12.11.2005

Uradni list Evropske unije

L 296/19

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. marca 2005

o državni pomoči Nemčije za Chemische Werke Piesteritz

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 427)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/786/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 7. marca 1997, ki je prispelo 15. aprila in je bilo evidentirano 18. aprila 1997, je Nemčija prijavila ukrepe državne pomoči v korist Chemische Werke Piesteritz GmbH (CWP). Glede na prijavo je Nemčija del pomoči že izplačala. Komisija je v dopisih z dne 14. maja 1997, 22. julija 1997 in 4. novembra 1997 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisoma z dne 10. julija 1997 in 2. septembra 1997, evidentiranima istega dne. Vprašanja, ki jih je Komisija postavila v dopisu z dne 4. novembra, so bila obravnavana na srečanju z nemškimi organi dne 24. novembra 1997.

(2)	17. junija 1997 je Komisija prejela poizvedbo neposrednega tekmeca prejemnika pomoči. 28. julija 1997 je Société chimique Prayon-Rupel SA (Prayon-Rupel), neposredni tekmec, navedel konkurenčno pravne pomisleke glede pomoči.

(3)	16. decembra 1997 je Komisija odločila, da ne bo ugovarjala; to je sporočila Nemčiji 22. januarja 1998. Povzetek odločbe je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (2). Poleg tega je Komisija o tem obvestila Prayon-Rupel 19. decembra 1997 in mu 5. marca 1998 predložila celotno odločbo.

(4)	5. maja 1998 je Prayon-Rupel na Sodišču prve stopnje vložilo ničnostno tožbo. 15. marca 2001 je bila zadevna odločba izrečena za nično (3). Sodba je bila Komisiji vročena dne 19. marca 2001.

(5)

Zaradi te sodbe je Komisija 20. junija 2001 uvedla uradni preiskovalni postopek. Zadevna odločba Komisije je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti (4). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da izrazijo svoje mnenje o pomoči. Eden od tekmecev, Chemische Fabrik Budenheim Rudolf A. Oetker (CFB), je z dopisom z dne 20. avgusta 2001, evidentiranim dne 21. avgusta 2001, izrazil svoje mnenje. V dopisu z dne 10. septembra 2001, evidentiranim dne 13. septembra 2001, je Prayon-Rupel dopolnilo svoje mnenje z dne 15. junija 2001. V dopisu z dne 26. septembra 2001, evidentiranim istega dne, je prispelo mnenje BK Giulini GmbH (BK Giulini). Komisija je Nemčiji ti mnenji posredovala 29. oktobra 2001 in 6. avgusta 2002. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 8. oktobra 2002, evidentiranim istega dne, tako da je posredovala odgovor podjetja CWP na pripombe tretjih oseb.

(6)

Odgovor Nemčije na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je prispel z dopisom z dne 21. septembra 2001, evidentiranim dne 27. septembra 2001. Priloge, ki so vsebovale poslovna poročila za obdobje 1994–1999, je Nemčija posredovala z dopisom z dne 26. septembra 2001, evidentiranim dne 4. oktobra 2001. Manjkajoče pomembne podatke je Komisija zahtevala v dopisu z dne 25. oktobra 2001. 4. decembra 2001 se je Komisija v Bruslju srečala s predstavniki nemške vlade in predstavniki prejemnika pomoči. Neposredno po tem je Komisija 14. decembra 2001 predložila vrsto vprašanj. V dopisu z dne 20. decembra 2001, evidentiranim dne 4. januarja 2002, je Nemčija predložila dokumentacijo, ki jo je Komisija zahtevala na srečanju. Na dopis z dne 14. decembra 2001 je Nemčija odgovorila z dopisom z dne 6. februarja 2002, evidentiranim dne 8. februarja 2002, in z dopisom z dne 21. februarja 2002, evidentiranim istega dne. Z dopisom z dne 6. februarja 2002 je Nemčija posredovala tudi mnenje prejemnika pomoči. Z dopisom z dne 7. februarja 2002, evidentiranim dne 14. februarja 2002, je Nemčija posredovala priloge k dopisu z dne 6. februarja 2002. V dopisu z dne 22. februarja 2002, evidentiranim dne 26. februarja 2002, je Nemčija predložila poslovno poročilo za leto 2000. Dodatne informacije je Nemčija posredovala z dopisom z dne 13. marca 2002, evidentiranim dne 14. marca 2002, in z dopisom z dne 4. aprila 2002, evidentiranim dne 5. aprila 2002. 14. avgusta 2002 je Komisija zahtevala pojasnila v zvezi z zadevno pomočjo. Nemčija je zahtevane podatke posredovala z dopisom z dne 15. oktobra 2002, evidentiranim istega dne.

(7)	6. marca 2003 je Komisija Nemčijo obvestila o svoji odločitvi, da odredi predložitev podatkov, s pomočjo katerih bo razjasnila dejstva zadeve in ugotovila, ali je določene ukrepe mogoče obravnavati kot pomoč.

(8)

Nemčija je informacije, ki jih je zahtevala Komisija, posredovala z dopisoma z dne 17. aprila in 5. maja 2003, evidentiranima dne 22. aprila 2003 in 6. maja 2003. Zadevne priloge je Nemčija posredovala z dopisom z dne 28. aprila 2003, evidentiranim dne 6. maja 2003. Dodatne informacije je Nemčija posredovala z dopisom z dne 13. junija 2003, evidentiranim istega dne, dopisi z dne 4., 9. in 29. julija 2003, evidentiranimi dne 7., 17. in 29. julija 2003, in dopisom z dne 13. avgusta 2003, evidentiranim istega dne. 22. avgusta 2003 se je Komisija sestala s predstavniki zvezne in deželne vlade ter s predstavniki CWP. Na vprašanja, ki jih je Komisija odprla na tem srečanju, je Nemčija odgovorila z dopisoma z dne 3. in 26. septembra 2003, evidentiranima dne 4. in 26. septembra 2003.

(9)

14. maja 2004 se je Komisija še enkrat srečala z nemškimi organi. Z dopisom z dne 18. junija 2004, evidentiranim dne 24. junija 2004, je Nemčija posredovala dodatna pojasnila. 6. julija 2004 se je Komisija še zadnjič srečala z nemškimi organi; dopis, ki je neposredno po srečanju sledil dne 29. julija 2004, je bil evidentiran istega dne. Nemčija je dodatne informacije posredovala v dopisu z dne 26. avgusta 2004, evidentiranim istega dne.

II. OPIS

A. Upravičenec

(10)

CWP je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Piesteritzu v zvezni deželi Saška-Anhalt, območju, ki je v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES, potrebno pomoči. Podjetje izdeluje fosforno kislino in njene derivate, zlasti fosfate. Podjetje CWP je bilo leta 1994 ustanovljeno, da bi v okviru privatizacije prevzelo oddelek „Fosforni derivati“ tovarne Stickstoffwerke AG Wittenberg Piesteritz (Stickstoffwerke). Tovarna Stickstoffwerke je izdelovala kemične izdelke in je bila v lasti zavoda, ki je opravljal fiduciarne posle (THA), javnega zavoda, ki je bil pristojen za privatizacijo in prestrukturiranje podjetij iz nekdanje Nemške demokratične republike.

(11)

Podjetje je bilo privatizirano 29. junija 1994 s pomočjo razpisa, ki ga je izvedel Goldmann Sachs. Lastniki podjetja CWP so bili Vopelius GmbH, URSEKO GmbH, Phosphor AG (Kazahstan) in osem zasebnih vlagateljev. Pogoj za privatizacijo je bil, da podjetje Phosphor AG svoj kapitalski vložek, ki je znašal 30 000 DEM, poveča na 1,6 milijona DEM. Ker se to ni zgodilo, je podjetje Vopelius GmbH skupaj s šestimi sodelavci podjetja CWP prevzelo deleže podjetij URSEKO GmbH in Phosphor AG. Po navedbah Nemčije je Pogodba o privatizaciji postala pravnomočna 30. novembra 1994.

(12)

Nemčija je v zvezi z dejavnostjo podjetja CWP posredovala naslednje podatke:

Preglednica 1 (5)

(v milijonih DEM)
	1996/97	1997/98	1998	1999	2000
Letni promet	18,8	26,3	6,2	33,0	31,2
Rezultat običajnega poslovanja	– 4,8	– 4,1	– 7,2	– 5,0	– 4,1
Zaposleni	80	99	100	100	97

(13)

Po navedbah Nemčije podjetje CWP od decembra 1998 razpolaga s kapitalom v višini 288 880 EUR (0,565 milijona DEM). Podjetje je v lasti podjetja Vopelius Chemie AG (29,2 %), podjetja Vopelius GmbH (28,3 %), gospoda Thila Kotha iz podjetja Vopelius (17,7 %) in podjetja BVT Industrie GmbH & Co. Chemische Werke Piesteritz KG (24,8 %).

(14)

Podjetja Vopelius Chemie AG in Vopelius GmbH ter Galvano Chemie Leipzig GmbH in Vopelius-Bioprodukte GmbH (6), ki so hčerinska podjetja podjetja Vopelius Chemie AG, so integrirana skupina (skupina Vopelius). Predsednik upravnega odbora podjetja Vopelius Chemie AG je gospod Thilo von Vopelius. Skupina Vopelius in gospod Vopelius imajo v lasti 75,2 % kapitala podjetja CWP. Kot je Nemčija sporočila v okviru predložitve podatkov, je imela skupina (brez podjetja CWP) leta 2002 43 zaposlenih, ustvarila je promet v višini 17 252 657 EUR (33,755 milijona DEM) in razpolagala s premoženjem v višini 6 777 174 EUR (13,255 milijona DEM). Treba je opozoriti na to, da po navedbah Nemčije podjetja ne tvorijo skupine v smislu trgovskega prava.

(15)

Podjetje BVT Industrie GmbH & Co. Chemische Werke Piesteritz KG je del skupine BVT, mednarodnega podjetja, ki se ukvarja z naložbami in finančnimi storitvami, s skupnim investicijskim obsegom več kot 3 milijarde EUR (6 milijard DEM) (7). Ta skupina ima v lasti 24,8 % kapitala podjetja CWP in jo Nemčija vidi kot svojega institucionalnega partnerja.

(16)

Februarja 2001 je podjetje CWP naprave za proizvodnjo fosfatov prodalo […]* (8) (TI), ki izdeluje fosfor in njegove derivate. V skladu s kupno pogodbo so bili dobro ime, neopredmetena sredstva, zaloge itd. prodani v znesku […]* EUR ([…]* DEM) ter zemljišča in objekti ter naprave v znesku […]* EUR ([…]* DEM). Vendar je pridobitev zemljišč ter naprav in objektov po podatkih Nemčije odvisna od prenosa sredstev brez bremen in odločitve Komisije o državni pomoči, ki je bila dodeljena podjetju CWP, iz katere izhaja, da se od TI ne more terjati morebitnega vračila pomoči. V primeru pozitivne odločitve Komisije bosta BvS (Zvezni zavod za posebne naloge, pogojene z združitvijo – Bundesanstalt für vereiningungsbedingte Sonderaufgaben) in dežela Saška-Anhalt dovolila sprostitev varščin na sredstvih, ki jih bo prevzelo podjetje TI, tako da bo merilo prenosa sredstev brez bremen izpolnjeno in bo kupna pogodba začela veljati. Dokler kupna pogodba ni pravnomočna, se zneska […]* EUR ([…]* DEM) še ne plača. Dokler pogodba ne začne veljati, podjetje CWP fosfate proizvaja izključno za podjetje TI, ki ji dobavlja surovine.

B. Finančni ukrepi organov oblasti

(17)

V zvezi s privatizacijo z dne 29. junija 1994 se je podjetje CWP za oddelek „Fosforni derivati“ tovarne Stickstoffwerke dogovorilo za nakupno ceno v višini 3 181 769 EUR (6,223 milijona DEM), ki je bila plačljiva v treh delnih zneskih po 511 292 EUR (1 milijon DEM) dne 30. junija 1995, 1. junija 1996 in 30. junija 1996, ter ostanek 1 647 894 EUR (3,223 milijona DEM), ki je bil plačljiv 1. julija 1997. Poleg tega se je podjetje CWP zavezalo, da bo do 1. oktobra 1999 zagotovilo 70 delovnih mest in do 31. decembra 2002 izvedlo naložbe v višini 5 112 919 EUR (10 milijonov DEM).

(18)

V zameno je THA pripravil različne ukrepe. Nekatere od teh ukrepov je prilagodil po številnih dopolnilih pogodbe o privatizaciji med leti 1994 do 2003. Preglednica 2 prikazuje pregled ukrepov:

Preglednica 2

(v milijonih EUR)
Ukrepi v okviru privatizacije (THA)
1	Poroštvo	1,02
1a	Podaljšanje poroštva in pretvorba v posojilo/subvencijo	(1,02)
2	Subvencija za naložbe	3,06
3	Obdelava ostankov proizvodnje	0,31
Skupaj		4,39

(19)	Ukrep 1: Poroštvo v višini 1 022 583 EUR (2 milijona DEM) za kredit za obratna sredstva. Kredit je najprej odobrila Deutsche Bank, leta 1996 pa se je prenesel na Commerzbank in leta 1998 na Hypovereinsbank.

(20)

Ukrep 1a: Prvotno bi moralo poroštvo iz ukrepa 1 veljati do decembra 1995. Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka pa je Nemčija Komisiji sporočila, da se je to poroštvo zaradi različnih dopolnil pogodbe o privatizaciji večkrat podaljšalo, nazadnje do 30. novembra 2000. Pred iztekom roka je BvS, ki je nasledil THA, podjetju CWP, da bo lahko vrnilo kredit, ki je bil zavarovan s poroštvom, 21. novembra 2000 dodelil posojilo v enakem znesku. Posojilo je nadomestilo obstoječi kredit in poroštvo je prenehalo veljati. Po navedbah Nemčije naj bi podjetje novo posojilo vrnilo do 31. decembra 2005 in obrestna mera ustreza referenčni obrestni meri (9), ki jo je določila Komisija. Zadnjič je bila pogodba o privatizaciji julija 2003 spremenjena tako, da se v primeru pozitivne odločitve Komisije posojilo pretvori v subvencijo, tj. da se podjetju CWP oprosti vračilo.

(21)	Ukrep 2: Nevračljiva subvencija v višini 3 067 751 EUR (6 milijonov DEM) za financiranje naložb za ohranitev proizvodnje.

(22)

Ukrep 3: THA je prevzel stroške za obdelavo ostankov proizvodnje, ki so znašali približno 623 776 EUR (1,22 milijona DEM). Kasneje se je ta subvencija zvišala za 306 775 EUR (0,6 milijona DEM). Vendar po navedbah Nemčije ta dodatni znesek ni bil nikoli izplačan, saj se je projekt, ki naj bi bil subvencioniran, izkazal za tehnično neizvedljivega.

(23)	V skladu s prvimi spremembami pogodbe o privatizaciji naj bi se med drugim podaljšalo poroštvo, navedeno v ukrepu 1 (ukrep 1 a), in odložilo plačilo nakupne cene.

(24)

Podjetje in BvS sta sklenila dodatni dogovor konec leta 1996/začetek leta 1997, da bi preprečila insolvenco podjetja CWP. Predvidena je bila vrsta ukrepov organov oblasti, na katerih je temeljila prijava iz leta 1997. Preglednica 3 prikazuje pregled ukrepov za prestrukturiranje, ki so bili prijavljeni leta 1997.

Preglednica 3

(v milijonih EUR)
Ukrepi THA/BvS		Znesek
4	Oprostitev nakupne cene	3,18
5	Oprostitev obresti za odlog plačila	0,23
6	Subvencija za naložbe	1,79
7	20-odstotno poroštvo za zasebno posojilo za naložbe v vrednosti 6,3 milijona DEM	0,64
8	20-odstotno poroštvo za zasebno posojilo za obratna sredstva v vrednosti 8,5 milijona DEM	0,87
7a/8a	Pretvorba poroštev v posojila/subvencije	(1,51)
Ukrepi zvezne dežele Saška-Anhalt
9	80-odstotno poroštvo za zasebno posojilo za naložbe v vrednosti 6,3 milijona DEM	2,58
10	80-odstotno poroštvo za zasebno posojilo za obratna sredstva v vrednosti 8,5 milijona DEM	3,47
Ukrepi v okviru odobrenih programov pomoči
11	Neposredne subvencije za naložbe (skupen program pomoči zvezne vlade/dežel) z dne 8. julija 1998	1,94
12	Dodatki za naložbe (1994–97)	0,15
Skupaj		14,85

(25)

Ukrep 4: V okviru tega dogovora je BvS decembra 1996 privolil v dodaten odlog plačila nakupne cene do 31. decembra 1999, ki je bilo zaradi prejšnjih sprememb pogodbe o privatizaciji že večkrat odloženo. 5. julija 1999 pa je BvS plačilo nakupne cene oprostil. Komisija je za to izvedela s seznamov tako imenovanega „upravljanja pogodbe“, ki pojasnjujejo dejavnosti zavoda BvS na področju nadzorovanja izvajanja pogodbe (10).

(26)

Ukrep 5: Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija priznala, da je bilo plačilo obresti v višini 237 239 EUR (0,464 milijona DEM), ki so se do konca leta 1996 nabrale zaradi odloga plačila, s sklepom decembra 1996 odpuščeno. Poleg tega je zavod BvS izrazil pripravljenost, da za odlog plačila nakupne cene tudi v bodoče ne bo zaračunaval obresti.

(27)

Ukrep 6: Zavod BvS je subvencijo za financiranje naložb za ohranitev proizvodnje (ukrep 2) povečal za 2 065 619 EUR (4,04 milijona DEM). Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija sporočila, da je CWP od skupno prejetega zneska v višini 5 133 370 EUR (10,04 milijona DEM) za financiranje naložb (ukrepa 2 in 6) porabila samo 4 867 499 EUR (9,52 milijona DEM). Zato se je subvencija povečala na 1 799 747 EUR (3,52 milijona DEM).

(28)

Ukrep 7: Aprila 1998 je podjetje CWP od Hypovereinsbank dobilo posojilo za obratna sredstva v višini 3 221 139 EUR (6,3 milijona DEM). To posojilo je zavod BvS zavaroval z 20-odstotnim poroštvom v višini 644 228 EUR (1,26 milijona DEM). Ostalih 80 % posojila je s poroštvom zavarovala zvezna dežela Saška-Anhalt (ukrep 9). Posojilo naj bi podjetje vrnilo do decembra 1998. Vendar je bilo kasneje večkrat podaljšano in po zadnjih podatkih še ni bilo vrnjeno.

(29)

Ukrep 8: Aprila 1998 je podjetje CWP od Hypovereinsbank dobilo tudi posojilo za naložbe v višini 4 345 981 EUR (8,5 milijona DEM). To posojilo je zavod BvS zavaroval z 20 odstotnim poroštvom v višini 869 196 EUR (1,7 milijona DEM). Ostalih 80 % posojila je s poroštvom zavarovala zvezna dežela Saška-Anhalt (glej ukrep 10). Posojilo podjetje vrne do maja 2013. Po zadnjih podatkih posojilo še ni bilo vrnjeno.

(30)

Ukrepa 7a/8a: Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija navedla, da so bila 20 %-na poroštva BvS večkrat podaljšana. 21. novembra 2000 je zavod BvS bankam neposredno končno plačal del posojila v višini 1 513 424 EUR (2,96 milijona DEM), ki je bil zavarovan s temi poroštvi. Ta gotovina je varščina za vračilo kredita s strani podjetja CWP. Kar zadeva banke, je šlo pri tem samo za nadomestilo obstoječih varščin, kar zadeva podjetje CWP, pa je šlo za novo posojilo, ki je nadomestilo 20 % prejšnjih posojil. Podjetje CWP bi moralo znesek v višini 1 513 424 EUR (2,96 milijona DEM) poravnati do 31. decembra 2005 in plačati obresti v skladu z referenčno obrestno mero, ki jo je določila Komisija. Vendar je Nemčija v svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov navedla, da podjetje CWP od januarja 2003 ne plačuje obresti in odlaga plačila. Podjetje CWP je obresti v višini 301 000 EUR (588 705 DEM), ki so se nabrale do decembra 2002, plačalo julija 2003. Nazadnje je bila pogodba o privatizaciji julija 2003 spremenjena tako, da bi se to posojilo v primeru pozitivne odločitve Komisije skupaj z obrestmi, ki niso bile plačane od januarja 2003, pretvorilo v subvencijo, tj. da bi se podjetju CWP oprostilo vračilo posojila skupaj z neplačanimi obrestmi. Ker gre pri zadevnih ukrepih samo za podaljšanje ali dopolnitev ukrepov, ki so zajeti v odločitvi za uvedbo uradnega preiskovalnega postopka, jih mora Komisija v tej odločbi oceniti.

(31)

Ukrep 9: Tudi preostali znesek posojila za obratna sredstva v višini 3 221 138 EUR (6,3 milijona DEM) (ukrep 7) je zvezna dežela Saška-Anhalt zavarovala z 80-odstotnim poroštvom v višini 2 576 911 EUR (5,04 milijona DEM). Poroštvo je bilo prvotno odobreno do 30. aprila 1998, vendar je bilo večkrat podaljšano za eno leto. Podjetje CWP je zaprosilo še za dodatno podaljšanje. Po podatkih, ki jih je posredovala Nemčija, poroštvo očitno še vedno velja. V primeru, da bi Komisija o tej zadevi odločila pozitivno, bi zvezna dežela Saška-Anhalt razmislila o dodatnem podaljšanju poroštva.

(32)	Ukrep 10: Tudi preostali del posojila za naložbe v višini 4 345 981 EUR (8,5 milijona DEM) (ukrep 8) je zvezna dežela Saška-Anhalt zavarovala z 80-odstotnim poroštvom v višini 3 476 785 EUR (6,8 milijona DEM). Poroštvo preneha veljati aprila 2013.

(33)	Ukrep 11: 8. julija 1998 je podjetje CWP prejelo subvencije za naložbe v višini 1 937 796 EUR (3,79 milijona DEM). Po podatkih Nemčije je od tega porabilo samo 1 845 764 EUR (3,61 milijona DEM).

(34)	Ukrep 12: Dodatki za naložbe v višini 357 904 EUR (0,7 milijona DEM).

C. Prestrukturiranje

(35)

Prva prizadevanja za prestrukturiranje so bila po podatkih, ki jih je Nemčija posredovala leta 1997, vidna že med privatizacijo, ki jo je podpiral THA s svojimi ukrepi (ukrepi 1–3). Vendar ta prizadevanja niso bila uspešna in podjetje CWP je v poslovnem letu 1996 zaradi nezadostnega obsega lastnega kapitala, prekinitve oskrbe s surovinami in manjkajoče likvidnosti zašlo v težave.

(36)

Vzrok za nezadosten obseg lastnega kapitala je bil v tem, da podjetje Phosfor AG svojega kapitalskega vložka do 30. septembra 1994 ni povečalo s 15 339 EUR (30 000 DEM) na 818 067 EUR (1,6 milijona DEM). Kar zadeva oskrbo s surovinami, je podjetje CWP računalo, da ga bodo oskrbovali z elementarnim fosforjem kot surovino za proizvodnjo fosforne kisline. Fosforna kislina je namreč osnova za proizvodnjo fosfatov. Elementarni fosfor naj bi podjetju CWP dobavljalo podjetje Phosfor AG iz Kazahstana. Ker teh pošiljk ni bilo, je v poslovnem letu 1995/1996 prišlo do težav pri oskrbi s surovinami. Podjetju je ta primanjkljaj samo delno uspelo izravnati tako, da je surovine po višjih cenah kupovalo na drugih trgih. Posledica tega je bila ustavitev proizvodnje, ki je v letih 1995 in 1996 vodila v izgubo, tako da se je likvidnost podjetja občutno zmanjšala.

(37)	Za ponovno vzpostavitev dolgoročne donosnosti podjetja je bilo potrebno učinkovito prestrukturiranje. V skladu s prijavo iz leta 1997 naj bi prestrukturiranje potekalo med letoma 1997 in 2000. V glavnem so bile predvidene naložbe v nov proizvodni postopek („mokri postopek“).

(38)

Do leta 1996 je podjetje CWP proizvajalo predvsem fosfate z nizko stopnjo čistosti, ki so se uporabljali pretežno za izdelavo pralnih praškov. Fosfati se pridobivajo iz fosforne kisline. Podjetje CWP je fosforno kislino proizvajalo zase (predelovalo jo je v fosfate) in jo prodajalo tretjim osebam. Za proizvodnjo fosforne kisline se uporabljata dva postopka, vsak poteka z drugo surovino. Pri „mokrem postopku“ s pomočjo kemijske reakcije iz surove fosforne kisline (Merchant Grade Acid – MGA) dobimo čisto fosforno kislino. S termičnim proizvodnim postopkom, ki ga je uporabljalo podjetje CWP, pa čisto fosforno kislino dobimo z zgorevanjem elementarnega fosforja. Ker se, kot je navedeno v prijavi, surova fosforna kislina v primerjavi z elementarnim fosforjem lažje dobi in se jo ceneje predela, se je podjetje CWP odločilo, da bo v okviru načrta za prestrukturiranje zamenjalo osnovo za surovino in s tem tudi proizvodni postopek. Tako naj bi rešilo težave, ki jih je imelo zaradi nedobavljanja elementarnega fosforja iz Kazahstana.

(39)	Nemčija je načrt za prestrukturiranje predložila v obliki dveh dokumentov. Ta dokumenta sta v nasprotju s prijavo iz leta 1997.

(40)

Prvi dokument z dne 29. maja 1996 z naslovom „Nov koncept za nadaljevanje poslovanja podjetja CWP kot podjetja, ki je prevzelo oddelek Fosforni derivati podjetja Stickstoffwerke AG Wittenberg“ povzema strategijo za prestrukturiranje podjetja CWP, s katero naj bi v glavnem dosegli dva cilja: prvi cilj je razširitev osnove za surovine in drugi cilj je razširitev obsega dejavnosti podjetja. Vendar ta dokument ne omenja opustitve termičnega proizvodnega postopka. Nasprotno naj bi podjetje CWP nadaljevalo s proizvodnjo na osnovi elementarnega fosforja s termičnim postopkom in z določenimi napravami začelo predelovati surovo fosforno kislino, ki jo je mogoče kupiti. Poleg tega je v dokumentu govora o tem, da bi bilo srednjeročno treba premisliti o gradnji ekstrakcijskega objekta za čiščenje MGA, tj. proizvodnji z mokrim postopkom.

(41)

V drugem dokumentu z naslovom „Predlog za dolgoročno preživetje podjetja CWP, vključno z investicijskim načrtom in načrtom za financiranje“ z dne 16. oktobra 1996 je podjetje CWP predstavilo svoje prednosti investiranja in načrte za financiranje, ne da bi se pri tem vprašalo, ali je prej razvita strategija za ohranitev termičnega proizvodnega postopka ob uvedbi mokrega postopka ustrezna. K prednostim investiranja sodijo preureditev obstoječih naprav in obratov za predelavo mokre fosforne kisline in gradnja zgoraj navedenega ekstrakcijskega objekta, tako da podjetje CWP do septembra 1998 ne bi bilo več odvisno od elementarnega fosforja. Nek izvedenec je izdelal študijo o izvedljivosti projekta tega ekstrakcijskega objekta, DLM (11), poleg tega pa študijo o stroških (12), v kateri je stroške za gradnjo objekta ocenil na 3,07 milijona EUR (6 milijonov DEM).

(42)

V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija navedla, da je podjetje CWP spremenilo in razširilo tehnični koncept za gradnjo ekstrakcijskega objekta. Do prve spremembe je prišlo decembra 1997, ko je serija preskusov pokazala, da je bilo kislino, da bi dosegli kakovost, potrebno za živila, s postopkom defluoriranja in koncentracije treba še dodatno obdelati. Februarja 1999 je dobavitelj, ki je do takrat podjetju CWP dobavljal kislino v MAG kakovosti, ki ne zahteva predčiščenja, odpovedal svojo pogodbo o storitvah dobavljanja. Zato je moralo podjetje CWP kislino kupovati v MAG standardni kakovosti, jo predčistiti in razbarvati. Posledica teh dveh sprememb so bili večji stroški, izvedba koncepta se je podaljšala za približno leto in pol in zato je bilo podjetje CWP prisiljeno razširiti svoje naprave in objekte, kar pa je spet povzročilo dodatne stroške in še upočasnilo izvedbo koncepta. Stroški za ekstrakcijski objekt so se s 3,07 milijona EUR (6 milijonov DEM) zvišali na 7,772 milijona EUR (15,1 milijona DEM).

(43)

Poleg tega se je v letu 2000 visoko toksičen stranski proizvod rafinat izkazal za problematičnega. V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija navedla, da je podjetje CWP upalo, da bodo tretje osebe nadaljevale z obdelavo rafinata, vendar se je sredi leta 2000 moralo sprijazniti s tem, da za to ni bilo ponudb. Zaradi krize, ki je sledila, in zamude pri izvajanju ukrepov za prestrukturiranje se je gradnja ekstrakcijskega objekta ustavila. Kljub več povečanjim kapitala s strani družbenikov je bilo podjetje poleti leta 2000 tik pred insolvenco. Temu se je podjetje lahko izognilo tako, da je sklenilo pogodbo s TI.

(44)

Pogodba o prodaji proizvodnje fosfatov podjetju TI, kot je bila že opisana zgoraj, je bila sklenjena v začetku leta 2001. Dokler pogodba ni pravnomočna, podjetje CWP fosfate proizvaja izključno za podjetje TI, slednje pa zagotavlja surovine. Ko bo pogodba stopila v veljavo, bo podjetje CWP v celoti prenehalo s proizvodnjo fosfatov in bo, ko bo ekstrakcijski objekt dokončan, izdelovalo samo še fosforno kislino po mokrem postopku. Zato je potrebno sprejeti nove ukrepe za ustavitev naprav za proizvodnjo fosforne kisline s termičnim postopkom (tradicionalna metoda izdelovanja podjetja CWP), fosforjevega pentoksida, natrijevega hipofosfita (eden od izdelkov, ki je bil uveden v okviru prestrukturiranja) in skladišča za fosfor (ker se fosforja ne bo več uporabljalo kot surovino). Število zaposlenih podjetja CWP se je zmanjšalo za približno 33.

(45)

Po mnenju Nemčije je bilo prestrukturiranje podjetja CWP na področju proizvodnje fosfatov, ki naj bi jo prevzelo podjetje TI, uspešno zaključeno. Prestrukturiranje bo uspešno končano tudi na področju proizvodnje fosforne kisline, ko bo podjetje TI plačalo nakupno ceno za sredstva podjetja CWP. Slednje bo potem dokončalo ekstrakcijski objekt in si bo lahko zagotovilo dolgoročno preživetje, ne da bi se pri tem bistveno oddaljilo od prvotnega koncepta za prestrukturiranje. Po navedbah Nemčije je gradnja ekstrakcijskega objekta v 90 % že končana. Podjetje CWP je proizvodnjo fosforne kisline s termičnim postopkom ustavilo že februarja 2001. Naprave in objekti so izpraznjeni, očiščeni in se jih ne uporablja več.

D. Stroški prestrukturiranja

(46)

Glede na dokument „Predlog za dolgoročno preživetje podjetja CWP, vključno z investicijskim načrtom in načrtom za financiranje“ z dne 16. oktobra 1996 bi podjetje CWP v letih 1996–2000 potrebovalo naložbe v višini 5,62 milijona EUR (11 milijonov DEM) in obratna sredstva v višini 2,56 milijona EUR (5 milijonov DEM). Vendar je v istem dokumentu investicijski načrt, ki izkazuje naložbe v skupni vrednosti 9,29 milijona EUR (18,17 milijona DEM). Glede na prijavo iz leta 1997 stroški prestrukturiranja znašajo skupaj 12,88 milijona EUR (25,2 milijona DEM). Ukrepi za prestrukturiranje, ki so bili prijavljeni leta 1997, so povzeti v preglednici 4.

Preglednica 4

(v milijonih EUR)
Ukrepi za prestrukturiranje	Stroški
Izravnava izgub (1995–1998)	4,91
Naložbe v varnost	2,15
Naložbe v prestrukturiranje	5,52
Sanacija ekoloških obremenitev iz obdobja pred 1. julijem 1990	0,31
Skupaj	12,88

(47)

Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka so bili stroški prestrukturiranja navedeni v vrednosti 18,87 milijona EUR (36,9 milijona DEM). Ugotovimo lahko, da sta v preglednici 5 dve novi rubriki „Subvencije“ in „Oprostitev nakupne cene“, pri katerih gre bolj za finančna sredstva kot za stroške prestrukturiranja.

Preglednica 5

(v milijonih EUR)
Ukrepi za prestrukturiranje	Stroški
Izravnava izgub (1995–1998)	4,86
Naložbe v varnost	2,05
Naložbe v prestrukturiranje	7,98
Sanacija ekoloških obremenitev iz obdobja pred 1. julijem 1990	0,31
Subvencije	0,20
Oprostitev nakupne cene	3,43
Skupaj	18,87

(48)

V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija prestrukturiranje razčlenila v dela: prestrukturiranje proizvodnje fosfatov in prestrukturiranje ostalih področij (predvsem izdelava fosforne kisline). Za prestrukturiranje proizvodnje fosfatov je navedla stroške v skupni vrednosti 7,99 milijona EUR (15,63 milijona DEM), ki vključujejo naložbe v višini 4,71 milijona EUR (9,21 milijona DEM). Za prestrukturiranje ostalih poslovnih področij je navedla stroške v skupni vrednosti 27,14 milijona EUR (53,08 milijona DEM), ki vključujejo naložbe v višini 13,22 milijona EUR (25,86 milijona DEM). Potemtakem so stroški prestrukturiranja skupaj znašali 35,13 milijona EUR (68,71 milijona DEM). Vendar je mogoče ugotoviti, da ti stroški prestrukturiranja (13) vključujejo tudi stroške iz obdobja 1995–2001, tj. stroške iz neuspešnega obdobja prestrukturiranja po privatizaciji.

(49)	V dopisu z dne 26. avgusta je Nemčija nazadnje navedla skupne stroške od leta 1997 do tega datuma v vrednosti približno 31,20 milijona EUR (61 milijonov DEM). Zakaj so bili podatki v njenem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov drugačni, ni pojasnila.

E. Lastni prispevek

(50)	Glede na prijavo iz leta 1997 je podjetje CWP k prestrukturiranju prispevalo tako, da je financiralo določene naložbe in so svoje prispevali družbeniki.

(51)

Podjetje CWP bi moralo do 31. decembra 2002 izvesti naložbe v skupni višini 5,11 milijona EUR (10 milijonov DEM). Vendar je mogoče ugotoviti, da je bil dogovor o obveznosti investiranja sklenjen že pri privatizaciji dne 29. junija 1994 in ni predvideval, da je te naložbe treba financirati iz zasebnih sredstev.

(52)

V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija navedla, da so bile v obdobju 1994–2000 izvedene naložbe v višini 15,7 milijona EUR (30,70 milijona DEM). Od tega se je naložbe v višini 7,21 milijona EUR (14,11 milijona DEM) financiralo iz zasebnih sredstev. Vendar je mogoče ugotoviti, da so v tem znesku vključeni ukrepi, ki so se financirali iz javnih sredstev, v višini 3,73 milijona EUR (7,3 milijona DEM). Torej prispevek družbenikov k tem naložbam znaša 3,48 milijona EUR (6,81 milijona DEM).

(53)

Kar zadeva drugi del lastnega prispevka podjetja CWP k prestrukturiranju, tj. prispevkov družbenikov, naj bi glede na prijavo iz leta 1997 podjetje Vopelius Chemie GmbH prispevalo kredit v višini 0,15 milijona EUR (0,3 milijona DEM). V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija sporočila, da je šlo pri tem za najem investicijskega blaga s poznejšim kupom, za katerega je podjetje Vopelius prevzelo poroštvo.

(54)	V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je bila Nemčija poleg tega mnenja, da je vplačani lastni kapital v višini 288 879 EUR (0,565 milijona DEM) prav tako treba upoštevati kot prispevek družbenikov k financiranju naložb.

(55)

V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija naštela ukrepe (preglednica 6), ki jih je po njenem mnenju treba obravnavati v okviru zasebnega financiranja.

Preglednica 6

(v milijonih EUR)
Zasebno financiranje	Znesek
Komanditni vložek (BVT)	4,84
Posojila družbenikov (BVT)	0,15
Subvencija družbenikov (BVT)	0,11
Osnovni kapital	0,29
Prodajna cena – sol	1,64
Prodajna cena – soljarna (še ni plačana)	1,66
Kredit dobavitelja (Vopelius)	2,75
Skupaj	11,44

(56)

Povečanje zasebnega financiranja je, kot navaja Nemčija, predvsem posledica kapitalskega prispevka podjetja BVT, ki je decembra 1998 postalo netipičen tih partner („netipična tiha udeležba“) podjetja CWP. Podjetje BVT je marca 2001 zagotovilo tudi posojilo in septembra 2001 subvencijo. Poleg tega je Nemčija kot prispevek vlagateljev navedla kredit dobavitelja, ki ji ga je podjetje Vopelius dalo na razpolago v obdobju med januarjem 1997 in januarjem 1998 in pri katerem je šlo za odlog plačila surovin, ki jih je podjetju CWP dobavilo podjetje Vopelius, ter izkupiček, ki bi ga podjetje CWP dobilo iz prodaje trgovine s fosfati podjetju TI.

(57)	Vendar ni jasno, v kakšnem razmerju so ukrepi, ki so navedeni v preglednici 6, in stroški prestrukturiranja, ki so opisani v uvodnih izjavah 46–49.

F. Analiza trga

(58)

Tradicionalno je podjetje CWP izdelovalo industrijske fosfate in proizvajalo fosforno kislino za lastne potrebe. V skladu z načrtom za prestrukturiranje bi moralo podjetje CWP izboljšati kakovost fosfatov, da bi jih lahko začelo proizvajati za živilsko industrijo, in uvesti mokri postopek za izdelavo fosforne kisline. Ugotovimo lahko, da je fosforna kislina, izdelana po mokrem postopku, enake kakovosti in ima enake lastnosti kot fosforna kislina, izdelana s termičnim postopkom. Vendar se pri teh dveh proizvodnih postopkih uporabljajo različne surovine, pri termični metodi elementarni fosfor in pri mokrem postopku MAG. Poleg tega mokri postopek sestavljajo različne procesne stopnje in pri njem dobimo stranske proizvode (posebej rafinat), ki jih je treba dodatno obdelati.

(59)

Fosforna kislina je osnova za izdelavo fosfatnih izdelkov, za proizvodnjo katerih so potrebne surovine z višjo stopnjo čistosti. Fosforna kislina se uporablja za proizvodnjo fosfatnih gnojil v kmetijstvu in fosfatov v živilski industriji. Polifosfati, predvsem natrijevi tripolifosfati, se uporabljajo za proizvodnjo pralnih praškov in sredstev za pomivanje posode ter drugih izdelkov za čiščenje. Uporabljajo se tudi v različne industrijske in tehnične namene.

(60)

V priročniku „Chemical Economics Handbook“ iz leta 2002 piše, da povpraševanje po fosforni kislini, ki se jo izdeluje s termičnim postopkom, drastično upada, saj se pri poproizvodnih kemičnih izdelkih raje uporablja fosforna kislina, ki se jo izdeluje z mokrim postopkom. Poleg tega na tem področju zaradi uvažanja iz Kitajske vlada močna konkurenca. Za številne fosfatne izdelke in njihove neposredne aplikacije, za katere se je prej uporabljala fosforna kislina, prej izdelana s termičnim postopkom, naj bi se sedaj uporabljala fosforna kislina, izdelana s pomočjo ekstrakcije, kar je bistveno ugodnejše. V priročniku je navedeno, da je surovo fosforno kislino mogoče dobiti brez težav in je relativno ugodna. V nadaljevanju piše, da naj bi leta 2002 v zahodni Evropi bili še štirje proizvajalci, ki fosforno kislino izdelujejo s termičnim postopkom: podjetje TI (največji proizvajalec), CWP, FEBEX S.A. in Krems Chemie.

(61)	Po navedbah Nemčije je za evropski trg s fosforno kislino in fosfati značilen oligopol in zmogljivost ni presežena. Po mnenju podjetja CWP na zadevnem evropskem trgu ne vlada oligopol. Nekateri tekmeci podjetja CWP se pridružujejo temu mnenju, vendar menijo, da je zmogljivost očitno presežena.

(62)

Tako Nemčija kot tudi podjetje CWP sta mnenja, da je tržni delež podjetja CWP na celotnem zahodnoevropskem trgu za fosfate (industrijski fosfati in živilski fosfati) neznaten. V letu 2000 je znašal 5,1 %. Od leta 2001 podjetje CWP proizvaja samo še za podjetje TI in tako ni več prisotno na trgu. Podjetje TI je prevzelo njegov tržni delež. Kot Nemčija navaja v nadaljevanju, podjetje TI ni dejavno v segmentu posebnih fosfatov tako kot podjetje CWP, ampak na trgu za fosfor, fosforne kisline in druge derivate.

(63)

Glede proizvodnje fosforne kisline podjetje CWP ugotavlja, da se mora njegova proizvodnja zmanjšati s 40 000 t fosforne kisline, izdelane s termičnim postopkom, na 20 000 t fosforne kisline, izdelane s pomočjo ekstrakcije. Njegov delež na trgu s fosforno kislino se je s 6 % deleža, ki je bil prvotno predviden, zmanjšal na 3 % v zahodni Evropi. Ker je podjetje CWP ustavilo proizvodnjo s termičnimi napravami in objekti in ekstrakcijski objekt še ni sposoben za obratovanje, trenutno ne proizvaja fosforne kisline in je njegov tržni delež enak 0 %.

III. RAZLOGI ZA UVEDBO URADNEGA PREISKOVALNEGA POSTOPKA

(64)

Zaradi ničnostne tožbe podjetja Prayon-Rupel je Sodišče prve stopnje v svoji sodbi z dne 15. marca 2001 zaradi kršitve bistvene formalne zahteve razveljavilo Odločbo Komisije z dne 16. decembra 1997 (14). Sodišče je ugotovilo, da je bila Komisija zaradi resnih težav pri ugotavljanju združljivosti pomoči s skupnim trgom dolžna uvesti uradni preiskovalni postopek.

(65)

Sodišče je vzrok za te resne težave videlo v tem, da je Komisija odločbo izdala brez zadostnega znanja o tehničnih ukrepih za prestrukturiranje. Prvič je Sodišče potrdilo, da je Komisija napačno opisala ukrepe za prestrukturiranje, ki jih je izvedlo podjetje CWP. Komisija se je pri opisu tehničnih ukrepov za prestrukturiranje oprla na informacije, ki ji jih je leta 1997 predložila Nemčija, da je termični postopek za izdelavo fosforne kisline treba zamenjati z mokrim postopkom. Vendar kot je poudarilo Sodišče, v nobenem od obeh osnutkov načrta za prestrukturiranje, ki ju je Nemčija Komisiji posredovala maja in oktobra 1996, ni govora o opustitvi termičnega postopka. Drugič je Sodišče ugotovilo, da je Komisija tehnično izvedljivost in donosnost ukrepov za prestrukturiranje očitno napačno ocenila. Po podatkih Sodišča to jasno dokazuje izvedensko mnenje, ki ga je predložila tožnica.

(66)

V skladu s členom 233(1) Pogodbe ES je bila Komisija dolžna ustrezno ukrepati, da bi ravnala v skladu s sodbo Sodišča. Komisija je predhodno preiskala ukrepe v korist podjetja CWP, tudi tiste, ki jih v prvotni odločbi ni raziskala, s čimer se je prepričala, da gre za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Vendar je bila Komisija v resnih dvomih glede združljivosti pomoči s skupnim trgom. Po eni strani ni mogla določiti natančnega skupnega zneska pomoči. Po drugi strani pa je zaradi predhodne preiskave, kakršno zahtevajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, iz leta 1994 (v nadaljevanju „Smernice Skupnosti (1994)“) (15) dobila resne pomisleke glede združljivosti pomoči s skupnim trgom. Zato je Komisija uvedla uradni preiskovalni postopek.

IV. RAZLOGI ZA ODREDBO O PREDLOŽITVI PODATKOV

(67)

Komisija je postopek uvedla predvsem na podlagi informacij, ki so ji bile predložene leta 1997. V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov pa je Nemčija navedla tudi podrobnosti o prejšnjih ukrepih, ki jih je predstavila kot obstoječo pomoč (ukrepi 1–3) in spremembe določenih ukrepov (ukrep 1a in ukrepa 7a/8a). Poleg tega je Nemčija ukrepe, ki so do takrat veljali za ad hoc ukrepe, po uvedbi postopka uvrstila pod obstoječo pomoč (ukrepa 9 in 10). Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija ni mogla ugotoviti, ali so ukrepi, opisani kot obstoječa pomoč, dejansko združljivi s programi pomoči, na podlagi katerih je bila pomoč domnevno dodeljena. Da bi to pojasnila, je Komisija 6. marca 2003 izdala odredbo o predložitvi podatkov.

V. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(68)	Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka je Komisija prejela pripombe treh neposrednih tekmecev podjetja CWP in podjetja CWP samega, ki so povzeta v nadaljevanju.

A. Pripombe podjetja Prayon-Rupel

(69)

Podjetje Prayon-Rupel je izčrpno opisalo oba proizvodna postopka (termični postopek in mokri postopek) ter zadevne izdelke in trge. Kot prvo podjetje Prayon Rupel dvomi, da se projekt lahko obravnava kot načrt za prestrukturiranje. Po njegovem mnenju sprememba proizvodnega postopka ni učinkovito prestrukturiranje v smislu Smernic Skupnosti (1994). Če je vzrok za težave podjetja v oskrbi, prehod na drug proizvodni postopek težave ne bi rešil. Poleg tega sploh ni težav z oskrbo, saj bi podjetje fosfor lahko namesto iz Kazahstana dobilo iz Kitajske, največjega proizvajalca fosforja na svetu.

(70)

Kot drugo podjetje Prayon-Rupel dvomi o učinkovitosti načrta za prestrukturiranje. Prehod s termičnega na mokri postopek, ki je predviden v prvem dokumentu, ni izvedljiv. Za takšen prehod bi bile potrebne obsežne naložbe in popolnoma nova naprava, ne pa samo omejene naložbe, ki jih je naštela Nemčija. Poleg tega izdelek zaradi spremenjenega proizvodnega postopka ne bi bil bolj kakovosten; tega mnenja je tudi Nemčija. Podjetje Prayon-Rupel dvomi tudi, da bi dejavnost podjetja CWP lahko spet postala donosna, saj napovedi prometa temeljijo na skrajno optimističnih domnevah, rezultati obratovanja pa so še naprej negativni. Če bi proizvodni postopek spremenili z nezadostnimi naložbami, bi lahko s tem samo poslabšali kakovost izdelkov in še dodatno zmanjšali dobiček.

(71)	Kot tretje podjetje Prayon-Rupel meni, da podjetje CWP veča svoje kapacitete. V skladu s prvim dokumentom o prestrukturiranju naj bi uvedli mokri postopek, ne da bi prenehali uporabljati termični postopek. To po mnenju podjetja Prayon-Rupel kaže na podvojitev kapacitet.

(72)	Četrtič je podjetje Prayon-Rupel mnenja, da pomoč ni omejena na potreben najmanjši možen znesek in se obveznost družbenikov, da po privatizaciji investirajo 5,11 milijona EUR (10 milijonov DEM), ne navezuje na prestrukturiranje, ampak je le domnevna in nezadostna.

(73)	Nazadnje podjetje Prayon-Rupel dvomi tudi, da bo načrt za prestrukturiranje v celoti izpolnjen. Prevzem proizvodnje fosforja podjetja CWP s strani podjetja TI že potrjuje, da izvajanje načrta ne poteka tako, kot je bilo predvideno.

B. Pripombe podjetja Chemische Fabrik Budenheim A. Oetker

(74)

Podjetje Chemische Fabrik Budenheim A. Oetker (v nadaljevanju CFB) v svojem dopisu z dne 20. avgusta 2001 izraža dvome o učinkovitosti koncepta za prestrukturiranje. S tako nizkimi stroški in v tako kratkem času, kot to načrtuje podjetje CWP, gradnje novega ekstrakcijskega objekta ni mogoče izpeljati. Navedlo je, da se je to pozneje tudi potrdilo, saj je glede na tržne informacije podjetje CWP termično napravo ustavilo in prekinilo gradnjo novega ekstrakcijskega objekta. Podjetje CFB je mnenja, da je podjetje CWP izračunalo prenizke stroške za gradnjo novega objekta in nima potrebnega znanja o novem postopku za proizvodnjo fosforne kisline. Sicer pa podjetje CWP ni navedlo, na kakšen način bi bilo treba dodatno obdelati toksične stranske proizvode, ki bi nastali med uporabo novega proizvodnega postopka. Poleg tega podjetje CWP ugotavlja, da podjetje TI s termičnim postopkom uspešno proizvaja fosforno kislino, kar spodbija trditev, da je za ponovno vzpostavitev donosnosti dejavnosti podjetja CWP treba spremeniti proizvodni postopek. Podjetje CFB dvomi, da je imelo podjetje CWP težave pri oskrbi z elementarnim fosforjem. Proizvodnja fosforne kisline z novim objektom torej ne bi zmanjšala predhodnih stroškov financiranja.

(75)

V nadaljevanju podjetje CFB ugotavlja, da tesno sodelovanje med podjetjema CWP in TI, vključno z dogovorjeno predajo trgovine s fosfati podjetju TI in pravico podjetja IT, da po določenem času prevzame to področje obratovanja od podjetja CWP, odpira vprašanje, ali pomoč konec koncev ni v korist podjetja TI.

(76)	Podjetje CFB opozarja tudi na to, da podjetje CWP finančno podpirajo njegovi družbeniki, posebej podjetji BVT Industrie GmbH in TI. Zato bi bilo pri dodeljevanju pomoči treba upoštevati količino lastnega kapitala podjetja CWP.

C. Pripombe podjetja BK Giulini

(77)

Podjetje BK Giulini v svojem dopisu z dne 26. septembra 2001 navaja, da podjetje CWP nima načrta za prestrukturiranje in je koncept nezadosten ter nesorazmeren. Sprememba proizvodnega postopka po njegovem mnenju ni potrebna in je iz tehničnega in gospodarskega vidika neizvedljiva. Ker podjetje razen tega ne namerava prenehati uporabljati termični postopek, gre pri ukrepih za nezdružljivo pomoč obratovanju. Težave pri dobavi in nezadostna likvidnost po njegovem mnenju niso zadostni razlogi za spremembo proizvodnega postopka ali za prestrukturiranje. Dodeljene pomoči podjetje CWP ni porabilo za naložbe, ampak kot subvencijo za likvidnost, kar je izkrivilo trg v Skupnosti. Kot naslednji argument proti pomoči za podjetje CWP, podjetje BK Giulini navaja presežek zmogljivosti na evropskem trgu s fosforno kislino.

(78)

Podjetje BK Giulini ugotavlja tudi, da, kot je dokazano, pomoč, ki jo je Nemčija dodelila podjetju CWP, ni prispevala k ponovni vzpostavitvi njegove sposobnosti preživetja. Kljub pomoči podjetje namreč od leta 1998 beleži izgubo. Dogovor med podjetjema CWP in TI dokazuje popoln neuspeh ukrepov za prestrukturiranje.

(79)	Poleg tega je po mnenju podjetja BK Giulini pomoč pravzaprav prejelo podjetje TI.

D. Pripombe podjetja CWP

(80)

V dopisih z dne 21. septembra 2001 in 6. februarja 2002 je Nemčija posredovala odziv podjetja CWP na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka. V dopisu z dne 8. oktobra 2002, v katerem je Nemčija posredovala odgovor podjetja CWP na pripombe zgoraj navedenih tretjih oseb, je podjetje CWP odgovorilo na pomisleke, ki so jih Komisija in vse druge zainteresirane stranke izrazili ob uvedbi uradnega preiskovalnega postopka.

(81)

V zvezi s konceptom za prestrukturiranje podjetje CWP pojasnjuje, da sta bila dva bistvena cilja prestrukturiranja naslednja: razširitev palete izdelkov na področju fosfatov in izdelava širše osnove za surovine z drugimi možnostmi, ki so cenovno ugodnejše od fosforja. Ta dva cilja sta v teku procesa prestrukturiranja ostala enaka, čeprav je bil koncept dejansko večkrat spremenjen.

(82)

Kar zadeva dvome glede učinkovitosti ukrepov za prestrukturiranje, je podjetje CWP mnenja, da bi paleto izdelkov na področju fosfatov lahko razširili tako, da bi vgradili nov vrtinčasti sušilnik za izdelavo brezvodnih fosfatov. V zvezi z razširitvijo osnove za surovine, kar je bil drugi cilj, je podjetje CWP ugotovilo, da s pomočjo ekstrakcijskega objekta lahko izdeluje enake izdelke z enako kakovostjo in z nižjimi stroški kot pri termičnem postopku, ne da bi bilo pri tem odvisno od pošiljk elementarnega fosforja s strani tretjih oseb.

(83)

Na pripombo podjetja CFB, da podjetje TI fosforno kislino uspešno proizvaja s termičnim postopkom, podjetje CWP pojasnjuje, da podjetje TI ni odvisno od pošiljk elementarnega fosforja, ker ga proizvaja samo. Prav tako lahko podjetje TI privarčuje predvsem pri stroških za elektriko (ki predstavljajo največji del stroškov pri izdelavi elementarnega fosforja), ker ima eden od njegovih družbenikov v lasti jedrsko elektrarno in podjetje TI elektriko lahko kupuje po posebno ugodni ceni. Zato je podjetje TI v popolnoma drugačnem položaju kot podjetje CWP.

(84)

V zvezi z dvomi glede koncepta za prestrukturiranje podjetje CWP pojasnjuje, da so uvedeni ukrepi klasičen način prestrukturiranja podjetij. Odločitev, da se zgradita oba objekta, je bila dobičkonosna. Podjetje CWP pričakuje predvsem, da bo z uporabo ekstrakcijskega objekta proizvodne stroške v primerjavi s termičnim postopkom lahko znižalo za 7 % in doseglo 23 % neto kapitalski donos. Prvi preskusi so pokazali, da je s pomočjo ekstrakcijskega objekta mogoče izdelati fosforno kislino enake kakovosti, kot je tista, izdelana s termičnim postopkom. V nadaljevanju podjetje CWP ugotavlja, da so drugi tekmeci, zlasti podjetje Prayon-Rupel, napovedali gradnjo ekstrakcijskega objekta, ki je šestkrat večji od objekta podjetja CWP. Do zamud pri gradnji ekstrakcijskega objekta je prišlo zaradi težav pri dobavi in ne zato, ker bi bila gradnja objekta neizvedljiva. Objekt je sedaj v 90 % končan in ena institucija se zanima za licenco strokovnega znanja in izkušenj.

(85)

Podjetje CWP je mnenja, da konkurenca ni bila izkrivljena. Podjetje CWP opozarja na posodobljeno študijo za obdobje 1998–2002 z naslovom „The Market for Industrial and Food Phosphates“, v kateri CRU International Ltd napoveduje, da bo v letu 2003 v industriji verjetno dovolj kapacitet za zadostitev povpraševanju, vendar bo v regiji prisotno občutno neravnovesje, ki ga bo treba popraviti. Presežek zmogljivosti pri industrijskih in živilskih fosfatih obstaja samo na papirju, saj so, kot je zapisano v tem poročilu, naprave in objekti v zelo slabem stanju in jih je treba obnoviti. Poleg tega je tržni delež podjetja CWP na zadevnih trgih, ki so opisani v uvodnih izjavah 62 in 63, neznaten. Podjetje CWP svojih izdelkov nikoli ni prodajalo pod tržnimi cenami.

(86)

Podjetje CWP še ugotavlja, da podjetje BK Giulini ni njegov neposredni tekmec. To podjetje, ki proizvaja posebne fosfate, je leta 2000 od podjetja CWP kupilo več kot dve tretjini proizvodnje fosfatov in se je zanimalo za prevzem področja proizvodnje fosforne kisline in fosfatov podjetja CWP. Kot meni podjetje CWP, pomoč nikakor ni imela posledic za podjetje BK Giulini.

(87)

Glede lastnega prispevka k prestrukturiranju podjetje CWP ugotavlja, da zaradi visokih stroškov, ki jih je imelo s surovinami, koncepta za prestrukturiranje ni bilo sposobno v celoti financirati iz lastnih sredstev. Kljub temu pa je k prestrukturiranju bistveno prispevalo. Po podatkih podjetja CWP so iz zasebnih sredstev financirane naložbe znašale 5,11 milijona EUR (10 milijonov DEM). Vsa posojila, ki jih je dobilo podjetje, tudi tista, ki so zavarovana s poroštvi zavoda BvS in zvezne dežele, je treba obravnavati kot lastni prispevek k prestrukturiranju, saj podjetje CWP zanje plačuje obresti in jih namerava vrniti iz izkupička od prodaje naprav za proizvodnjo fosfatov podjetju TI.

(88)

Kar zadeva identiteto prejemnika pomoči, podjetje CWP ugotavlja, da se ni vključilo v podjetje TI. Po prodaji trgovine s fosfati podjetju TI bosta na lokaciji podjetja CWP dve samostojni podjetji: podjetje TI bo trgovalo s fosfati in podjetje CWP bo proizvajalo fosforno kislino. V nasprotju z izjavo podjetja CFB ni podjetje CWP nikoli dobavljalo fosforne kisline, izdelane s termičnim postopkom, podjetju IT. Poleg tega je podjetje CWP edini prejemnik pomoči.

VI. PRIPOMBE NEMČIJE

(89)

V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija posredovala podatke za spremembo koncepta prestrukturiranja, ki so opisani v uvodnih izjavah 42–44. Nemčija je posredovala tudi informacije o vseh finančnih ukrepih organov oblasti, ki jih je podjetju zagotovila med privatizacijo in prestrukturiranjem in so opisani v uvodnih izjavah 17–34. Prav tako je Nemčija predložila podatke o lastnem prispevku podjetja k prestrukturiranju in poslovna poročila podjetja za obdobje 1994–2000 ter tržne podatke, kar je vse navedeno v uvodnih izjavah 50–57. Na pripombe tretjih oseb Nemčija odgovarja z odzivom podjetja CWP, ki ga je posredovala v dopisu z dne 8. oktobra 2002.

(90)

V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija predložila podatke o združljivosti obstoječih ukrepov pomoči s programi pomoči, na podlagi katerih se je ukrepe domnevno izvajalo. Poleg tega se je Nemčija izrekla za to, da se postopek razčleni na področje fosfatov, ki se je po njenem mnenju uspešno prestrukturiralo, in ostala poslovna področja podjetja CWP, predvsem izdelavo fosforne kisline s pomočjo ekstrakcijskega objekta, ki bi bila uspešna, kakor hitro bi podjetje TI plačalo še neplačani del nakupne cene.

VII. PRESOJA

A. Uvod

(91)

Nekateri ukrepi, ki jih je treba presoditi, so bili preiskani že v prejšnji odločbi, ki jo je razveljavilo Sodišče prve stopnje; nekateri so bili na začetku projekta prijavljeni v skladu s členom 93(3) Pogodbe ES (sedaj člen 88(3) Pogodbe ES), medtem ko so bili drugi uresničeni pred odločbo Komisije. Spet drugi ukrepi v razveljavljeni odločbi niso bili raziskani ali so bili po tej odločbi podaljšani ali dopolnjeni.

(92)

Posamezne ukrepe bo Komisija raziskala tako, da bo pri napovedanih ukrepih upoštevala situacijo, ki je prevladovala v času prve odločbe, in pri nenapovedanih ukrepih situacijo, ki je prevladovala v času sprejetja ukrepov finančne pomoči. Vendar mora Komisija opraviti skupno oceno prestrukturiranja, ki bo upoštevala celoten zadevni razvoj dejstev do trenutka, ko so bili sprejeti zadnji ukrepi.

B. Zadevno podjetje

(93)

Po odredbi o predložitvi podatkov je Nemčija zagotovila izčrpne podatke o strukturi družbenikov podjetja CWP. Na podlagi teh podatkov je podjetje CWP leta 2002 skupaj s skupino Vopelius in gospodom Vopeliusom, ki ima v lasti 75,2 % kapitala, zaposlovalo 100 delavcev, imelo sredstva v višini 25,81 milijona EUR (50,48 milijona DEM) in ustvarilo promet v vrednosti 22,36 milijona EUR (43,73 milijona DEM). Zato mejne vrednosti, določene v Priporočilu Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (16), niso presežene.

(94)

V zvezi s skupino BvT, ki ima v lasti preostali delež 24,8 %, je Nemčija sporočila, da jo je treba obravnavati kot institucionalnega vlagatelja, ker zagotavlja samo tvegani kapital in ne nadzoruje operativnega poslovanja podjetja CWP. Zato podjetje CWP lahko obravnavamo kot malo in srednje podjetje. Tudi v letih pred letom 1997 (prvo leto, za katerega so na voljo popolni podatki) je podjetje CWP izpolnjevalo merila za mala in srednja podjetja.

(95)

Komisija ugotavlja, da se na podlagi razpoložljivih informacij zdi, da podjetje CWP po sklenitvi pogodbe s podjetjem TI februarja 2001 iz državnih virov ni bilo deležno ukrepov finančne pomoči. Poleg tega je Komisija upoštevala izvedensko mnenje, ki ga je izdelalo podjetje AnChem Consult in posredovala Nemčija in ki pravi: – pogodba je bila sklenjena po poteku odprtega in transparentnega postopka, v katerem so imela vsa podjetja v Evropi, ki delujejo na zadevnem trgu, možnost predložiti ponudbo; ponudba podjetja TI je bila izbrana kot gospodarsko najbolj učinkovita in najboljša; prodajna cena ustreza tržni ceni. Zato je Komisija mnenja, da državna pomoč v korist podjetju CWP niti neposredno niti posredno ni šla v korist podjetju TI.

C. Obstoječa pomoč

(96)	Domnevno več ukrepov predstavlja obstoječo pomoč in jih Komisiji ni treba ponovno presojati. Vendar je nasprotno treba preveriti združljivost teh ukrepov s programi pomoči, na podlagi katerih se jih je domnevno izvajalo.

(97)

Ukrepi 1, 2 in 3: Ker je podjetje v času privatizacije zaposlovalo približno 70 delavcev, po mnenju Nemčije vsaka pomoč, ki je bila dodeljena v tej zvezi, spada v program pomoči THA N 768/94 (17). Komisija potrjuje, da je imelo podjetje v času privatizacije manj kot 250 zaposlenih. O teh ukrepih Komisije zato ni bilo treba obvestiti in spadajo pod obstoječo pomoč.

(98)

Ukrep 1a: Ker dajanje poroštva spada v program pomoči THA, se je že od začetka razmišljalo o možnosti pretvorbe poroštva v posojilo ali subvencijo, saj je bilo podjetje že takrat v težavah. Takšen pristop trije programi pomoči THA, ki so pravna podlaga za dajanje poroštva, soglasno priznavajo. V odločbi o programu pomoči THA E 15/92 se izrecno glasi, da so posojila in poroštva, ki jih zagotovi THA, v vedno večji meri primerna za to, da se pretvorijo v subvencije (18). Pretvorba poroštva v posojilo ali subvencijo je bila v programu pomoči THA že vključena in je zato ni mogoče obravnavati kot novo pomoč.

(99)

Ukrepa 9 in 10: Po uvedbi uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija najprej sporočila, da so bila ta poroštva dana na osnovi programa za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki ga je Komisija odobrila (19). Komisija ugotavlja, da so vsi pogoji, ki jih program predvideva za dajanje poroštva, v tem primeru izpolnjeni. Poudariti je treba, da je bil program pomoči sprejet, preden so v veljavo stopile Smernice Skupnosti (1994), in Smernice Skupnosti (1994) od držav članic niso zahtevale, da morajo svoje obstoječe programe pomoči uskladiti z novimi predpisi (glej odstavek 2.5 Smernic Skupnosti (1994)). Poleg tega Komisija zadevnega programa pomoči po objavi Smernic Skupnosti (1994) ni preverila. To pojasnjuje, zakaj ukrepa 9 in 10 sicer ustrezata programu za reševanje in prestrukturiranje, vendar nista v skladu s Smernicami Skupnosti (1994). Zato ta ukrepa lahko obravnavamo kot obstoječi pomoči, ki ju ni treba ponovno presojati.

(100)

Ukrep 11: Subvencije za naložbe v višini 1,94 milijona EUR (3,8 milijona DEM) so bili dodeljene na osnovi programa pomoči, ki ga je Komisija odobrila kot regionalno pomoč za naložbe (20). V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija razložila, da bo zagotovila, da bo podjetje CWP regionalne pomoči dobilo v skladu z določbami za kumulacijo in da bo upoštevala najvišjo regionalno pomoč za mala in srednja podjetja. Komisija ukrep zato obravnava kot obstoječo pomoč. Poleg tega ukrep pomoči ni bil del uradnega preiskovalnega postopka.

(101)

Ukrep 12: Dodatki za naložbe v vrednosti 0,36 milijona EUR (0,7 milijona DEM), ki so bili dodeljeni na osnovi programov pomoči, ki jih je Komisija odobrila kot regionalno podporo za naložbe. V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov je Nemčija razložila, da bo zagotovila, da bo podjetje CWP regionalne pomoči dobilo v skladu z določbami za kumulacijo in da bo upoštevala najvišjo regionalno pomoč za mala in srednja podjetja. Komisija ukrep zato obravnava kot obstoječo pomoč. Poleg tega ukrep pomoči ni bil del uradnega preiskovalnega postopka.

(102)

Komisija je zato mnenja, da gre glede na razpoložljive informacije pri ukrepih 1 (vključno z 1a), 2 in 3 ter ukrepih 9, 10, 11 in 12 za obstoječo pomoč, ki je Komisiji ni treba ponovno presojati. Vendar se bo ta znesek upošteval pri oceni sorazmernosti celotne pomoči.

D. Druga državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(103)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES so pomoči vseh vrst, ki koristijo določenim podjetjem in s tem izkrivljajo konkurenco ali predstavljajo grožnjo, nezdružljive s skupnim trgom, če ovirajo trgovino med državami članicami. Finančni ukrepi v korist podjetja CWP so podjetju prinesli prednosti, ki jih podjetje v težavah na trgu ne bi dobilo. Naj spomnimo na to, da je bilo podjetje CWP leta 1997 tik pred insolvenco in mu takrat noben zasebni vlagatelj ni bil pripravljen zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Ker se z izdelki, ki jih izdeluje podjetje CWP, tudi trguje, in so tekmeci podjetja CWP prisotni v drugih državah članicah, grozi nevarnost, da ukrepi izkrivijo konkurenco in ovirajo trgovino med državami članicami.

(104)

Ukrepi se financirajo iz državnih sredstev in jih zagotavljajo THA/BvS in dežela Saška-Anhalt. THA je bil ustanovljen kot javni zavod za privatizacijo državnih podjetij nekdanje Nemške demokratične republike in je bil podrejen neposredno finančnemu ministrstvu. Tudi BvS je kot organ naslednik THA javni zavod. Torej gre za državne ukrepe. Predstavljajo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in jih je treba temu ustrezno presoditi.

(105)

Ukrepi 4, 5, 6, 7 in 8: Ti ukrepi, tj. oprostitev nakupne cene in nabranih obresti, subvencija za naložbe in obe 20 %-ni poroštvi BvS-a, niso bili dodeljeni v okviru programov pomoči, zato gre pri njih za ad hoc pomoč in jih je treba temu ustrezno presoditi. Temu Nemčija ne oporeka.

(106)

Ukrepa 7a/8a: Po mnenju Nemčije se podaljšanje poroštev in kasnejša pretvorba v posojila in subvencije ne smeta obravnavati kot nova pomoč. Vendar bi bilo to vprašanje pomembno samo, če bi pri ukrepih 7 in 8 šlo za obstoječo pomoč, čemur pa ni tako. Ker je ukrepa 7 in 8 treba obravnavati kot ad hoc pomoč, sta ukrepa 7a in 8a kot del ukrepov 7 in 8 vključena v presojo združljivosti.

(107)

Poroštvi v okviru ukrepa 7 (vključno s 7a) in ukrepa 8 (vključno z 8a) sta podjetju CWP omogočili, da je posojila dobilo pod ugodnejšimi pogoji, kot se jih sicer običajno ponuja na finančnih trgih. Kot element pomoči poroštev v okviru ukrepov 7 in 8 Komisija upošteva razliko med obrestno mero, ki bi jo podjetje CWP moralo plačati za posojilo pod tržnimi pogoji (tj. brez poroštva), in obrestno mero, po kateri je dejansko dobilo s poroštvom zavarovano posojilo. Ker je bilo podjetje CWP v času zagotovitve poroštev in dodelitve posojil v hudih finančnih težavah, bi element pomoči lahko znašal do 100 % poroštev, saj posojil nihče ne bi dodelil brez poroštev. Glede na sporočilo Komisije o metodi za določitev referenčnih in eskontnih obrestnih mer (21) bi morale referenčne obrestne mere odsevati povprečno višino obrestnih mer, ki na trgu veljajo za srednjeročna in dolgoročna posojila z običajnimi varščinami. V nadaljevanju sporočila Komisija pravi, da je na tak način ugotovljena referenčna obrestna mera najnižja obrestna mera, ki se jo v posebej tveganih primerih (npr. podjetja v težavah) lahko zviša. V tem primeru se lahko doda 400 odstotnih točk ali celo več. Zato je Komisija v zadevnem primeru mnenja, da bi podjetje CWP brez poroštev moralo plačati vsaj obrestno mero, ki bi bila enaka referenčni obrestni meri z dodatkom 400 odstotnih točk. Element pomoči vsakega poroštva je torej razlika med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je podjetje dobilo s poroštvom zavarovano posojilo.

(108)

Podobno velja za pretvorbo poroštev v posojila s strani zavoda BvS. Po mnenju Komisije je podjetje CWP posojila dobilo po obrestni meri, ki je nižja od tiste, ki bi jo dobilo na trgu. Element pomoči posojila zavoda BvS v okviru ukrepa 7 (vključno z ukrepom 7a) in posojila zavoda BvS v okviru ukrepa 8 (vključno z ukrepom 8a) je torej razlika med obrestno mero, ki bi jo podjetje CWP za takšno posojilo dobilo na trgu, in obrestno mero, po kateri je podjetje CWP posojila dobilo od zavoda BvS. Po mnenju Komisije bi moralo podjetje CWP plačati vsaj obrestno mero, ki bi bila enaka referenčni obrestni meri z dodatkom 400 odstotnih točk. Element pomoči vsakega posojila je tako razlika med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je podjetje dejansko dobilo posojilo.

E. Združljivost

(109)

Ukrepe 4, 5, 6, 7 (vključno s 7a) in 8 (vključno z 8a) mora Komisija presoditi kot ad hoc pomoč. Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES predvideva odstopanja od splošne prepovedi pomoči iz člena 87(1).

(110)

Posebne določbe iz člena 87(2) Pogodbe ES v tem primeru ne veljajo, saj ne gre niti za socialne pomoči posameznim potrošnikom niti za pomoči za odpravo škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali drugih izjemnih dogodkov in niti za pomoči za gospodarstvo določenih območij, prizadetih zaradi delitve Nemčije. Nemčija teh posebnih določb ni uveljavljala.

(111)

Nadaljnje posebne določbe so določene v členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES. Ker glavni cilj pomoči ni regionalni razvoj temveč ponovna vzpostavitev dolgoročne donosnosti podjetja v težavah, se v tem primeru lahko odobri samo pomoči za prestrukturiranje. Pri pomoči za prestrukturiranje se uporablja predvsem posebna določba člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(112)

Za ocenjevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje je Komisija izdala Smernice Skupnosti (1994) (22), ki se uporabljajo v tem primeru (23), V nadaljevanju Komisija preverja pogoje za uporabo Smernic Skupnosti (1994).

(113)

Po mnenju Komisije za ugotavljanje združljivosti ni mogoče uporabiti nobenih drugih podlag in zlasti nobenih drugih okvirov Skupnosti, npr. za raziskovanje in razvoj, varstvo okolja, majhna in srednja podjetja, zaposlovanje in izobraževanje ter tvegani kapital.

(114)

V skladu z odstavkom 2.1 Smernic Skupnosti (1994) sta vzroka za finančno šibkost podjetij, ki prejmejo pomoč za prestrukturiranje, nezadostna storilnost v preteklosti in neugodni izgledi za prihodnost. Tipični znaki so nazadujoča donosnost ali vedno večje izgube, padanje prometa, vedno večje zaloge, presežek zmogljivosti, manjši denarni tok, vedno večja zadolženost in obresti ter nizka neto knjigovodska vrednost.

(115)

V času odobritve pomoči je podjetje CWP beležilo vedno večje izgube in se je spopadalo s hudimi likvidnostnimi težavami, kot je podrobno pojasnjeno že zgoraj. Zato je Komisija mnenja, da je podjetje CWP v času odobritve pomoči veljalo za podjetje v težavah.

(116)

Vsak načrt za prestrukturiranje mora v primernem obdobju na osnovi realnih domnev glede obratovalnih pogojev v prihodnosti nujno ponovno vzpostaviti dolgoročno donosnost podjetja. Zato mora biti osnova pomoči za prestrukturiranje učinkovit koncept za prestrukturiranje. Načrt za prestrukturiranje praviloma vsebuje reorganizacijo in racionalizacijo poslovnih področij na učinkovitejši podlagi. Med drugim mora upoštevati okoliščine, zaradi katerih je prišlo do težav.

(117)

V primeru podjetja CWP lahko ugotovimo, da je prvo prestrukturiranje po privatizaciji spodletelo. Drugo prestrukturiranje na podlagi obeh dokumentov, ki sta navedena v uvodnih izjavah 40 in 41, je potekalo leta 1997. Tudi če se oba dokumenta med seboj razlikujeta, je bila strategija očitno takšna, da se uvede mokri postopek, za kar je potreben ekstrakcijski objekt, in se posledično kot surovino lahko uporablja MGA in podjetje ni več v tolikšni meri odvisno od visokih cen elementarnega fosforja. Poleg tega naj bi podjetje izboljšalo kakovost najpomembnejšega končnega proizvoda, tj. fosfatov. Oba cilja sta medsebojno povezana. Fosfate bi podjetje CWP iz surovine, ki jo je lažje dobiti in je ugodnejša, lahko ekonomično izdelovalo samo s pomočjo mokrega postopka. Da bi ugotovili, ali je bila strategija iz leta 1996 uresničljiva, moramo oceniti ukrepe, ki so bili predvideni za uvedbo mokrega postopka.

(118)

Kot sledi iz izvedenskega mnenja podjetja Prayon-Rupel, novega proizvodnega postopka ni mogoče uvesti z majhnimi spremembami obstoječih naprav in objektov. Za mokri postopek so potrebne popolnoma druge naprave kot za termični postopek in med drugim tudi predproizvodna in poproizvodna obdelava izdelka vključno z defluoriranjem, koncentracijo, razbarvanjem itd. Vendar strategija iz leta 1996 ni vključevala nobene od teh procesnih faz. Fazo predhodne obdelave je podjetje uvedlo šele decembra 1997, ko je projekt že tekel in so potrebo po njej pokazali laboratorijski preskusi. Takšne preskuse bi bilo treba narediti pred začetkom projekta in jih uporabiti kot osnovo za izračun skupnih stroškov. Tudi študija DLM o izvedljivosti objekta iz novembra 1997 omenja, da je pri mokrem postopku potrebna predhodna obdelava fosforne kisline. To študijo bi bilo treba izdelati pred načrtom za prestrukturiranje in jo uporabiti kot osnovo za določitev stroškov in financiranja prestrukturiranja. Zaključno obdelavo so uvedli šele v začetku leta 1999, čeprav je bila ta, kot navaja podjetje CWP, potrebna samo zato, ker njegov dobavitelj ni mogel več dobavljati kisline primerne kakovosti. Vendar se Komisija s tem ne more strinjati: podjetje CWP je z dobaviteljem pogodbo sklenilo julija 1998, projekt pa je bil zasnovan leta 1996. Zato bi moralo biti že leta 1996 jasno, da je za izdelavo izdelkov z visoko stopnjo čistosti za živilsko industrijo, ki jo je podjetje CWP načrtovalo, potrebna zaključna obdelava. Poleg tega so za predhodno in zaključno obdelavo izdelkov potrebne večje naprave in objekti, kar je podjetje CWP ugotovilo leta 1999. Tudi to bi podjetje CWP moralo predvideti že na samem začetku.

(119)

Razen tega dokumenti iz leta 1996, ki so koncept za prestrukturiranje, ne vsebujejo ustrezne rešitve za skrajno toksičen rafinat. Slednji sploh ni omenjen, niti v prijavi iz leta 1997. V študiji DLM o izvedljivosti ekstrakcijskega objekta iz novembra 1997 piše, da fosfati, izdelani iz rafinata, ki vsebuje fosforno kislino, vsebujejo prevelik delež kovin, in je treba določiti, kakšen delež bi bil sprejemljiv. Z drugimi besedami študija nakazuje problem in morebiten pristop k reševanju, vendar ne navaja rešitve. Kasneje je podjetje CWP najbrž upalo, da bo rafinat lahko prodalo, vendar je ugotovilo, da zanj ni povpraševanja, kar je pripomoglo k akutni finančni krizi leta 2000. Že ko se je leta 1996 snoval koncept, bi moralo biti jasno, da je treba najti rešitev za toksičen rafinat. Ali bi bila rešitev lahko prodaja, bi bilo treba ugotoviti z ustrezno študijo trga. Vendar v dokumentih iz let 1996 in 1997 ta problem ni niti enkrat omenjen.

(120)

Ker ni v zadostni meri načrtovalo potrebnih korakov za dosego cilja, je podjetje CWP nedvomno ocenilo prenizke stroške celotnega investicijskega programa in zlasti ekstrakcijskega objekta. Vendar se Nemčija s tem ne strinja in je predložila študijo DLM o stroških za ekstrakcijski objekt. Študija, ki obsega štiri strani in temelji na teoretičnih izračunih, ki bi jih bilo treba preveriti s praktičnimi preskusi, samo našteva stroške za izdelavo fosforne kisline v mokrem postopku. V študiji stroški za samo gradnjo objekta sploh niso ocenjeni. Zato je ocena, da podjetje CWP pri določanju strategije za prestrukturiranje ni pazljivo načrtovalo stroškov investicijskega programa in zlasti ekstrakcijskega objekta, pravilna. To se je kasneje potrdilo, saj je podjetje CWP ocenilo precej prenizke stroške. Stroški za ekstrakcijski objekt, leta 1996 načrtovani v vrednosti 3,07 milijona EUR (6 milijonov DEM), so v letu 2000/2001, ko se je z deli zaradi pomanjkanja likvidnosti prekinilo, znašali 7,72 milijona EUR (15,1 milijona DEM). Leta 1996 načrtovana vrednost skupnih naložb 7,67 milijona EUR se je do leta 2000/2001 zvišala na vrednost 17,93 milijona EUR.

(121)

Neizogibna posledica tega, da podjetje CWP ni v zadostni meri načrtovalo dejanskih ukrepov za prestrukturiranje in investicijskih stroškov, je, da ekstrakcijski objekt do leta 1998 še ni bil končan in podjetje CWP do leta 2000 ni ponovno vzpostavilo dolgoročne donosnosti, kot je bilo prvotno predvideno. Leta 2000 podjetje CWP ni vrnilo še nobenega posojila, ekstrakcijski objekt še zdaleč ni bil končan, podjetje je bilo še vedno odvisno od elementarnega fosforja in mu je grozila insolvenca. Zato se lahko ugotovi, da je strategija za prestrukturiranje iz leta 1996 leta 2000 spodletela.

(122)

Vendar Nemčija ni tega mnenja. Po njenem mnenju je podjetje CWP, s tem ko je s prodajo trgovine s fosfati podjetju TI preprečilo insolvenco, uspešno zaključilo prestrukturiranje tega poslovnega področja podjetja. Prestrukturiranje poslovnega področja „fosforna kislina“ bo po mnenju Nemčije uspešno zaključeno takoj, ko bo podjetje TI plačalo preostalo nakupno ceno, saj bo podjetje CWP potem lahko končalo inovativni ekstrakcijski objekt in spet postalo donosno. Da bi podprla svojo izjavo, je Nemčija predložila izvedensko mnenje dr. Scheibitza z dne 25. julija 2000. Nemčija ugotavlja, da je bila prvotna strategija uspešna in da so spremembe prvotnega koncepta, tudi če Komisija ni tega mnenja, zagotovile preživetje podjetja CWP.

(123)

Vendar se Komisija s tem ne more strinjati. Prvič prestrukturiranja podjetja CWP ne moremo razdeliti v dve poslovni področji (fosfati in fosforna kislina). Šlo je za podjetje, ki se je znašlo v težavah in za katerega je bila zasnovana strategija za prestrukturiranje. Poleg tega je prestrukturiranje obeh področij medsebojno povezano: učinkovita proizvodnja fosfatov bi bila mogoča samo, če bi se podjetje CWP lahko oprlo na ekonomično izdelavo fosforne kisline. Čeprav je podjetje CWP razširilo svojo paleto izdelkov in po možnosti tudi izboljšalo kakovost svojih fosfatov, učinkovita izdelava ni bila mogoča, ker je bilo podjetje še naprej odvisno od elementarnega fosforja. Dejstva, da se je podjetje CWP, da bi s prodajo trgovine s fosfati preprečilo insolvenco, ki mu je grozila, umaknilo s svojega tradicionalnega trga, ne moremo obravnavati kot uspešno prestrukturiranje, temveč je dokaz za to, da je prvoten koncept spodletel. Poleg tega lahko ugotovimo, da prestrukturiranje še ni končano. Ekstrakcijski objekt, ki bi moral biti po načrtih končan do leta 1998, tj. pred „prodajo“ trgovine s fosfati podjetju TI, še vedno ni obratovalno sposoben in obratovanje naprav za izdelavo fosforne kisline s termičnim postopkom je ustavljeno. Komisija tega ne more obravnavati kot spremembo prvotnega koncepta za prestrukturiranje. Jasno je, da je prvotna strategija leta 2000 v celoti spodletela in je podjetje CWP od takrat v popolnoma drugačni situaciji.

(124)

Komisija se tudi ne more strinjati z mnenjem Nemčije, da je spremenjena strategija izboljšala možnosti za preživetje podjetja CWP. Komisija ugotavlja, da izvedensko mnenje dr. Scheibitza, ki ga je Nemčija predložila kot dokazilo o tehnični izvedljivosti ekstrakcijskega objekta, opozarja na dva glavna problema. Prvič objekt, če se ne reši problem rafinata, ne more obratovati. Drugič pa podjetje CWP očitno ni načrtovalo preskusne faze, ki bi lahko jasno pokazala morebitne probleme v zvezi z obratovanjem objekta. Kot je bilo pričakovati, se je podjetje CWP kmalu po izvedenskem mnenju spet znašlo na robu insolvence. Glede na razpoložljive informacije se problema z rafinatom ni rešilo. Tudi če bi podjetje CWP dokončalo ekstrakcijski objekt, bi se lahko brez preskusne faze pojavili dodatni problemi. Nazadnje Komisija ugotavlja, da je podjetje CWP majhen igralec na težkem, zelo koncentriranem trgu, ki ga obvladujejo velika podjetja, kot so Rhodia, Astaris, Prayon in TI. Očitno podjetje CWP težko dostopa do sredstev za financiranje in je kronično premalo likvidno. Tudi če bi dokončalo ekstrakcijski objekt, si s tem ne bi kar avtomatično zagotovilo preživetja.

(125)

Nazadnje je Komisija mnenja, da strategija iz leta 1996 ni bila skrbno načrtovana, v njej so določeni koraki manjkali in stroški so bili ocenjeni prenizko. Takšna strategija ni mogla ponovno vzpostaviti dolgoročne donosnosti. Številne spremembe koncepta to potrjujejo. Zato ne preseneča dejstvo, da je bilo podjetje CWP v času, ko bi moralo biti prestrukturiranje uspešno zaključeno, tik pred insolvenco. Poleg tega je Komisija mnenja, da je strategija iz leta 1996, za katero je bila dodeljena pomoč, leta 2000 v celoti spodletela in da ni jamstva za nadaljnji obstoj podjetja CWP. Torej pogoji, ki so določeni v odstavku 3.2.2.(i) Smernic Skupnosti (1994), očitno niso izpolnjeni.

(126)

Obseg in intenzivnost pomoči se morata omejiti na minimum, ki je potreben za prestrukturiranje, in morata biti v razmerju s koristmi, pričakovanimi z vidika Skupnosti. Zato se od prejemnikov pomoči običajno pričakuje, da k načrtu za prestrukturiranje občutno prispevajo iz lastnih ali tujih sredstev. Poleg tega je pomoč treba dodeliti v takšni obliki, da podjetju ne prinaša dodatnega denarja, ki bi ga lahko uporabilo za agresivno in izkrivljajoče vedenje na trgu na poslovnih področjih, ki niso vključena v proces prestrukturiranja.

(127)

Po navedbah Nemčije iz leta 1997 bi morali skupni stroški prestrukturiranja, kot je razvidno iz preglednice 4, znašati 12,88 milijona EUR. V svojem odgovoru na uvedbo uradnega preiskovalnega postopka je Nemčija navedla, da skupni stroški prestrukturiranja znašajo 18,87 milijona EUR, kar je razvidno iz preglednice 5.

(128)

Kot prispevek prejemnika pomoči k prestrukturiranju Nemčija v prijavi iz leta 1997 navaja dve postavki: financiranje naložb v višini 5,11 milijona EUR (10 milijonov DEM) in prispevek družbenikov v višini prvotno 0,15 milijona EUR (0,3 milijona DEM). Kot je Komisija ugotovila v odločitvi za uvedbo uradnega preiskovalnega postopka, je bila obveznost investiranja pogoj za privatizacijo leta 1994, dogovorjeno dve leti pred začetkom prestrukturiranja, in ne prispevek k prestrukturiranju iz leta 1996. Poleg tega je ta obveznost investiranja obvezovala samo k temu, da je treba opraviti naložbe v višini 5,11 milijona EUR. Zato te obveznosti ne moremo obravnavati kot zasebni prispevek vlagatelja k prestrukturiranju iz leta 1996.

(129)

Posojil, ki so zavarovana z državnimi poroštvi, ni mogoče obravnavati kot zasebni prispevek vlagatelja, kot trdi podjetje CWP.

(130)

V svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov Nemčija kot investicijski prispevek navaja kredit dobavitelja, podjetja Vopelius. Ugotovimo lahko, da ne gre za kredit kot tak, ampak za večtedenski odlog plačila za surovine, ki jih je dobavljalo podjetje Vopelius. Pri znesku v višini 2,75 milijona EUR, ki ga Nemčija navaja kot investicijski prispevek, gre za neporavnano terjatev podjetja Vopelius iz januarja 1998. Višina terjatve ves čas niha. Januarja 1997 je terjatev znašala 0,73 milijona EUR, aprila 1997 je padla na 0,4 milijona EUR, do januarja 1998 pa je spet zrasla. Tega kratkotrajnega odloga plačila za obveznosti, ki nikakor ni povezan s financiranjem stroškov prestrukturiranja, ni mogoče obravnavati kot lasten prispevek k prestrukturiranju.

(131)

Drugi ukrepi, ki jih je Nemčija v svojem odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov imenovala kot lastni prispevek, so iz obdobja po letu 1998 in torej niso povezani z dodelitvijo pomoči konec leta 1996/začetek leta 1997 ali s prvotnim konceptom za prestrukturiranje.

(132)

Tudi če bi Komisija upoštevala načrtovane stroške prestrukturiranja (12,88 milijona EUR), kot jih je prvotno prijavila Nemčija, in kot lastni prispevek priznala zabeleženi kapital podjetja v višini 0,29 milijona EUR in prispevek družbenikov v višini 0,15 milijona EUR, naveden v prijavi iz leta 1997, bi prišla na lastni prispevek v višini 3,4 % v razmerju do stroškov prestrukturiranja, kar je očitno premalo, tudi če upoštevamo dosedanjo prakso pri dodeljevanju pomoči podjetjem, ki imajo sedež v vzhodnonemških zveznih deželah.

(133)

Zato pogoj, da mora biti pomoč sorazmerna s stroški in koristmi prestrukturiranja, ni izpolnjen. Merila iz odstavka 3.2.2(iii) Smernic Skupnosti (1994) očitno niso izpolnjena.

(134)

Kot je bilo že navedeno, „koncept za prestrukturiranje“ iz leta 1996 ni bil izveden. Zato tudi pogoji, navedeni v odstavku 3.2.2(iv) Smernic Skupnosti (1994), niso izpolnjeni.

F. Zaključek

(135)

Predhodna presoja kaže, da pomoč, kot je bila sprva načrtovana in dodeljena, ne izpolnjuje pogojev Smernic Skupnosti (1994) in je zato ne moremo obravnavati kot združljivo s skupnim trgom. Poleg tega je potrebno navesti, da kasnejši dogodki med obdobjem odobritve dodatnih ukrepov in po odobritvi zadnjih ukrepov, ta zaključek potrjujejo: jasno je, da je prvotna strategija, za katero je bila dodeljena pomoč, spodletela in je prihodnost podjetja skrajno negotova.

(136)

Zato je pomoč, ki je bila dodeljena podjetju CWP, po mnenju Komisije nezdružljiva s skupnim trgom. V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 (24) Komisija pri negativnih odločitvah glede nezakonite pomoči odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, razen če bi bilo to zoper splošno načelo prava Skupnosti.

(137)

V tem primeru so bili vsi ukrepi pomoči, vključno z ukrepi, ki so bili prvotno prijavljeni, dodeljeni in niso bili odobreni z veljavno odločbo Komisije. Zato jih je treba obravnavati kot nezakonite pomoči. Spričo dejstva, da se je prejšnjo odločbo pravočasno izpodbijalo in jo je Sodišče prve stopnje izreklo za nično, splošna načela prava Skupnosti in zlasti načela pravne varnosti in upravičenega zaupanja ne izključujejo terjatve vračila. To je v skladu z ustrezno sodno prakso sodišč Skupnosti (25). Pregled zakonitosti pravnih aktov, izdanih s strani organov Skupnosti, ki ga sodnik Skupnosti izvaja v skladu s členi 220, 230(1) in 233 Pogodbe ES, bi bil v nasprotnem primeru nesmiseln (26). V tem pogledu ni razlike med ukrepi pomoči, ki so bili prijavljeni prvotno, in ukrepi pomoči, ki so bili že od začetka dodeljeni nezakonito.

(138)

Komisija je zato mnenja, da bi morala Nemčija v roku dveh mesecev od izdaje te odločbe odrediti vračilo pomoči skupaj z obrestmi od prejemnika pomoči. Poleg tega se zdi Komisiji potrebno, da ji Nemčija v roku dveh mesecev od izdaje te odločbe posreduje dokumentacijo, ki dokazuje, da je bil proti prejemniku nezakonite pomoči uveden postopek za izterjavo (kot npr. upravna okrožnica in nalog za izterjavo) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo je Nemčija dodelila v korist podjetja Chemische Werke Piesteritz, ni združljiva s Skupnim trgom.

Pomoč obsega naslednje ukrepe:

1.	Ukrep 4: Oprostitev nakupne cene v višini 3 181 769 EUR.

2.	Ukrep 5: Oprostitev obresti, ki so se na nakupno ceno nabrale do konca leta 1996, v višini 237 239 EUR.

3.	Ukrep 6: Subvencija za naložbe v višini 1 799 747 EUR.

Ukrep 7 (vključno s 7a): Poroštvo/posojilo zavoda BvS v višini 644 228 EUR. Element pomoči poroštva se izračuna kot razlika med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je bilo dano s poroštvom zavarovano posojilo. Element pomoči posojila ustreza razliki med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je zavod BvS dal posojilo.

Ukrep 8 (vključno z 8a): Poroštvo/posojilo zavoda BvS v višini 869 196 EUR. Element pomoči poroštva se izračuna kot razlika med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je bilo dano s poroštvom zavarovano posojilo. Element pomoči posojila ustreza razliki med referenčno obrestno mero z dodatkom 400 odstotnih točk in obrestno mero, po kateri je zavod BvS dal posojilo.

Člen 2

1. Nemčija sprejme vse potrebne ukrepe, da prejemnik vrne pomoč, navedeno v členu 1 in dano na razpolago nezakonito.

Posojilo v skladu z ukrepom 7 (vključno s 7a) in posojilo v skladu z ukrepom 8 (vključno z 8a) v roku dveh mesecev po izdaji te odločbe ne bosta več na razpolago.

2. Izterjava pomoči se izvede nemudoma in v skladu s postopki nacionalne zakonodaje, kolikor ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe. Zneski, ki se morajo vrniti, vključujejo obresti, ki se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč prejemniku na razpolago, do dejanskega vračila. Obresti se izračunajo v skladu z določbami iz poglavja V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (27).

Člen 3

Nemčija obvesti Komisijo v dveh mesecih po objavi te odločbe o ukrepih, sprejetih za izvajanje te odločbe.

V ta namen Nemčija uporabi vprašalnik, ki je priložen v prilogi te odločbe. Nemčija bo Komisiji predložila še zlasti vso dokumentacijo, ki dokazuje, da je bil proti prejemniku nezakonite pomoči uveden postopek za izterjavo.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 2. marca 2005

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 226, 11.8.2001, str. 2.

(2) UL C 51, 18.2.1998, str. 7.

(3) Sodba Sodišča prve stopnje, 15. marec 2001, zadeva T-73/98, Société Chimique Prayon Rupel SA/Komisija Evropskih skupnosti, PSES 2001, str. II-867.

(4) Glej opombo 1.

(5) Podjetje CWP je leta 1998 spremenilo metodo za predložitev poročil. Podatki za leto 1998 veljajo za obdobje med oktobrom in decembrom 1998.

(6) V okviru odredbe o predložitvi podatkov je Nemčija obvestila Komisijo, da ima podjetje CWP v lasti 100 % hčerinsko podjetje, KEB Kali Elektrolyse GmbH, Bitterfeld. To hčerinsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 1998, da bi vodilo objekt za elektrolizo kalija. Ker to ni šlo, se je podjetje preimenovalo v Vopelius-Bioprodukte GmbH in ga je kasneje kupilo podjetje Vopelius Chemie AG.

(7) http://www.bvt.de/

(8) Deli tega besedila so urejeni na način, ki zagotavlja, da zaupne informacije niso razkrite; ti deli so v oglatih oklepjih in označeni z zvezdico.

(9) http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/others/reference_rates.html

(10) Seznam nadaljevalnih pogajanj zavoda BvS, ki so bila avgusta 1999 priglašena kot zaključena, št. 33. Pogoj za oprostitev je bil, da nov partner podjetja CWP plača kapitalski vložek v višini 2,05 milijona EUR (4 milijona DEM), ki je odvisen od njegove likvidnosti.

(11) Izvedensko mnenje „Reinigung von Nassphosphorsäure durch Flüssig-flüssig-Extraktion“ (Čiščenje mokre fosforne kisline s tekočo-tekočo-ekstrakcijo), DLM, november 1997.

(12) „Betriebskostenabschätzung für eine Extraktionsanlage zur Extraktion von Nassphosphorsäure“ (Ocena obratovalnih stroškov za ekstrakcijski objekt za ekstrakcijo mokre fosforne kisline), DLM, september 1996.

(13) Priloga 42 k dopisu z dne 4. julija 2003.

(14) Glej opombo 3.

(15) UL C 368, 23.12.1994, str. 12.

(16) UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

(17) Pod točko 3.1 programa pomoči THA N 768/94 piše, da je o postopkih privatizacije Komisijo treba obvestiti samo, če ima podjetje v času privatizacije več kot 205 zaposlenih (SG(95) D/1062, 1.2.1995).

(18) SG(92) D/17613, 8.12.1992.

(19) N 413/91, Direktiva o poroštvih dežele Saška-Anhalt (SG(91) D/15633, 8.8.1991).

(20) 26. Okvirni načrt, naloga Skupnosti „Izboljšanje regionalne gospodarske strukture“, N 123/97 (SG(97) D/7104, 18.8.1997 in SG(98) D/7191, 18.8.1998).

(21) UL C 273, 9.9.1997, str. 3.

(22) Glej opombo 14.

(23) V odstavku 7.5 Smernic iz leta 1999 piše, „da bo Komisija pri vseh pomočeh za reševanje in prestrukturiranje, ki se jih dodeli brez dovoljenja Komisije (…), na osnovi Smernic, ki so veljale v času dodelitve pomoči, preverila, ali so združljive s skupnim trgom“ (UL C 288, 9.10.1999, str. 2).

(24) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(25) Sodba Sodišča Evropskih Skupnosti z dne 14. januarja 1997 v Zadevi C-169/95 Španija/Komisija Evropskih skupnosti, PSES 1997, str. I-135 in Sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. avgusta 2003 v povezanih zadevah T-116/01 in T-118/01 P&O European Ferries (Vizcaya), SA in Diputación Foral de Vizcaya/Komisija Evropskih skupnosti, PSES 2003, str. II-2957.

(26) Povezani zadevi T-116/01 in T-118/01 (že navedeni, uvodna izjava 209).

(27) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 296

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 12. november 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 1844/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1845/2005 z dne 11. novembra 2005 o odprtju stalnega javnega razpisa za ponovno prodajo koruze iz zalog češke intervencijske agencije na trgu Skupnosti	3
		Uredba Komisije (ES) št. 1846/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi najnižje prodajne cene za maslo za 174. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97	6
		Uredba Komisije (ES) št. 1847/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi najvišje pomoči za smetano, maslo in zgoščeno maslo za 174. posamični razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 2571/97	8
		Uredba Komisije (ES) št. 1848/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi najvišje pomoči za zgoščeno maslo za 346. posebni razpis v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (EGS) št. 429/90	10
		Uredba Komisije (ES) št. 1849/2005 z dne 11. novembra 2005 o določanju najnižje prodajne cene masla za 30. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 2771/1999	11
		Uredba Komisije (ES) št. 1850/2005 z dne 11. novembra 2005 o določanju najnižje prodajne cene posnetega mleka v prahu za 29. posamezni razpis, izdan v skladu z odprtim razpisom za oddajo ponudb iz Uredbe (ES) št. 214/2001	12
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1851/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi koeficientov, ki veljajo za izvoženo žito v obliki irskega viskija za obdobje 2005/2006	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1852/2005 z dne 11. novembra 2005 o določitvi koeficientov, ki veljajo za izvoženo žito v obliki škotskega viskija za obdobje 2005/2006	15
	*	Direktiva Komisije 2005/77/ES z dne 11. novembra 2005 o spremembi Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti	17

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	66,1
	096	36,8
	204	71,6
	999	58,2
0707 00 05	052	111,0
	204	23,8
	999	67,4
0709 90 70	052	109,5
	204	95,7
	999	102,6
0805 20 10	204	69,6
0805 20 10	999	69,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	69,6
	624	114,3
	999	92,0
0805 50 10	052	67,2
	388	54,9
	999	61,1
0806 10 10	052	114,0
	400	228,0
	508	259,4
	624	162,5
	720	99,7
	999	172,7
0808 10 80	388	110,4
	400	106,5
	404	98,6
	512	131,2
	720	26,7
	800	160,7
	804	82,0
	999	102,3
0808 20 50	052	106,4
	720	44,3
	999	75,4

1	2	3	4
Številka ponudnika	Številka serije	Količina (t)	Ponudbena cena (EUR/t)
1
2
3
itd.

(EUR/100 kg)
Formula			A		B
Postopek vdelave			Z markerji	Brez markerjev	Z markerji	Brez markerjev
Najnižja prodajna cena	Maslo ≥ 82 %	Nespremenjeno	206	210	—	210
Najnižja prodajna cena	Maslo ≥ 82 %	Zgoščeno	204,1	—	—	—
Varščina za predelavo		Nespremenjeno	79	79	—	79
Varščina za predelavo		Zgoščeno	79	—	—	—

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	Sklep Sveta z dne 8. novembra 2005 o imenovanju člana Odbora regij	18
	Komisija
*	Odločba Komisije z dne 2. marca 2005 o državni pomoči Nemčije za Chemische Werke Piesteritz (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 427) ( 1 )	19
*	Odločba Komisije z dne 11. novembra 2005 o spremembi Odločbe 97/569/ES glede vključitve obrata v Južni Afriki na začasne sezname obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovolijo uvoz mesnih izdelkov (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4283) ( 1 )	39
*	Odločba Komisije z dne 11. novembra 2005 o nevključitvi naleda v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4351) ( 1 )	41
*	Odločba Komisije z dne 11. novembra 2005 o finančnem prispevku Skupnosti za leto 2005 za kritje izdatkov, ki so nastali v Belgiji, Franciji in na Nizozemskem, za boj proti organizmom, škodljivim za rastline ali rastlinske proizvode (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 4356)	42

Koeficienti, ki veljajo na Irskem
Obdobje veljave	Koeficient v veljavi
	za ječmen, uporabljen za proizvodnjo irskega viskija kategorije B (1)	za žita, uporabljena za proizvodnjo irskega viskija kategorije A
Od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006	0,388	1,019

Koeficienti, ki veljajo v Združenem kraljestvu
Obdobje veljave	Koeficient v veljavi
	za ječmen, predelan v slad, uporabljen za proizvodnjo viskija iz sladu	za žita, uporabljena za proizvodnjo viskija iz žit
Od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006	0,543	0,551


	(1) Besedilo velja za EGP.