se bo trenutno ranljivo finančno stanje še poslabšalo.

(151)

Treba je opozoriti, de je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov ne bi bil znaten. Kot je navedeno zgoraj, noben uvoznik ni popolnoma sodeloval v tej preiskavi. Zato se sklene, da ohranitev ukrepov ne bo znatno vplivala na uvoznike ali trgovce.

(152)

JŽV se uporablja v številnih oblikah in zato lahko zadeva veliko področij predelovalne industrije. Naslednji seznam predelovalne industrije je le okviren: ribiška industrija, pomorska industrija/sektor pomorskih prevozov, naftna industrija in pridobivanje zemeljskega plina, rudarstvo, gozdarstvo, letalski prevozi, nizka in visoka gradnja ter drugo gradbeništvo, višinska krmila. Pri preučitvi možnih učinkov uvedbe ukrepov na uporabnike je bilo v prvotni preiskavi sklenjeno, da porast stroškov za JŽV glede na zanemarljiv pomen teh stroškov ne bi smel imeti kakšnih posebnih posledic za predelovalno industrijo. Dejstvo, da noben uporabnik ni predložil informacij, ki bi nasprotovale zgornjim ugotovitvam v okviru trenutnih gibanj preiskave v zvezi s pregledom, potrjuje, da: (i) JŽV predstavlja zelo majhen del celotnih proizvodnih stroškov za to predelovalno industrijo, (ii) trenutno veljavni ukrepi niso imeli znatnih negativnih učinkov na njihov gospodarski položaj, in (iii) nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na finančne interese predelovalne industrije.

(153)

V prvotni preiskavi je bilo sklenjeno, da bi imeli dobavitelji industrije Skupnosti koristi od uvedbe ukrepov. Ker v okviru tega pregleda ni bilo informacij, ki bi dokazovale nasprotno, se sklene, da bi ohranitev trenutnih ukrepov še naprej imela pozitiven učinek na dobavitelje.

(154)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(155)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč. Komisija ni prejela pripomb, ki bi bile take narave, da bi spremenile zgornje zaključne ugotovitve.

(156)

Iz zgoraj navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz JŽV s poreklom iz Indije, LRK, Ukrajine in Južne Afrike. Treba je opozoriti, da so te ukrepe sestavljali davki ad valorem, razen uvoza zadevnega izdelka, ki sta ga za izvoz v Skupnost proizvedli in prodali ena indijska družba in ena južnoafriška družba, katerih zavezi sta bili sprejeti.

(157)

Kot je opredeljeno v uvodni izjavi (3), so bile veljavne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine in LRK razširjene, tako da zajemajo tudi uvoz JŽV, poslanega iz Moldavije oziroma Maroka, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Moldaviji ali Maroku ali ne. Protidampinško dajatev, ki naj se ohrani za uvoz zadevnega izdelka, kot je določeno v uvodni izjavi (156), je treba še naprej razširiti na uvoz JŽV poslanega iz Moldavije in Maroka, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Moldaviji ali Maroku ali ne. Maroškega proizvajalca izvoznika, za katerega ukrepi, razširjeni z Uredbo (ES) št. 1886/2004, ne veljajo, je treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo –

(a)

da je veljavni račun na podlagi zaveze, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi, predložen carinskim organom držav članic ob predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet; in

(b)

da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/23

(1)

Svet je 23. maja 2005 ostro obsodil uzbekistanske varnostne sile, ki so po poročilih prekomerno, nesorazmerno in nepremišljeno uporabile silo v Andidžanu (vzhodni Uzbekistan) v začetku meseca maja. Svet je izrazil globoko obžalovanje, ker se uzbekistanske oblasti niso ustrezno odzvale na poziv Združenih narodov k neodvisni mednarodni preiskavi. Dne 13. junija 2005 je uzbekistanske oblasti pozval, naj do konca junija 2005 ponovno razmislijo o svojem stališču.

(2)

Ker do zdaj ni bil posredovan noben ustrezen odgovor, Skupno stališče 2005/792/SZVP določa, da je treba uvesti nekatere omejevalne ukrepe za začetno obdobje enega leta, med katerim se bodo ukrepi stalno preverjali.

(3)

Omejevalni ukrepi, določeni v Skupnem stališču 2005/792/SZVP, med drugim vključujejo prepoved izvoza opreme, ki lahko služi za notranjo represijo, in prepoved tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi, orožjem in sorodnim materialom ter opremo, ki lahko služi za notranjo represijo.

(4)

Ti ukrepi spadajo v okvir Pogodbe, zato je treba predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali, njihovo izvajanje v okviru Skupnosti določiti z zakonodajo Skupnosti. Za namene te uredbe velja, da ozemlje Skupnosti obsega ozemlja držav članic, za katere velja Pogodba, pod pogoji, določenimi v Pogodbi.

(5)

Seznam opreme, ki lahko služi za notranjo represijo, je treba pravočasno dopolniti z referenčnimi številkami iz kombinirane nomenklature, kakor so določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2).

(6)

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe. Predvidene kazni morajo biti sorazmerne, učinkovite in odvračilne.

(7)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi –

1.

„oprema, ki lahko služi za notranjo represijo“ pomeni blago, navedeno v Prilogi I;

2.

„tehnična pomoč“ pomeni vsako tehnično podporo v zvezi s popravili, razvojem, izdelavo, sestavljanjem, preskušanjem, vzdrževanjem ali katero koli drugo tehnično storitev in je lahko v obliki navodil, svetovanja, usposabljanja, prenosa praktičnega znanja ali spretnosti ali svetovalnih storitev; tehnična pomoč vključuje pomoč v ustni obliki;

3.

„ozemlje Skupnosti“ pomeni ozemlja držav članic, kjer se uporablja Pogodba, pod pogoji, določenimi v Pogodbi.

(a)

neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati opremo, ki lahko služi za notranjo represijo, ne glede na to, ali izvira iz Skupnosti ali ne, vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi;

(b)

neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč v zvezi z opremo iz točke (a) vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi;

(c)

neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč v zvezi z opremo iz točke (a) vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi;

(d)

zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali posledica je neposredno ali posredno pospeševanje transakcij iz točk (a), (b) ali (c).

(a)

neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč v zvezi z vojaškimi dejavnostmi in z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo oborožitve in drugega vojaškega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in nadomestnimi deli za navedeno, vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi;

(b)

neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč v zvezi z vojaškimi dejavnostmi, vključno zlasti s subvencijami, posojili in zavarovanjem kreditnih izvoznih poslov za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in sorodnih materialov ali za kakršno koli zagotavljanje pripadajoče tehnične pomoči in drugih storitev vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi;

(c)

zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali posledica je pospeševanje transakcij iz točk (a) in (b).

(a)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme, ki lahko služi za notranjo represijo, če je namenjena:

(b)

zagotovitev financiranja, finančne pomoči ali tehnične pomoči v zvezi z opremo iz točke (a);

(c)

zagotovitev financiranja, finančne pomoči in tehnične pomoči v zvezi z:

(a)

na ozemlju Skupnosti, vključno z njenim zračnim prostorom;

(b)

na vseh zrakoplovih ali vseh plovilih, ki so v pristojnosti držav članic;

(c)

za katero koli fizično osebo na ozemlju ali izven ozemlja Skupnosti, ki ima državljanstvo države članice;

(d)

za vse pravne osebe, subjekte ali organe, registrirane ali ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice;

(e)

za katero koli pravno osebo, subjekt ali organ v zvezi s kakršnim koli poslom, opravljenim v celoti ali delno znotraj Skupnosti.

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/32

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/34

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1064/2005 (2) je odprla stalni javni razpis za izvoz 150 000 ton navadne pšenice iz zalog litovske intervencijske agencije.

(2)

Zaradi neugodnih vremenskih razmer v času žetve leta 2005 je v Litvi načrtovana količina navadne pšenice premajhna za zadostitev povpraševanja na notranjem trgu. Zato je Litva Komisijo obvestila, da namerava njena intervencijska agencija zmanjšati količino, razpisano na javnem razpisu za izvoz, v prid prodaji na notranjem trgu. Ob upoštevanju te zahteve, razpoložljivih količin in položaja na trgu je treba spremeniti največjo količino iz stalnega javnega razpisa, ki ga je odprla Uredba (ES) št. 1064/2005.

(3)

Uredbo (ES) št. 1064/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/35

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se žita iz zalog intervencijskih agencij zaradi preprečitve motenj na trgu prodajo preko stalnega javnega razpisa po cenah, ki niso nižje od cen na trgu kraja skladiščenja, ali če tega ni, na najbližjem trgu ob upoštevanju prevoznih stroškov za enakovredno kakovost in reprezentativno količino.

(2)

Zaradi neugodnih vremenskih razmer v času žetve leta 2005 je v Litvi načrtovana količina navadne pšenice premajhna za zadostitev povpraševanja na notranjem trgu. Poleg tega Litva razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami navadne pšenice, za katere je težko najti trge in bi jih bilo zato treba dati v promet. Zato se lahko na trgu Skupnosti organizira prodaja preko javnih razpisov za predelavo navadne pšenice v moko.

(3)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da z javnim razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(4)

Za zagotovitev nadzora nad posebno namembnostjo zalog, ki so predmet javnih razpisov, je treba predvideti posebno spremljanje glede dostave navadne pšenice in njene predelave v moko. Da se spremljanje lahko omogoči, morajo postati postopki, določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 3002/92 z dne 16. oktobra 1992 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov (3), obvezni.

(5)

Da se zagotovi pravilno izvrševanje, morajo ponudniki položiti varščino, ki se ob upoštevanju narave zadevne dejavnosti določi z odstopanjem od določb Uredbe (EGS) št. 2131/93, zlasti kar zadeva višino varščine, ki mora zadostovati, da se zagotovi pravilno uporabo proizvodov, ter pogoje njene sprostitve, ki morajo vsebovati dokaz predelave proizvodov v moko.

(6)

Pomembno je tudi, da v sporočilu, ki ga litovska intervencijska agencija pošlje Komisiji, ni razkrita identiteta ponudnikov.

(7)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba določiti, da se podatke, ki jih zahteva Komisija, pošlje po elektronski poti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

člena 13(1) zadevne uredbe ponudbe pripravijo na podlagi dejanske kakovosti serije, na katero se nanašajo;

(b)

drugega odstavka člena 10 navedene uredbe najnižja prodajna cena določi na ravni, ki ne povzroča motenj na trgu z žiti.

(a)

potrdilo, da je ponudnik položil varščino, ki je z odstopanjem od drugega pododstavka člena 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določena na 10 EUR na tono;

(b)

pisna zaveza ponudnika, da bo navadno pšenico uporabil za predelavo v moko na območju Skupnosti v roku 60 dni po odpremi iz intervencijskih zalog in v vsakem primeru pred 31. avgustom 2006 ter da bo položil varščino za dobro izvedbo v višini 40 EUR na tono najpozneje dva delovna dni po dnevu prejetja obvestila o izbiri ponudnika;

(c)

zagotovilo o vodenju „evidence o blagu“, ki bo omogočala preverjanje, da so bile količine navadne pšenice iz razpisa predelane v moko na območju Skupnosti.

The Lithuanian Agricultural and Food Products Market regulation Agency

L. Stuokos-Guceviciaus Str. 9–12,

Vilnius, Lithuania

Tel. (370-5) 268 50 49

Faks (370-5) 268 50 61

(a)

ki niso bile dodeljene;

(b)

katerih plačilo prodajne cene je izvršeno v določenem roku in za katere je bila položena varščina iz člena 3(b).

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/40

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se žita iz zalog intervencijskih agencij zaradi preprečitve motenj na trgu prodajo preko stalnega javnega razpisa in po cenah, ki niso nižje od cen na trgu kraja skladiščenja, ali če tega ni, na najbližjem trgu ob upoštevanju prevoznih stroškov za enakovredno kakovost in reprezentativno količino.

(2)

Zaradi neugodnih vremenskih razmer v času žetve leta 2005 je v Latviji načrtovana količina navadne pšenice premajhna za zadostitev povpraševanja na notranjem trgu. Poleg tega Latvija razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami navadne pšenice, za katere je težko najti trge in bi jih bilo zato treba dati v promet. Zato se lahko na trgu Skupnosti organizira prodaja preko javnih razpisov za predelavo navadne pšenice v moko.

(3)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da z javnim razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(4)

Za zagotovitev nadzora nad posebno namembnostjo zalog, ki so predmet javnih razpisov, je treba predvideti posebno spremljanje glede dostave navadne pšenice in njene predelave v moko. Da se spremljanje lahko omogoči, morajo postati postopki, določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 3002/92 z dne 16. oktobra 1992 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov (3), obvezni.

(5)

Da se zagotovi pravilno izvrševanje, morajo ponudniki položiti varščino, ki se ob upoštevanju narave zadevne dejavnosti določi z odstopanjem od določb Uredbe (EGS) št. 2131/93, zlasti kar zadeva višino varščine, ki mora zadostovati, da se zagotovi pravilno uporabo proizvodov, ter pogoje njene sprostitve, ki morajo vsebovati dokaz o predelavi proizvodov v moko.

(6)

Poleg tega je pomembno, da obvestilo, ki ga latvijska intervencijska agencija pošlje Komisiji, ne razkriva identitete ponudnikov.

(7)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba določiti, da se podatke, ki jih zahteva Komisija, pošlje po elektronski poti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

člena 13(1) navedene uredbe ponudbe pripravijo glede na dejansko kakovost serije, na katero se nanašajo;

(b)

drugega odstavka člena 10 navedene uredbe najnižja prodajna cena določi na ravni, ki ne povzroča motenj na trgu z žiti.

(a)

potrdilo, da je ponudnik položil varščino, ki je z odstopanjem od drugega pododstavka člena 13(4) Uredbe (EGS) št. 2131/93 določena na 10 EUR na tono;

(b)

pisna zaveza ponudnika, da bo navadno pšenico uporabil za predelavo v moko na območju Skupnosti v roku 60 dni po odpremi iz intervencijskih zalog in v vsakem primeru pred 31. avgustom 2006 ter da bo položil varščino za dobro izvedbo v višini 40 EUR na tono najpozneje dva delovna dni po dnevu prejetja obvestila o izbiri ponudnika;

(c)

zagotovilo o vodenju „evidence o blagu“, ki bo omogočala preverjanje, da so bile količine navadne pšenice iz javnega razpisa predelane v moko na območju Skupnosti.

Rural Support Service

Republic Square 2

LV-1981 Riga

Latvija

Tel. (371) 702 78 93

Faks (371) 702 78 92

(a)

ki niso bile dodeljene;

(b)

katerih plačilo prodajne cene je izvršeno v določenem roku in za katere je bila položena varščina iz člena 3(b).

16.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/45

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1725/2003 z dne 29. septembra 2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so bili sprejeti vsi mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 14. septembra 2002, razen Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 32, MRS 39 in z njima povezanih pojasnil. V primeru MRS 32 in MRS 39 je obseg sprememb veljal za tako pomembnega, da je bilo sprejetje obstoječih različic teh standardov v tistem trenutku ocenjeno kot neprimerno.

(2)

17. decembra 2003 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavil spremenjeni MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje kot del pobude IASB za pravočasno izboljšanje petnajstih standardov, da bi jih podjetja, ki sprejemajo MRS, prvič uporabila leta 2005. Namen spremembe je bil nadaljnje izboljšanje kakovosti in skladnosti celote obstoječih MRS.

(3)

MRS 39, kakor je bil spremenjen decembra 2003, je uvedel možnost, ki je omogočala subjektom, da pri začetnem pripoznavanju nepreklicno označijo katero koli finančno sredstvo ali finančno obveznost kot sredstvo ali obveznost, ki jo je treba meriti po pošteni vrednosti z dobički in izgubami, pripoznanimi v poslovnem izidu (neomejena možnost vrednotenja po pošteni vrednosti). Vendar so Evropska centralna banka (ECB), organi bonitetnega nadzora, zastopani v Baselskem odboru, ter regulatorni organi za področje vrednostnih papirjev izrazili zaskrbljenost, da bi bila lahko neomejena možnost vrednotenja po pošteni vrednosti uporabljena neprimerno, zlasti za finančne instrumente, povezane z lastnimi obveznostmi podjetja.

(4)

IASB se je zavedel te zaskrbljenosti in zato 21. aprila 2004 objavil osnutek za javno obravnavo o predlogu spremembe MRS 39, da se omeji obseg uporabe možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti.

(5)

Da bi bile bistvene računovodske smernice o finančnih instrumentih pripravljene pravočasno za uporabo leta 2005, je Komisija z izključitvijo nekaterih določb o neomejeni možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti in o računovodenju poslov zavarovanja pred tveganji („hedge accounting“) potrdila MRS 39 z Uredbo Komisije (ES) št. 2086/2004 z dne 19. novembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede vključitve MRS 39 (3). Za Komisijo je bila ta izključitev izjemna in začasna, dokler se z nadaljnjim posvetovanjem in razpravo ne bi razrešila odprta vprašanja.

(6)

Glede na pripombe, prejete na osnutek za javno obravnavo, ki je bil objavljen 21. aprila 2004, in nadaljnje razprave, zlasti z ECB in Baselskim odborom, ter vrsto okroglih miz z zainteresiranimi strankami marca 2005 je IASB 16. junija 2005 objavil Spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, možnost vrednotenja po pošteni vrednosti.

(7)

Spremenjeni MRS 39 omejuje uporabo možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti na primere, v katerih to prispeva k ustreznosti podatkov, ker odpravlja ali bistveno zmanjšuje neskladnosti pri merjenju ali pripoznavanju („računovodsko neskladje“); ali ko se skupina finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ali oboje upravlja v skladu z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali dokumentirano strategijo vlaganja. Poleg tega spremenjena možnost vrednotenja po pošteni vrednosti omogoča, da se celotna kombinirana pogodba, ki vsebuje enega ali več vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov, v določenih okoliščinah označi kot finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Posledično je uporaba spremenjene možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti omejena na primere, v katerih je treba upoštevati določena načela ali okoliščine. Poleg tega mora uporabo spremljati ustrezno razkritje.

(8)

Zato je treba vključiti določbe o uporabi možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti na finančnih obveznostih, ki so bile izključene na podlagi Uredbe (ES) št. 2086/2004. Poleg tega mora tudi za neomejeno možnost vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančnimi sredstvi, kakor je bilo potrjeno z Uredbo (ES) št. 2086/2004, veljati na načelih temelječ pristop.

(9)

IASB priznava, da za namene bonitetnega nadzora spremenjeni standard organom bonitetnega nadzora ne preprečuje, da ocenjujejo, kako strogo izvaja regulirana finančna ustanova merjenja poštene vrednosti in kako trdne so njene osnovne strategije, politike in prakse za obvladovanje tveganja, ter jim tudi ne preprečuje, da bi ustrezno ukrepali. Poleg tega se IASB strinja, da bi določena razkritja organom bonitetnega nadzora pomagala pri njihovem vrednotenju kapitalske ustreznosti. To velja zlasti v zvezi s pripoznavanjem dobičkov, ki izhajajo iz poslabšanja kreditnega položaja in jih bo treba nadalje raziskati v okviru obsežnejših izboljšav MRS 39. Komisija bo zato spremljala prihodnje vplive Sprememb MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, možnost vrednotenja po pošteni vrednosti ter proučila njegovo uporabo v okviru pregleda, opisanega v členu 10 Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(10)

Sprejetje sprememb MRS 39 posledično pomeni spremembo Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 in MRS 32, da se zagotovi skladnost med zadevnimi računovodskimi standardi.

(11)

Glede na novi na načelih temelječ pristop do možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti in potrebo po tem, da podjetja, ki prvič sprejemajo MRS, predložijo primernejše začetne računovodske izkaze in primerjalne podatke, je primerno, da se določi retroaktivna uporaba te uredbe od 1. januarja 2005.

(12)

Posvetovanje s tehničnimi strokovnjaki s tega področja potrjuje, da Mednarodni računovodski standard (MRS) Spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, možnost vrednotenja po pošteni vrednosti izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002, in zlasti zahtevo po tem, da koristi splošnemu evropskemu interesu.

(13)

Uredbo (ES) št. 1725/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

1.

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 se spremeni, kakor je določeno v točki A Priloge k tej uredbi;

2.

Besedilo „Mednarodni računovodski standard (MRS) Spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, možnost vrednotenja po pošteni vrednosti“, kakor je določeno v točki B Priloge k tej uredbi, se doda MRS 39;

3.

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 in MRS 32 se spremenita, kakor je določeno v točki B Priloge k tej uredbi.