3.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/1

(1)

Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (3) je bistven prispevek k oblikovanju notranjega trga s plinom. Sedaj je treba zagotoviti strukturne spremembe v regulativnem okviru, da se odpravijo ostale ovire pri vzpostavitvi notranjega trga, zlasti glede trgovanja s plinom. Potrebna so dodatna tehnična pravila, predvsem glede storitev za dostop tretjih strank, načel mehanizma za dodeljevanje zmogljivosti, postopkov upravljanja prezasedenosti in zahtev po preglednosti.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju in spremljanju prvega sklopa Smernic za dobro prakso, ki jih je sprejel Evropski regulativni forum za plin (v nadaljevanju „Forum“) leta 2002, dokazujejo, da je za zagotovitev popolnega izvajanja pravil iz Smernic v vseh državah članicah in minimalnega jamstva za dejansko enake pogoje dostopa na trg treba zagotoviti pravno izvršljivost teh pravil.

(3)

Drugi sklop skupnih pravil z naslovom „Drugi sklop smernic za dobro prakso“ je bil sprejet v okviru zasedanja Foruma 24. in 25. septembra 2003. S to uredbo naj se torej na podlagi navedenih smernic določijo osnovna načela in pravila glede dostopa do omrežja, storitev za dostop tretjih strank, upravljanja prezasedenosti, preglednosti ter glede izravnave odstopanj in trgovanja s pravicami do zmogljivosti.

(4)

Člen 15 Direktive 2003/55/ES dopušča upravljavca kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Zaradi pravil, določenih v tej uredbi, torej ni treba spreminjati organizacije nacionalnih prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so skladna z ustreznimi določbami Direktive 2003/55/ES in zlasti člena 15 Direktive.

(5)

Visokotlačni plinovodi, ki povezujejo lokalne distributerje s plinskim omrežjem in ki se v glavnem ne uporabljajo za lokalno distribucijo, so vključeni na področje uporabe te uredbe.

(6)

Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga ter da v celoti upoštevajo potrebo po celovitosti omrežja in odražajo dejansko nastale stroške, v kolikor taki stroški ustrezajo stroškom, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ob zagotavljanju primerne donosnosti naložb in, če je to primerno, ob upoštevanju primerjalnih analiz tarif, ki jih pripravljajo regulativni organi.

(7)

Pri izračunavanju tarif za dostop do omrežij je pomembno upoštevati dejansko nastale stroške, v kolikor taki stroški ustrezajo stroškom, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ter potrebo po zagotavljanju primerne donosnosti naložb in spodbud za gradnjo nove infrastrukture. V tem smislu in zlasti, če obstaja učinkovita konkurenca med plinovodi, bo primerjalna analiza tarif s strani regulativnih organov primerna obravnava.

(8)

Uporaba na trgu temelječih mehanizmov za določanje tarif, na primer dražb, mora biti združljiva z določbami Direktive 2003/55/ES.

(9)

Potreben je minimalni skupni sklop storitev za dostop tretjih strank, da se zagotovita dejanski skupni minimalni standard za dostop v celotni Skupnosti in zadostna združljivost storitev za dostop tretjih strank ter da se omogoči izkoriščanje prednosti, ki izvirajo iz dobro delujočega notranjega trga s plinom.

(10)

Sklicevanje na usklajene pogodbe o prenosu v okviru nediskriminatornega dostopa do omrežja s strani upravljavcev prenosnega omrežja ne pomeni, da morajo biti pogoji pogodb o prenosu določenega upravljavca omrežja v eni državi članici enaki kot pogoji drugega upravljavca prenosnega omrežja v isti državi članici ali drugi državi članici, razen če so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse pogodbe o prenosu.

(11)

Upravljanje pogodbene prezasedenosti omrežij je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju notranjega trga s plinom. Treba je oblikovati skupna pravila za uravnoteženje potrebe po sprostitvi neizrabljenih zmogljivosti po načelu „uporabi ali izgubi“ s pravicami imetnikov zmogljivosti, da zmogljivosti uporabijo, ko jih potrebujejo, s čimer je treba hkrati povečati likvidnost zmogljivosti.

(12)

Čeprav trenutna fizična prezasedenost omrežij redko predstavlja problem v Skupnosti, lahko v prihodnosti postane problematična. Pomembno je torej določiti temeljno načelo za dodeljevanje prezasedenih zmogljivosti v takšnih okoliščinah.

(13)

Za pridobitev dejanskega dostopa do plinskih omrežij potrebujejo uporabniki omrežja informacije, predvsem glede tehničnih zahtev in razpoložljivih zmogljivosti, da lahko izrabijo poslovne priložnosti, ki nastajajo na notranjem trgu. Potrebni so skupni minimalni standardi glede takšnih zahtev po preglednosti. Takšne informacije se lahko objavijo na različne načine, tudi v elektronski obliki.

(14)

Nediskriminatorni in pregledni sistemi izravnave odstopanj za plin, ki jih upravljajo upravljavci prenosnih omrežij, so pomembni mehanizmi zlasti za nove udeležence na trgu, ki bi utegnili imeti več težav z izravnavo celotnega portfelja prodaj v primerjavi z že uveljavljenimi podjetji na določenem trgu. Treba je torej sprejeti pravila za zagotovitev, da upravljavci prenosnega omrežja upravljajo takšne mehanizme na način, ki je združljiv z nediskriminatornimi, preglednimi in učinkovitimi pogoji za dostop do omrežja.

(15)

Trgovanje s primarnimi pravicami do zmogljivosti je pomemben del razvoja konkurenčnega trga in ustvarjanja likvidnosti. S to uredbo je treba torej določiti osnovna pravila glede tega vprašanja.

(16)

Zagotoviti je treba, da se podjetjem, ki pridobijo pravice do zmogljivosti, omogoči prodaja teh pravic drugim pooblaščenim podjetjem, z namenom zagotoviti ustrezno raven likvidnosti na trgu zmogljivosti. Ta pristop pa ne izključuje delovanja sistema, po katerem so zmogljivosti, neizrabljene v obdobju, ki je določeno na nacionalni ravni, ponovno razpoložljive na trgu kot stalne zmogljivosti.

(17)

Nacionalni regulativni organi morajo zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in iz smernic, sprejetih v skladu s to uredbo.

(18)

V Smernicah, priloženih k tej uredbi, so na podlagi drugega sklopa Smernic za dobro prakso opredeljena določena podrobna izvedbena pravila. Ta pravila se bodo, če je to primerno, sčasoma razvijala, upoštevajoč razlike med nacionalnimi plinskimi omrežji.

(19)

Komisija naj pri predlaganju sprememb Smernic iz Priloge k tej uredbi zagotovi predhodno posvetovanje z vsemi prizadetimi stranmi, ki jih predstavljajo strokovna združenja, in z državami članicami v okviru Foruma ter naj zaprosi za prispevek Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin.

(20)

Države članice in pristojni nacionalni organi bi morali Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija naj te informacije obravnava zaupno.

(21)

Ta uredba in smernice, sprejete v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Skupnosti o konkurenci.

(22)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(23)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja pravičnih pravil v zvezi s pogoji za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

(1)

„prenos“ pomeni prenos zemeljskega plina po omrežju, ki v glavnem zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, vendar ne po pridobivalnem plinovodnem omrežju in ne po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina, in ne vključuje dobave;

(2)

„pogodba o prenosu“ pomeni pogodbo, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja sklenil z uporabnikom omrežja z namenom izvajati prenos;

(3)

„zmogljivost“ pomeni največji možni pretok, izražen v normalnih kubičnih metrih na časovno enoto ali energijskih enotah na časovno enoto, do katerega je upravičen uporabnik omrežja v skladu z določbami pogodbe o prenosu;

(4)

„neizkoriščena zmogljivost“ pomeni zagotovljeno zmogljivost, ki jo je uporabnik omrežja pridobil po pogodbi o transportu, vendar je ni napovedal v roku, določenem v pogodbi;

(5)

„upravljanje prezasedenosti“ pomeni upravljanje portfelja zmogljivosti upravljavca prenosnega omrežja z namenom doseči optimalno in najučinkovitejšo uporabo tehnične zmogljivosti ter pravočasno odkrivanje prezasedenosti in zasičenosti v prihodnosti;

(6)

„sekundarni trg“ pomeni trg zmogljivosti, s katerimi se trguje drugače kot na primarnem trgu;

(7)

„napoved“ pomeni predhodno poročanje uporabnika omrežja upravljavcu prenosnega omrežja o dejanskem pretoku, s katerim uporabnik želi oddajati plin v omrežje ali ga odjemati iz njega;

(8)

„popravljena napoved“ pomeni naknadno sporočeno popravljeno napoved;

(9)

„celovitost omrežja“ pomeni kakršno koli stanje v zvezi s prenosnim omrežjem, vključno s potrebnimi prenosnimi objekti in napravami, v katerih ostaneta tlak in kakovost zemeljskega plina znotraj minimalnih in maksimalnih meja, ki jih določi upravljavec prenosnega omrežja, tako da je s tehničnega stališča zagotovljen prenos zemeljskega plina;

(10)

„obdobje izravnave odstopanj“ pomeni obdobje, v katerem mora vsak uporabnik omrežja v skladu s pogodbo o prenosu ali sistemskimi obratovalnimi navodili izravnati odjem neke količine zemeljskega plina, izražene v energijskih enotah, z oddajo enake količine zemeljskega plina v prenosno omrežje;

(11)

„uporabnik omrežja“ pomeni odjemalca ali potencialnega odjemalca pri upravljavcu prenosnega omrežja in same upravljavce prenosnega omrežja, v kolikor je to potrebno, da opravljajo svoje naloge v zvezi s prenosom;

(12)

„prekinljive storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi s prekinljivo zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

(13)

„prekinljiva zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko prekine v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi o prenosu;

(14)

„dolgoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za obdobje enega leta ali več;

(15)

„kratkoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za manj kot eno leto;

(16)

„zagotovljena zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, za katero upravljavec prenosnega omrežja s pogodbo jamči, da se ne prekinja;

(17)

„zagotovljene storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi z zagotovljeno zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

(18)

„tehnična zmogljivost“ pomeni največjo stalno zmogljivost, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, upoštevajoč celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja;

(19)

„pogodbena zmogljivost“ pomeni zmogljivost, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku omrežja;

(20)

„razpoložljiva zmogljivost“ pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v danem trenutku še vedno na razpolago v omrežju;

(21)

„pogodbena prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po zagotovljeni zmogljivosti presega tehnično zmogljivost;

(22)

„primarni trg“ pomeni trg, na katerem upravljavec prenosnega omrežja trguje neposredno z zmogljivostjo;

(23)

„fizična prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po dejanskih dobavah presega tehnično zmogljivost v določenem trenutku.

(a)

zagotovijo, da nudijo storitve vsem uporabnikom omrežja brez diskriminacije. Zlasti, kadar upravljavec prenosnega omrežja ponuja enake storitve različnim odjemalcem, to počne pod enakimi pogodbenimi pogoji, z uporabo bodisi usklajenih pogodb o prenosu bodisi s splošnimi sistemskimi obratovalnimi navodili, potrjenimi s strani pristojnega organa v skladu s postopkom iz člena 25 Direktive 2003/55/ES;

(b)

nudijo zagotovljene in prekinljive storitve za dostop tretjih strank. Cena prekinljive zmogljivosti odraža verjetnost prekinitve;

(c)

nudijo uporabnikom omrežja dolgoročne in kratkoročne storitve.

(a)

zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in največjo možno izrabo tehnične zmogljivosti ter spodbujajo naložbe v novo infrastrukturo;

(b)

so združljivi s tržnimi mehanizmi, ki vključujejo fizične trge (spot markets) in trgovalna vozlišča (trading hubs), hkrati pa so prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram;

(c)

so združljivi s sistemi držav članic za dostop do omrežja.

(a)

v primeru pogodbene prezasedenosti upravljavec prenosnega omrežja ponudi neizkoriščeno zmogljivost na primarnem trgu, in sicer vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost,

(b)

uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v podzakup neizkoriščeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, imajo pravico to storiti. Države članice lahko v tem primeru od uporabnikov omrežja zahtevajo posredovanje obvestila ali informacij upravljavcu prenosnega omrežja.

(a)

podrobnosti o storitvah za dostop tretjih strank v skladu s členom 4, vključno z vrsto in trajanjem storitev ter drugimi zahtevami glede le-teh;

(b)

podrobnosti o načelih mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in uporabi postopkov za upravljanje prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti v skladu s členom 5;

(c)

podrobnosti o opredelitvi tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja, in opredelitvi vseh relevantnih točk za potrebe zahtev po preglednosti v skladu s členom 6, vključno z informacijami za objavo za vse relevantne točke in časovnim razporedom, po katerem se te informacije objavijo.

(a)

prenosna omrežja zemeljskega plina, ki se nahajajo v državah članicah, za čas trajanja odstopanj, odobrenih v skladu s členom 28 Direktive 2003/55/ES; države članice, ki so jim bila odobrena odstopanja po členu 28 Direktive 2003/55/ES in ki zato lahko zaprosijo Komisijo za začasno odstopanje od uporabe te uredbe za obdobje največ dveh let od dne izteka odstopanja iz te točke;

(b)

povezovalne plinovode med državami članicami ter znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in spremembe takšne infrastrukture, ki omogočajo razvoj novih virov oskrbe s plinom, kakor je določeno v členu 22(1) in (2) Direktive 2003/55/ES, ki so izvzeti iz določb členov 18, 19, 20 ter 25(2), (3) in (4) navedene direktive, dokler so izvzeti iz določb iz te točke; ali

(c)

prenosna omrežja zemeljskega plina, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 27 Direktive 2003/55/ES.

3.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/14

(1)

Nujno je zagotoviti stalnost podpore Skupnosti podjetjem in podjetništvu, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP).

(2)

Obdobje veljavnosti Odločbe 2000/819/ES (3) je zato primerno podaljšati še za eno leto, do 31. decembra 2006, in finančno osnovo povišati za 88 500 000 EUR.

(3)

Odločbo 2000/819/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom regij, ki ni podal mnenja –

1.

v členu 7(1) se finančna osnova „450 milijonov EUR“ nadomesti s „538 500 000 EUR“;

2.

v členu 8 se datum 31. december 2005 nadomesti z datumom 31. december 2006.

3.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/15

(1)

Da bi utrdili in bolje oblikovali evropsko raziskovalno politiko je Komisija januarja 2000 sklenila, da je treba vzpostaviti Evropski raziskovalni prostor, ki bo služil kot osnova za prihodnje delovanje Skupnosti na tem področju.

(2)

Evropski svet iz Lizbone je v podporo Evropskemu raziskovalnemu prostoru določil cilj Skupnosti, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

(3)

Globalizacija gospodarstva zahteva večjo mobilnost raziskovalcev, kar se je potrdilo tudi v Šestem okvirnem programu Evropske skupnosti (4), ko je ta dodatno odprl svoje programe za raziskovalce izven Evropske unije.

(4)

Skupnost bo do leta 2010 predvidoma potrebovala 700 000 raziskovalcev, da bi dosegla cilj Evropskega sveta iz Barcelone, naj se za raziskovanje nameni 3 % BDP. Ta cilj je treba doseči z vrsto med seboj povezanih ukrepov, kot so večja privlačnost znanstvenih poklicev med mladimi, spodbujanje sodelovanja žensk v znanstvenih raziskavah, večje možnosti za izobraževanje in mobilnost v raziskovanju, izboljšanje možnosti za poklicno napredovanje raziskovalcev v Skupnosti in odpiranje Skupnosti za državljane tretjih držav, ki se jim lahko dovoli vstop za namene raziskovanja.

(5)

Namen te direktive je prispevati k doseganju omenjenih ciljev, saj spodbuja dovolitev vstopa in mobilnost državljanov tretjih držav v raziskovalne namene, za prebivanje, daljše od treh mesecev, s čimer naj bi Skupnost postala privlačnejša za raziskovalce s celega sveta ter si tako utrdila položaj mednarodnega centra za raziskovanje.

(6)

Izvajanje določb te direktive ne sme spodbujati bega možganov iz nastajajočih držav in držav v razvoju. Podporne ukrepe za pomoč raziskovalcem pri ponovni integraciji v njihovih državah izvora in za mobilnost raziskovalcev je treba sprejemati v sodelovanju z državami izvora, da bi tako oblikovali celovito migracijsko politiko.

(7)

Za dosego ciljev Lizbonskega procesa je prav tako pomembno, da se spodbuja mobilnost znotraj Unije za raziskovalce, ki so državljani EU in zlasti za raziskovalce iz držav članic, ki so se pridružile leta 2004, za namene izvajanja znanstvenih raziskav.

(8)

Zaradi odprtosti, ki je nujna z vidika sprememb v svetovnem gospodarstvu, in zahtev, ki bodo najverjetneje nastale v zvezi z doseganjem cilja 3 % BDP, ki naj se namenijo za raziskovanje, je treba raziskovalce iz tretjih držav, za katere bi lahko veljala ta direktiva, opredeliti širše v skladu z njihovimi kvalifikacijami in raziskovalnimi projekti, ki jih nameravajo izpeljati.

(9)

Prizadevanja, da bi dosegli cilj 3 % BDP, ki naj se namenijo za raziskovanje, zadevajo predvsem zasebni sektor, ki mora v ta namen v naslednjih letih zaposliti večje število raziskovalcev, zato raziskovalne organizacije, za katere bi lahko veljala ta direktiva, pripadajo tako javnemu kot zasebnemu sektorju.

(10)

Vse države članice morajo zagotoviti, da so javnosti, predvsem prek interneta, na voljo čim bolj celovite in redno posodobljene informacije o raziskovalnih organizacijah, odobrenih v skladu s to direktivo, s katerimi lahko raziskovalci sklenejo sporazum o gostovanju, in o pogojih in postopkih za vstop in prebivanje na njihovem ozemlju za namene raziskovanja, kakor so določeni v tej direktivi.

(11)

Primerno je, da se raziskovalcem olajša vstop z vzpostavitvijo postopka dovolitve vstopa, ki ni odvisen od pravnega razmerja med njimi in gostujočo raziskovalno organizacijo, ter z ukinitvijo zahteve, da morajo imeti poleg dovoljenja za prebivanje tudi delovno dovoljenje. Države članice bi lahko podobna pravila uporabljale tudi za državljane tretjih držav, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso v kontekstu kakega raziskovalnega projekta zaprosijo za vstop za namene poučevanja na visokošolskih zavodih.

(12)

Obenem pa je treba ohraniti tudi običajne načine vstopa (kot so zaposlitev in delovna praksa), predvsem za študente doktorskega študija, ki izvajajo raziskave kot študentje in jih je treba izvzeti iz področja uporabe te direktive, saj so zajeti v Direktivi Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene študija, poklicnega usposabljanja ali prostovoljnega dela (5).

(13)

Posebni postopek za raziskovalce temelji na sodelovanju med raziskovalnimi organizacijami in organi za priseljevanje v državah članicah; raziskovalne organizacije imajo tako glavno vlogo pri postopku dovolitve vstopa, kar naj bi olajšalo in pospešilo vstop in prebivanje raziskovalcev iz tretjih držav v Skupnosti, hkrati pa se ohranjajo pristojnosti držav članic v zvezi s politiko priseljevanja.

(14)

Za raziskovalne organizacije, ki jih države članice vnaprej odobrijo, je nujno, da lahko z državljani tretjih držav sklenejo sporazum o gostovanju za namene izvajanja raziskovalnega projekta. Države članice bodo na podlagi sporazuma o gostovanju izdale dovoljenje za prebivanje, če so izpolnjeni pogoji za vstop in prebivanje.

(15)

Da bi Skupnost postala bolj privlačna za raziskovalce iz tretjih držav, jim je treba med njihovim prebivanjem na več področjih zagotoviti enake socialne in ekonomske pravice, kot jih imajo državljani gostujoče države članice, in možnost poučevanja na visokošolskih zavodih.

(16)

Direktiva prinaša pomembno izboljšavo na področju socialne varnosti, saj načelo nediskriminacije velja tudi neposredno za osebe, ki pridejo v državo članico naravnost iz tretje države. Treba pa je poudariti, da ta direktiva ne sme dodeliti več pravic, kakor jih je že predvideno v obstoječi zakonodaji Skupnosti na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav, katerih položaj ureja zakonodaja več kot ene države članice. Poleg tega Direktiva ne sme zagotavljati pravic za primere, ki ne sodijo v okvir zakonodaje Skupnosti, kot je denimo primer družinskih članov, ki prebivajo v tretji državi.

(17)

Pomembno je, da se spodbuja mobilnost raziskovalcev kot sredstvo za razvoj in krepitev stikov in mrež med partnerji na svetovni ravni. Raziskovalcem je treba omogočiti mobilnost pod pogoji, določenimi v tej direktivi. Pogoji uresničevanja mobilnosti iz te direktive ne vplivajo na trenutno veljavna pravila, ki urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin.

(18)

Posebno pozornost je treba posvetiti lažjemu ohranjanju in podpori enotnosti družinskih članov raziskovalcev, in sicer v skladu s Priporočilom Sveta z dne 12. oktobra 2005 o olajšanju vstopa državljanom tretjih držav, zaradi znanstveno-raziskovalnega dela v Evropski skupnosti. (6)

(19)

Zaradi ohranjanja enotnosti družine in omogočanja mobilnosti je treba družinskim članom dovoliti, da se pridružijo raziskovalcem v drugi državi članici pod pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji te države članice, vključno z njenimi dolžnostmi, ki izhajajo iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov.

(20)

Imetnikom dovoljenj za prebivanje bi načeloma morala biti dana možnost, da vlogo za odobritev vstopa predložijo, medtem ko prebivajo na ozemlju zadevne države članice.

(21)

Države članice lahko prosilcu zaračunajo stroške postopka reševanja vloge za dovoljenje za prebivanje.

(22)

Ta direktiva v nobenem primeru ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav (7).

(23)

Ciljev te direktive, in sicer uvedbe posebnega postopka za dovolitev vstopa in sprejetja pogojev za vstop in prebivanje za državljane tretjih držav, za prebivanje, daljše od treh mesecev, v državah članicah za namene izvajanja raziskovalnega projekta v okviru sporazuma o gostovanju z raziskovalno organizacijo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, zlasti ne v zvezi z mobilnostjo med državami članicami, in jih zato lažje doseže Skupnost. Zato lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(24)

Države članice uveljavijo določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve, etničnega ali družbenega porekla, genskih lastnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnih ali drugih stališč, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(25)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(26)

V skladu z odstavkom 34 Med-institucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje naj države članice za svoje potrebe in za potrebe Skupnosti izdelajo in objavijo lastne preglednice, v katerih bo kar najbolje prikazano ujemanje med to direktivo in ukrepi za njen prenos.

(27)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 1. julija 2004 izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive.

(28)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejemanju te direktive, ki zanj ni zavezujoča niti se v razmerju do njega ne uporablja.

(29)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te direktive, ki zanjo ni zavezujoča niti se v razmerju do nje ne uporablja –

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

(b)

„raziskovanje“ pomeni sistematično ustvarjalno delo, katerega namen je povečati zalogo znanja, vključno z znanjem o ljudeh, kulturi in družbi, ter izkoriščanje tega znanja pri iskanju novih možnosti uporabe;

(c)

„raziskovalna organizacija“ pomeni vsako javno ali zasebno organizacijo, ki izvaja raziskave in jo je za namene te direktive odobrila država članica v skladu s svojo zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

„raziskovalec“ pomeni državljana tretje države z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se navadno zahtevajo zgoraj omenjene kvalifikacije;

(e)

„dovoljenje za prebivanje“ pomeni vsako dovoljenje z zaznamkom „raziskovalec“, ki ga izdajo organi države članice, s katerim lahko državljan tretje države zakonito prebiva na njenem ozemlju v skladu z določbami člena 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 1030/2002.

(a)

državljane tretjih držav, ki v državi članici prebivajo kot prosilci za mednarodno zaščito ali v okviru programov začasne zaščite;

(b)

državljane tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici kot študentje v smislu Direktive 2004/114/ES zaradi izvajanja raziskav, ki se zaključijo z doktoratom;

(c)

državljane tretjih držav, katerih izgon je bil začasno preklican zaradi dejanskih ali pravnih razlogov;

(d)

raziskovalce, ki jih raziskovalna organizacija premesti v drugo raziskovalno organizacijo v drugi državi članici.

(a)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo oziroma med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter eno ali več tretjimi državami na drugi strani;

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov, sklenjenih med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami.

(a)

raziskovalni projekt so potrdili ustrezni organi v organizaciji, potem ko so preučili:

(b)

med svojim prebivanjem ima raziskovalec zagotovljena zadostna mesečna sredstva za kritje svojih izdatkov in stroškov povratka skladno z minimalno vsoto, ki jo v ta namen objavi država članica, brez upoštevanja sistema socialne pomoči države članice;

(c)

med svojim prebivanjem je raziskovalec zdravstveno zavarovan za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice;

(d)

sporazumu o gostovanju opredeljuje pravno razmerje in delovni pogoje raziskovalcev.

(a)

predloži veljavno potno listino, kot to določa nacionalna zakonodaja. Države članice lahko zahtevajo, da je potna listina veljavna najmanj za obdobje trajanja dovoljenja za prebivanje;

(b)

predloži sporazum o gostovanju, sklenjen z raziskovalno organizacijo v skladu s členom 6(2); in

(c)

kjer je to primerno, predloži izjavo o prevzemu finančne odgovornosti, ki jo je v skladu s členom 6(3) izdala raziskovalna organizacija; ter

(d)

ne predstavlja nevarnosti za javni red, javno varnost ali javno zdravje.

(a)

priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki;

(b)

delovnih pogojev, vključno s plačilom in odpuščanjem;

(c)

področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene in samo-zaposlene osebe in njihove družine, ki se gibljejo v Skupnosti (8). V skladu s tem se uporabljajo posebne določbe iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva (9);

(d)

davčnih olajšav;

(e)

dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in storitev, ki je na voljo javnosti.

3.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/23

(1)

Z namenom utrditi in preoblikovati evropsko raziskovalno politiko je Komisija v svojem sporočilu z dne 18. januarja 2000 z naslovom „Pot do Evropskega raziskovalnega prostora“ navedla, da je treba oblikovati Evropski raziskovalni prostor kot osrednjo točko za prihodnje ukrepe Skupnosti na tem področju.

(2)

Evropski svet je na zasedanju v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, ob potrditvi Evropskega raziskovalnega prostora, zastavil cilj Skupnosti, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

(3)

Globalizacija gospodarstva zahteva večjo mobilnost raziskovalcev, kar je bilo priznano s šestim okvirnim programom Skupnosti na področju raziskav (4), s katerim so se dodatno odprli programi za raziskovalce iz tretjih držav.

(4)

Skupnost bo potrebovala 700 000 raziskovalcev, če želi izpolniti cilj z zasedanja Evropskega sveta v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002, da investira 3 % BDP v raziskovanje. Ta cilj bi bilo treba doseči z vrsto tesno povezanih ukrepov, kot so povečanje privlačnosti poklicnih poti v znanosti med mladimi, spodbujanje sodelovanja žensk v znanstvenem raziskovanju, več priložnosti za izobraževanje in mobilnost v raziskovanju, izboljšanje poklicnega napredovanja za raziskovalce v Skupnosti in odpiranje Skupnosti državljanom tretjih držav, ki se jim lahko dovoli vstop in potovanje na skupnem območju za namene raziskovanja.

(5)

Da bi bile države članice konkurenčne in privlačne na mednarodni ravni, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za olajšanje kratkoročnega vstopa in gibanja raziskovalcev znotraj Skupnosti.

(6)

Glede krajšega bivanja, bi se morale države članice obvezati, da raziskovalce iz tretjih držav, ki potrebujejo vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001 (5), obravnavajo kot osebe, ki delujejo v dobri veri, in nanje razširiti ugodnosti, predvidene v pravnem redu Skupnosti za namene postopkov izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje.

(7)

Sprejmejo naj se ukrepi za izmenjavo podatkov in najboljših praks z namenom izboljšanja postopkov izdaje vizumov za kratkoročno bivanje za raziskovalce.

(8)

To priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(9)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila in zato to priporočilo nanjo ne vpliva. Glede na to, da je namen tega priporočila razvijanje schengenskega pravnega reda po določbah tretjega dela naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih, potem ko Evropski parlament in Svet sprejmeta to priporočilo, odloči, ali ga bo izvajala v svoji nacionalni zakonodaji.

(10)

To priporočilo pomeni razvijanje določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda (6), kar ima torej za posledico, da Združeno kraljestvo pri sprejetju tega priporočila ne sodeluje in zato to priporočilo nanj nima vpliva.

(11)

To priporočilo pomeni razvijanje določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda (7), kar ima torej za posledico, da Irska pri sprejetju tega priporočila ne sodeluje in zato to priporočilo nanjo nima vpliva.

(12)

Glede Islandije in Norveške to priporočilo pomeni razvijanje določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvijanju schengenskega pravnega reda (8), ki sodi na področje člena 1, točka B Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo sporazuma (9).

(13)

Glede Švice to priporočilo pomeni razvijanje določb schengenskega pravnega reda, v smislu Sporazuma podpisanega s strani Evropske unije, Evropske skupnosti in Švicarske konfederacije o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodi na področje člena 1 točka B Sklepa 1999/437/ES v povezavi z členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES (10) in Sklepom Sveta 2004/860/ES (11) o podpisu tega Sporazuma v imenu Evropske skupnosti, in o začasni uporabi nekaterih njegovih določb.

(14)

To priporočilo je akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(15)

Namen tega priporočila je tudi zagotoviti prilagodljive rešitve za raziskovalce, ki želijo vzdrževati poklicne stike z ustanovami v državah svojega izvora (npr. preživeti do največ tri mesece na semester v krovni evropski raziskovalni ustanovi gostiteljici na skupnem območju, preostali čas pa še naprej delati v matični raziskovalni ustanovi) –

1.

olajšajo izdajanje vizumov z uvedbo pospešenega obravnavanja prošenj za izdajo vizuma raziskovalcem iz tretjih držav, ki potrebujejo vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001;

2.

spodbujajo mednarodno mobilnost raziskovalcev iz tretjih držav, ki morajo redno potovati znotraj Evropske unije, tako da jim izdajo vizume za večkratni vstop. Pri določanju roka veljavnosti vizumov naj države članice upoštevajo trajanje raziskovalnih programov, v katerih sodelujejo raziskovalci;

3.

se obvežejo k olajšanju sprejetja usklajenega pristopa do ustreznih dokazil, ki jih morajo raziskovalci priložiti prošnji za izdajo vizuma. O tem naj se posvetujejo s pooblaščenimi raziskovalnimi ustanovami;

4.

spodbujajo, v skladu s pravili pravnega reda Skupnosti, izdajanje vizumov raziskovalcem brez upravnih taks;

5.

pri lokalnem konzularnem sodelovanju upoštevajo cilj olajšanja izdajanja vizumov za raziskovalce iz tretjih držav z namenom spodbujanja izmenjave najboljših praks;

6.

se obvežejo, da do 28. septembra 2006 Komisiji posredujejo podatke o najboljših praksah za olajšanje izdajanja enotnih vizumov za raziskovalce, da bi se omogočilo ovrednotenje doseženega napredka. Glede na to, ali bo sprejeta direktiva o posebnem postopku sprejema državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (12) in glede na rezultate ocene, naj se preuči možnost vključitve določb tega priporočila v ustrezen pravno zavezujoč akt.

3.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/26

(1)

Da bi utrdila in prestrukturirala evropsko raziskovalno politiko, se je Komisija januarja 2000 odločila, da je nujno oblikovati Evropski raziskovalni prostor kot osrednjo točko prihodnjih ukrepov Skupnosti v tem prostoru.

(2)

Evropski svet iz Lizbone je marca 2000 potrdil Evropski raziskovalni prostor in Skupnosti postavil cilj postati najbolj konkurenčna in dinamična, na znanju temelječa družba na svetu do leta 2010.

(3)

Globalizacija gospodarstva zahteva večjo mobilnost raziskovalcev, kar je bilo priznano s Šestim okvirnim programom Evropske skupnosti (4) s tem, ko je bolj odprlo svoje programe raziskovalcem izven Evropske unije.

(4)

Število raziskovalcev, ki jih bo Skupnost potrebovala, če želi doseči cilj investiranja 3 % BDP v raziskave, določen na Evropskem svetu iz Barcelone marca 2000, je 700 000. Ta cilj se mora doseči z vrsto usklajenih ukrepov, kakor so narediti poklic raziskovalcev bolj privlačen mladim ljudem in spodbujanje sodelovanja žensk v znanstvenih raziskavah, večanje možnosti za usposabljanje in mobilnost v raziskovanju, izboljšati poklicno napredovanje za raziskovalce v Skupnosti in odpreti Skupnost za državljane tretjih držav, ki bi lahko vstopili z namenom raziskovanja.

(5)

V pričakovanju začetka izvajanja Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005, ki bo uvedla posebni postopek za vstopanje državljanov tretjih držav zaradi raziskovalnega dela (5), to priporočilo poziva države članice, da začnejo z olajševanjem vstopanja teh posameznikov že sedaj.

(6)

Zaradi pomanjkanja raziskovalcev v Skupnosti in potrebe, da se olajša njihov vstop, se sprejmejo ukrepi za olajšanje dostopa do raziskovalnih delovnih mest na trgu dela, na primer z opustitvijo delovnih dovoljenj.

(7)

Da bi bile konkurenčne in privlačne na mednarodni ravni, države članice poenostavijo in pospešijo svoje postopke za izdajanje in obnovitev vizumov ter dovoljenj za prebivanje za raziskovalce.

(8)

Izvajanje priporočila ne sme povzročiti bega možganov iz nastajajočih gospodarstev ali držav v razvoju. V teh primerih se sprejmejo spremljajoči ukrepi, namenjeni za spodbujanje integracije raziskovalcev v njihovih matičnih državah in pospeševanje mobilnosti med raziskovalci, kot del partnerstva z matičnimi državami z namenom uvajanja globalne migracijske politike. V zvezi s tem si države članice prizadevajo za ravnovesje med sprejemanjem raziskovalcev iz tretjih držav ter ocenami glede potreb njihove matične države na področju raziskovanja. Pri tem upoštevajo tudi osebni položaj raziskovalcev, zlasti če je zadevna oseba v pogodbenem razmerju z raziskovalno organizacijo v svoji matični državi.

(9)

Glede na to, da so zadeve v zvezi z združevanjem družine odločilen dejavnik pri odločitvi raziskovalcev, da izberejo skupnost kot območje njihovega raziskovanja, države članice olajšajo združevanje članov družin raziskovalcev, na primer prek dostopa do trga dela in možnosti, da družinski člani lahko zaprosijo za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, če se zakonito zadržujejo na ozemlju zadevne države članice.

(10)

Pri določanju trajanja dovoljenja za prebivanje za družinske člane države članice upoštevajo vprašanje, ali morajo zadevne osebe šele dokončati svoje šolanje ali ne.

(11)

Spodbuja se izmenjava informacij in najboljših praks za izboljšanje postopkov dovolitve vstopa za raziskovalce. To priporočilo označuje tudi stike med pristojnimi organi in omrežji kot dejavnike, ki prispevajo k napredku. Zlasti „Vseevropski spletni portal za mobilnost raziskovalcev“ („Pan-european Researchers Mobility Web Portal“) in tovrstne nacionalne aplikacije predstavljajo pomemben vir informacij za raziskovalce.

(12)

V skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003 takratne države članice v katerem koli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

(13)

Češki, ciprski, estonski, madžarski, latvijski, litovski, malteški, poljski, slovaški in slovenski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo na Češkem, Cipru, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji se ne obravnavajo bolj restriktivno kot tisti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v tej državi članici ali na Češkem Cipru, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.

(14)

To priporočilo upošteva temeljne pravice in je v skladu z načeli, določenimi zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejemanju tega priporočila, ki se v razmerju do nje ne uporablja.

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejemanju tega priporočila, ki se v razmerju do njega ne uporablja.

(17)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne bo sodelovala pri sprejetju tega priporočila, ki se v razmerju do nje ne uporablja –

1.

glede vstopa oseb zaradi znanstveno-raziskovalnega dela:

2.

glede dovoljenj za prebivanje:

3.

glede združevanja družine, naj se olajša in podpira združevanje družinskih članov, in sicer tako, da se zanje zagotovijo ugodni in vabljivi pogoji in postopki;

4.

kar zadeva operativno sodelovanje: