PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 21. oktobra 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	49,2
	096	30,0
	204	43,1
	624	421,2
	999	135,9
0707 00 05	052	79,1
	999	79,1
0709 90 70	052	94,0
	999	94,0
0805 50 10	052	75,8
	388	68,6
	524	55,3
	528	61,3
	999	65,3
0806 10 10	052	94,5
	400	200,0
	508	241,7
	624	178,2
	999	178,6
0808 10 80	052	77,3
	388	76,8
	400	99,7
	404	84,6
	512	47,0
	528	45,5
	720	75,5
	800	163,4
	804	70,3
	999	82,2
0808 20 50	052	90,4
	388	57,1
	720	65,1
	999	70,9

---

(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

PRILOGA I

Država članica in št. serije	Lokacija	Število kadi	Količina v hektolitrih alkohola pri 100 vol %	Sklic na Uredbo (ES) št. 1493/1999 (členi)	Vrsta alkohola
Španija Št. serije 20/2005 ES	Tarancon	A-9	24 338	30	surovi
		A-10	24 698	30	surovi
		B-8	1 682	30	surovi
		B-9	24 568	30	surovi
		B-10	24 714	30	surovi
	Skupaj		100 000
Španija Št. serije 21/2005 ES	Tarancon	B-5	24 753	27+28	surovi
		C-3	25 247	27	surovi
	Skupaj		50 000
Francija Št. serije 22/2005 ES	Onivins – Chez Vopak 3197 XK Botlek Rotterdam Nizozemska	410	21 011	30	surovi
		804	18 201	30	surovi
		804	50 781	30	surovi
		804B	7 476	27	surovi
	Skupaj		97 469
Francija Št. serije 23/2005 ES	Onivins – Port-la-Nouvelle Entrepôt d’alcool Av. Adolphe Turrel, BP 6 11218 Port-la-Nouvelle	31	290	28	surovi
		31	12 389	30	surovi
		21	2 785	28	surovi
		20	12 315	27	surovi
		19	5 701	30	surovi
		19	6 755	28	surovi
		21	9 765	30	surovi
	Skupaj		50 000
Francija Št. serije 24/2005 ES	Onivins – Port-la-Nouvelle Entrepôt d’alcool Av. Adolphe Turrel, BP 6 11218 Port-la-Nouvelle	31	9 336	30	surovi
		33	18 044	27	surovi
		32	22 620	27	surovi
	Skupaj		50 000
Francija Št. serije 25/2005 ES	Deulep – PSL 13230 Port-Saint-Louis-du-Rhône	B4	33 760	27	surovi
	Deulep BD Chanzy 30800 Saint-Gilles-du-Gard	503	8 180	27	surovi
		504	8 060	30	surovi
	Skupaj		50 000
Italija Št. serije 26/2005 ES	Balice-Valenzano (BA)	13A-43A-46A-48A-52A-54A	11 250	27+30	surovi
	Deta-Barberino Val d’Elsa (FI)	5A	1 625	27	surovi
	S.V.A.-Ortona (CH)	18A	1 375	30	surovi
	Bonollo-Paduni (FR)	15A-26A
	Bonollo-Torrita di Siena (SI)	1C-3C-4C-9C-10C-11C-12C-13C-16C-17C-19C-20C-21C	27 500	27+30	surovi
	D’Auria-Ortona (CH)	8A-38A-39A-40A-61A	8 250	27	surovi
	Skupaj		50 000
Italija Št. serije 27/2005 ES	Enodistil-Alcamo (PA)	22A	1 500	30	surovi
	Trapas-Petrosino (TP)	2A-24A	6 000	30	surovi
	S.V.M.-Sciacca (AG)	3A-29A-37A	1 200	27	surovi
	Gedis-Marsala (TP)	88	7 000	30	surovi
	Bertolino-Petrosino (PA)	2A-3A-34A	26 500	27+30	surovi
	De Luca-Novoli (LE)	4A-7A-18A	6 000	27	surovi
	Balice Distilli-Mottola (TA)	2A-3A	1 800	27	surovi
	Skupaj		50 000
Italija Št. serije 28/2005 ES	Dister-Faenza (RA)	124A	6 975	30	surovi
	Di Lorenzo-Ponte Valleceppe (PG)	18A-26A	11 900	30	surovi
	F.lli Cipriani-Chizzola di Ala (TN)	31A-32A	8 000	27	surovi
	I.C.V.-Borgoricco (PD)	5A	1 600	27	surovi
	Mazzari-S. Agata sul Santerno (RA)	4A-5A-6A-7A	27 000	27+30	surovi
	Caviro-Faenza (RA)	2A-5A-13A-17A	30 100	27	surovi
	Villapana-Faenza (RA)	5A-8A	11 000	27	surovi
	Tampieri-Faenza (RA)	1A-3A-4A	1 800	27	surovi
	Bonollo U.-Conselve (PD)	1A	1 384	30	surovi
	Cantine Soc. Venete-Ponte di Piave (TV)	14A	241	30	surovi
	Skupaj		100 000
Portugalska Št. serije 29/2005 ES	Riachos Armazém da SLD Casal do Bernardino 2350-336 Riachos	1-C	4 775,28	27	surovi
		1-D	4 841,71	27	surovi
		1-E	4 705,93	27	surovi
		1-F	4 749,53	27	surovi
	Aveiro Instalações da Petrogal Cais da Mó do Meio 3834-908 Gafanha da Nazaré	S 201	34 300,34	27	surovi
	S. João da Pesqueira Armazéns da SDD Parque de Seixas Ervedosa do Douro 5130 S. João da Pesqueira	Inox 4	2 305,47	27	surovi
		Inox 14	9 979,42	27	surovi
		Inox 15	4 342,32	27	surovi
	Skupaj		70 000
Nemčija Št. serije 30/2005 ES	Papiermühle 16 D-37603 Holzminden	107	8 602,378	30	surovi
	Skupaj		8 602,378

PRILOGA II

Intervencijske agencije, ki imajo alkohol, navedene v členu 3

Onivins-Libourne – Délégation nationale, 17 avenue de la Ballastière, BP 231, F-33505 Libourne Cedex [Tél. (33) 557 55 20 00; télex 57 20 25; faks (33) 557 55 20 59]

FEGA – Beneficencia 8, E-28004 Madrid [Tél. (34) 913 47 64 66; faks (34) 913 47 64 65]

AGEA – Via Torino 45, I-00184 Roma [Tél. (39) 064 94 99 714; faks (39) 064 94 99 761]

IVV – Instituto da Vinha e do Vinho, Rua Mouzinho da Silveira, n.o 5, P-1250-165 Lisboa [Tél. (351) 21 350 67 00; faks (351) 21 356 12 25]

Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung (BLE) – Deichmanns Aue 29, D-53179 Bonn (Tél. (49) 228/68 45-33 86/34 79, faks (49) 228/68 45-37 94)

PRILOGA III

Naslov iz člena 5

Commission européenne

Direction générale de l’agriculture et du développement rural, unité D-2

Rue de la Loi/Wetstraat 200

B-1049 Bruxelles

Faks (32-2) 298 55 28

Elektronski naslov: agri-market-tenders@cec.eu.int

PRILOGA I

SEZNAM SPREMENLJIVK

Strukturna statistika o stroških dela

Razpredelnica A	–	Nacionalni podatki
Razpredelnica B	–	Nacionalni podatki po velikostnih razredih podjetja
Razpredelnica C	–	Regionalni podatki

Za spodaj navedene spremenljivke je treba izdelati bodisi samo razpredelnico A bodisi vse tri razpredelnice. Podatki, ki jih je treba obvezno poslati, so označeni z „o“, neobvezni pa z „n“. Šifre za posredovanje, ki pripadajo različnim kategorijam kakovostnim spremenljivkam ali velikostnim razredom količinskih spremenljivk, je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Spremenljivka	Samo A	A–C (1)
A.    Število zaposlenih
A.1 Skupaj število zaposlenih		o
A.11 Zaposleni za polni delovni čas (razen vajencev)		o
A.12 Zaposleni za skrajšani delovni čas (razen vajencev)		o
A.121 Zaposleni za skrajšani delovni čas, preračunani na polni delovni čas (razen vajencev)		o
A.13 Vajenci		o
A.131 Vajenci, preračunani na polni delovni čas		o
B.    Dejansko opravljene delovne ure
B.1 Skupaj dejansko opravljene ure		o
B.11 Dejansko opravljene ure zaposlenih za polni delovni čas (razen vajencev)		o
B.12 Dejansko opravljene ure zaposlenih za skrajšani delovni čas (razen vajencev)		o
B.13 Dejansko opravljene ure vajencev		o
C.    Plačane ure
C.1 Skupaj število plačanih ur	o
C.11 Število plačanih ur zaposlenim za polni delovni čas (razen vajencev)	o
C.12 Število plačanih ur zaposlenim za skrajšani delovni čas (razen vajencev)	o
C.13 Število plačanih ur vajencem	o
D.    Stroški dela (za podrobnosti glej sliko 1 spodaj)
D.1 Sredstva za zaposlene		o
D.11 Plače (za podrobnosti glej sliko 2 spodaj)		o
D.111 Plače (razen vajencev)		o
D.1111 Neposredna plačila, dodatki in nadomestila		o
D.11111 Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se izplačujejo ob vsaki plači	o
D.11112 Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (2)	o
D.1112 Plačila v varčevalne sheme zaposlenih		o
D.1113 Plačila za neopravljene dneve		o
D.1114 Plače v naravi		o
D.11141 Izdelki podjetja (neobvezno)	n
D.11142 Stanovanja za zaposlene (3) (neobvezno)	n
D.11143 Službeni avtomobili (neobvezno)	n
D.11144 Sheme delniških opcij in programi za nakup delnic (neobvezno)	n
D.11145 Drugo (neobvezno)	n
D.112 Plače vajencev		o
D.12 Socialni prispevki delodajalcev (za podrobnosti glej sliko 3 spodaj)		o
D.121 Dejanski socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence)		o
D.1211 Zakonsko določeni prispevki za socialno varnost	o
D.1212 S kolektivno pogodbo določeni, pogodbeni in prostovoljni prispevki za socialno varnost	o
D.122 Pripisani socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence)		o
D.1221 Zajamčena plačila v primeru bolezni (neobvezno)	n
D.1222 Pripisani socialni prispevki delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo (neobvezno)	n
D.1223 Plačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja (neobvezno)	n
D.1224 Drugi pripisani socialni prispevki delodajalca (neobvezno)	n
D.123 Socialni prispevki delodajalcev za vajence		o
D.2 Stroški poklicnega izobraževanja in usposabljanja		o
D.3 Drugi izdatki, ki jih plača delodajalec		o
D.4 Davki		o
D.5 Subvencije, ki jih prejme delodajalec		o
E.    Podatki o enotah
E.1 Lokalne enote, populacija		o
E.2 Lokalne enote, vzorec		o

Neobvezno lahko države članice izkazujejo natančnejše podatke za naslednje spremenljivke (pošiljanje Eurostatu samo na podlagi zahteve):

A.11	Zaposleni za polni delovni čas
A.12	Zaposleni za skrajšani delovni čas
D.11112	Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se ne plačujejo ob vsaki plači
D.1113	Plačila za neopravljene dneve
D.1211	Zakonsko določeni prispevki za socialno varnost
D.1212	S kolektivno pogodbo določeni, pogodbeni in prostovoljni prispevki za socialno varnost
D.1223	Plačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja

Slika 1

Stroški dela in njihove glavne sestavine

Slika 2

Razčlenitev dela „Plače“ (D.11)

Slika 3

Razčlenitev dela „Socialni prispevki delodajalcev“ (D.12)

---

(1)  Razpredelnice C so ustrezne samo za države z regijami NUTS 1.

(2)  Razen plačil v varčevalne sheme zaposlenih.

(3)  Razen nadomestil za selitev.

PRILOGA II

OPREDELITVE SPREMENLJIVK

A.   ŠTEVILO ZAPOSLENIH

Zaposleni so vse osebe, ne glede na narodnost ali dolžino delovne dobe v državi, ki imajo sklenjeno neposredno pogodbo o zaposlitvi (formalno ali neformalno) s podjetjem ali lokalno enoto in prejemajo plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih delovnih ur (delo za polni ali skrajšani delovni čas) in trajanje pogodbe (za določen ali nedoločen čas). Plačilo zaposlenih je lahko v obliki plače, vključno z dodatki, plačili za delo na akord in izmensko delo, nadomestili, honorarji, napitninami, premijami, provizijami in plačili v naravi.

Ta opredelitev zaposlenih zajema fizične in umske delavce, vodstveno osebje v zasebnem in javnem sektorju gospodarskih dejavnosti, uvrščenih v oddelke C–K in M–O NACE Rev. 1.1 v podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi (1).

Naslednji seznam ponazarja zajete kategorije zaposlenih:

—	trgovski zastopniki, pod pogojem, da so na plačilni listi in poleg provizij prejemajo tudi druge oblike plačila,

—	lastniki, ki delajo za plačilo,

—

vajenci,

—	študentje in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskovalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v okviru formalnega dogovora prispevajo k proizvodnemu procesu enote in zato prejemajo plačilo,

—	začasni delavci (npr. tajniško osebje), ki jih agencije za zaposlovanje zaposlijo in plačujejo za delo drugje, pogosto za določen čas (2); sezonski in priložnostni delavci, če imajo formalno ali neformalno pogodbo s podjetjem ali lokalno enoto in vnaprej določen delovni čas,

—

zaposleni, katerih stroški dela so nastali v referenčnem letu, vendar začasno niso delali zaradi bolezni ali poškodbe, dopusta ali počitnic, stavke ali izprtja, dopusta zaradi izobraževanja ali usposabljanja, porodniškega ali starševskega dopusta, zmanjšane gospodarske dejavnosti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih okvar, pomanjkanja materiala, goriva ali elektrike, ali kake druge dovoljene ali nedovoljene začasne odsotnosti,

—	zaposleni, ki delajo v tujini, če jih še naprej plačuje statistična enota,

—	zunanji sodelavci (3), vključno s tistimi, ki delajo na domu in na daljavo, če obstaja izrecna pogodba, da so taki delavci plačani na podlagi opravljenega dela: to je količina dela, ki se prispeva kot vložek v del proizvodnega procesa.

Izvzete so naslednje kategorije:

—	trgovski zastopniki in druge osebe, ki so v celoti plačane s honorarji ali provizijami, niso na plačilnem seznamu ali so samozaposleni,

—	lastniki, direktorji ali vodilni delavci, ki so v celoti plačani v obliki udeležbe pri dobičku,

—	družinski delavci, ki ne spadajo med zaposlene (kakor opredeljeno zgoraj) v podjetju ali lokalni enoti,

—	samostojni delavci,

—	neplačani prostovoljni delavci (ki npr. delajo za neprofitne ustanove, kot so dobrodelne organizacije).

Napotilo na ESA 95: 11.12 do 11.14

A.1   Skupaj število zaposlenih

Ta spremenljivka zajema zaposlene za polni delovni čas (A.11), zaposlene za skrajšani delovni čas (A.12) in vajence (A.13).

Napotilo SBS: šifra 16130 (število zaposlenih)

A.11   Zaposleni za polni delovni čas (razen vajencev)

Sem spadajo zaposleni (razen vajencev), katerih redni delovni čas je enak delovnemu času po kolektivni pogodbi ali običajnemu delovnemu času v podjetju ali lokalni enoti, četudi imajo sklenjeno pogodbo za manj kot eno leto. Zahtevano število zaposlenih je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za polni delovni čas.

A.12   Zaposleni za skrajšani delovni čas (razen vajencev)

Sem spadajo zaposleni (razen vajencev), katerih redni delovni čas je dnevno, tedensko ali mesečno krajši od delovnega časa po kolektivni pogodbi ali od običajnih delovnih ur v podjetju ali lokalni enoti (pol dneva, tri četrtine, štiri petine delovnega časa itd.). Zahtevano število zaposlenih je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za skrajšani delovni čas.

A.121   Zaposleni za skrajšani delovni čas, preračunani na polni delovni čas

Ta preračun mora izvesti bodisi neposredno podjetje ali lokalna enota, ki daje podatke, bodisi agencija, ki zbira podatke/nacionalni statistični urad na podlagi rednega delovnega časa zaposlenih za polni delovni čas v tem podjetju/lokalni enoti, po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Zahtevano število zaposlenih je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za skrajšani delovni čas (preračunano na polni delovni čas).

Napotilo na ESA 95: 11.32 do 11.34

A.13   Vajenci

Sem spadajo vsi zaposleni za polni ali skrajšani delovni čas, ki še ne sodelujejo polno v proizvodnem procesu in delajo na podlagi vajenske pogodbe ali so v položaju, v katerem ima poklicno izobraževanje prednost pred storilnostjo. Zahtevano število vajencev je povprečno mesečno število zaposlenih v enoti poročanja v referenčnem letu.

A.131   Vajenci s skrajšanim delovnim časom, preračunani na polni delovni čas

Ta preračun mora izvesti bodisi neposredno podjetje ali lokalna enota, ki daje podatke, bodisi agencija, ki zbira podatke/nacionalni statistični urad po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Ure za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah morajo biti izvzete. Zahtevano število vajencev je povprečno mesečno število vajencev, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposleni za skrajšani delovni čas (preračuni na polni delovni čas) (4).

Napotilo na ESA 95: 11.32 do 11.34; SBS: šifra 16140 (A.11 + A.121 + A.131 ustreza spremenljivki SBS „število zaposlenih v enotah polnega delovnega časa“)

B.   DEJANSKO OPRAVLJENE URE

Statistika zajema skupno število opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih v letu. Skupno število dejansko opravljenih ur se izkazuje ločeno za zaposlene za polni delovni čas (B.11), za skrajšani delovni čas (B.12) in za vajence (B.13).

Dejansko opravljene ure so opredeljene kot vsota vseh obdobij opravljanja neposredne ali pomožne dejavnosti za proizvodnjo blaga in storitev.

Dejansko opravljene ure vključujejo:

—	opravljene ure v rednem delovnem času,

—	plačane nadure, tj. opravljene ure poleg rednega delovnega časa, ne glede na uporabljeno urno plačilno postavko (npr. ena opravljena ura po dvakratni normalni plačilni postavki se mora vpisati kot ena ura),

—	neplačane nadure (5),

—	čas, porabljen za naloge kot: priprava dela in delovišča; priprava, vzdrževanje, popravila ter čiščenje orodja in strojev; izdelava potrdil in računov; vpisovanje v delovne kartice in izdelava poročil itd.,

—	čas na delovnem mestu, ko zaposleni ne dela, na primer zaradi zaustavitve strojev, nesreče ali občasnega pomanjkanja dela, vendar se ga plačuje v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

—	kratke odmore na delovnem mestu, vključno z odmori za čaj ali kavo.

—	ure za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah (ta postavka je izvzeta za vajence).

Vendar dejansko opravljene ure ne vključujejo:

—	plačanih, vendar neopravljenih ur, na primer v času plačanega dopusta/počitnic, državnih praznikov, odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta itd.,

—	neopravljenih in neplačanih ur, na primer med boleznijo in porodniškim dopustom itd.,

—	neopravljenih ur (plačanih ali ne) med izrednim dopustom zaradi zdravniškega pregleda, poroke, pogreba, selitve, po nesreči itd.,

—	glavnih odmorov za obed (tj. obdobij, ki niso kratki odmori).

—	neopravljenih ur (plačanih ali ne) med skrajšanim delovnikom, delovnimi spori, izprtji itd.,

—	časa, ki ga zaposleni porabi na poti med domom in delovnim mestom.

—	ure, ki jih vajenci porabijo za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah.

Napotilo na ESA 95: 11.26 do 11.29; SBS: šifra 16150 (število opravljenih ur zaposlenih)

C.   PLAČANE URE

Ta spremenljivka zajema skupno število plačanih ur v letu. Skupno število plačanih ur (C.1) se izkazuje ločeno za zaposlene za polni delovni čas (C.11), skrajšani delovni čas (C.12) in za vajence (C.13).

Letno število plačanih ur je opredeljeno kot:

—	redne ure in nadure, plačane v letu,

—	vse ure, za katere je bil zaposleni plačan po znižani urni postavki, tudi če je bila razlika pokrita s plačili iz sredstev za socialno varnost,

—	neopravljene ure v referenčnem obdobju, ki so bile vseeno plačane (letni dopust/počitnice, odsotnost zaradi bolezni, državni prazniki in druge plačane ure, vključno z odsotnostjo zaradi zdravniškega pregleda, rojstva, poroke, pogreba, selitve itd.).

Izračun letnih dejansko opravljenih ur in letnih plačanih ur

Ta izračun morajo izvesti bodisi neposredno podjetja ali lokalne enote, ki dajejo podatke, bodisi agencije, ki zbirajo podatke/nacionalni statistični uradi po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Naslednji model ponazarja, kako se lahko z uporabo razpoložljivih podatkov ocenijo dejansko opravljene ure in plačane ure.

Število letnih dejansko opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas (B.11)

S predpostavko da so na voljo podatki za spodaj navedene spremenljivke:

(A.11)	Povprečno mesečno število zaposlenih za polni delovni čas.
(a)	Povprečno letno število rednih, s pogodbo določenih delovnih ur zaposlenega za polni delovni čas, brez nadur in odmorov za kosilo.
(b)	Povprečno letno število nadur (plačanih in neplačanih) zaposlenega za polni delovni čas.
(c)	Povprečno dnevno število s pogodbo določenih in opravljenih nadur zaposlenega za polni delovni čas, brez odmorov za kosilo.
(d)	Povprečno letno število dni dopusta/počitnic na zaposlenega za polni delovni čas, ki jih odobri delodajalec.
(e)	Povprečno letno število dni državnih praznikov na zaposlenega za polni delovni čas.
(f)	Povprečno letno število dni bolniškega in porodniškega dopusta na zaposlenega za polni delovni čas.
(g)	Povprečno letno število dni skrajšanega delovnika in delovnih sporov na zaposlenega za polni delovni čas.
(h)	Povprečno letno število drugih dejansko neopravljenih dni na zaposlenega za polni delovni čas (npr. izredni dopust zaradi zdravniškega pregleda, rojstva, poroke, pogreba, selitve, po nesreči itd.).

Skupno letno število opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas (pred popravki za dneve brez dejansko opravljenega dela) znaša (A.11) × (a + b). Če odštejemo skupno letno število dejansko neopravljenih ur, ki je določeno z (A.11) × c × (d + e + f + g + h), dobimo (B.11), skupno letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas:

(B.11) = (A.11) × [(a+b) – c (d + e + f + g + h)].

Letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas (B.12) in vajencev (B.13)

Za izračun opravljenih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas in vajencev se lahko uporabijo podobni modeli.

Letno število plačanih ur zaposlenih za polni delovni čas (C.11)

Kadar so na voljo podatki za spodaj navedene spremenljivke:

(A.11)	Povprečno mesečno število zaposlenih za polni delovni čas
(a1)	Povprečno letno število plačanih s pogodbo določenih ur zaposlenega za polni delovni čas brez nadur in odmorov za kosilo.
(b1)	Povprečno letno število nadur zaposlenega za polni delovni čas.

skupno letno število plačanih ur zaposlenim za polni delovni čas je izraženo z enačbo

(C.11) = (A.11) × (a1 + b1).

Letno število plačanih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas (C.12) in vajencem (C.13)

Podobni modeli se lahko uporabijo za izračun plačanih ur zaposlenim za skrajšani delovni čas in vajencem.

D.   STROŠKI DELA

Stroški dela pomenijo prikaz celotnih stroškov, ki jih nosijo delodajalci za zaposlovanje osebja, kar je koncept, sprejet v okviru Skupnosti in skladen z mednarodno opredelitvijo Mednarodne konference statistikov dela (Ženeva, 1966). Stroški dela vključujejo sredstva za zaposlene (D.1) s plačami v gotovini in v naravi, prispevke delodajalcev za socialno varnost, stroške poklicnega izobraževanja in usposabljanja (D.2), druge odhodke (D.3), davke, ki se nanašajo na zaposlitev in se štejejo kot stroški dela (D.4), od česar se odštejejo vse prejete subvencije (D.5). Stroške za osebe, ki jih zaposlujejo agencije za začasno zaposlovanje, je treba vključiti v dejavnost agencije, ki jih zaposluje (NACE Rev.1.1, 74.50), in ne v dejavnost podjetja, za katerega dejansko delajo.

Razčlenitev skupnih stroškov dela po sestavnih delih je prikazana v slikah 1 in 3 Priloge I.

D.1   Sredstva za zaposlene

Sredstva za zaposlene so opredeljena kot vsa plačila v gotovini ali v naravi, ki jih plača delodajalec zaposlenemu za delo, ki ga je slednji opravil v referenčnem obdobju. Razčlenjena so na:

—	plače (D.11), ki jih sestavljajo predvsem plače (razen za vajence) (D.111) in plače vajencev (D.112).

—	socialne prispevke delodajalcev (D.12), ki jih sestavljajo v glavnem dejanski socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence) (D.121), pripisani socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence) (D.122) in socialni prispevki delodajalcev za vajence (D.123).

Napotila na ESA 95: 4.02 (šifra D.1), SBS: šifra 13310 (stroški osebja)

D.11   Plače

Plače, vključno z dodatki, plačilom za delo na akord in izmensko delo, nadomestili, honorarji, napitninami, premijami, provizijami in plačilom v naravi. Izkazujejo se v obdobju, v katerem je bilo delo opravljeno. Priložnostni dodatki ali druga izredna plačila (13. plača, izplačila za nazaj itd.) pa se zabeležijo na dan, ko zapadejo v plačilo.

Popolna razčlenitev plač po sestavnih delih je prikazana v sliki 2 Priloge I.

Napotila na ESA 95 : 4.03 do 4.07 in 4.12(a) (šifra D.11); SBS: šifra 13320 (plače)

D.111   Plače (razen vajencev)

D.1111   Neposredna plačila, dodatki in nadomestila

Neposredna plačila, dodatki in nadomestila vključujejo zneske vseh prispevkov za socialno varnost, dohodnine itd., ki jih plača zaposleni, čeprav jih dejansko zadrži delodajalec in jih v imenu zaposlenega plača neposredno v sheme socialnega zavarovanja, davčnim organom itd.

Dodatek je oblika nagrade ali priznanja, ki ga dodeli delodajalec. Kadar se zaposlenemu izplača dodatek, se ne pričakuje ali predvideva, da se bo z njim pokril kakršen koli poseben izdatek. Znesek in čas plačila dodatka lahko določi delodajalec, lahko pa sta določena v sporazumih o delovnem mestu.

Nadomestilo je pravica, ki jo delodajalec dodeli zaposlenemu, namenjena pa je pokritju posebnih izdatkov, ki niso povezani z delom, ki jih povzroči zaposleni. Pogosto je določeno v sporazumih o delovnem mestu in se običajno plača v času upravičenosti, ko je zaposleni upravičen do njega.

D.11111   Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se izplačujejo ob vsaki plači

Sem spadajo plačila v obliki rednih denarnih izplačil, ki se plačujejo redno ob vsaki plači v letu. Večine zaposlenih se plača izplačuje na teden ali mesec. Zato tu ne smejo biti zajeta izplačila, ki jih zaposleni prejema manj pogosto (mesečno v primeru rednih tedenskih izplačil, kvartalno, dvoletno, letno) ali enkratna izplačila. Izvzeti je treba vplačila v varčevalne sheme zaposlenih in jih vpisati pod D.1112.

Spremenljivka se posebno nanaša na:

—	osnovne plače,

—	neposredna plačila, izračunana na podlagi delovnih ur, učinka ali dela na akord in plačana zaposlenim za opravljene delovne ure,

—	plačila in dodatna izplačila za nadure, nočno delo, nedeljsko delo in delo ob državnih praznikih ter izmensko delo,

—

dodatke in nadomestila, ki se plačujejo redno ob vsaki plači, kot so: — dodatki za hrupno delovno okolje, nevarnost, težko delo, izmensko ali neprekinjeno delo, nočno delo ter nedeljsko delo in delo ob državnih praznikih, — dodatki za individualno uspešnost, dodatki za učinek, proizvodnjo, storilnost, odgovornost, prizadevnost, točnost; dodatki za službeno dobo; kvalifikacije in posebno znanje.

Nadaljnji primeri plačil, ki jih je treba vključiti, so navedeni v Dodatku k Prilogi II.

Spremenljivka D.11111 se nanaša na bruto zneske pred odbitkom davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačujejo zaposleni.

D.11112   Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači

Vsa plačila zaposlenim, ki se ne izplačujejo redno ob vsaki plači (tedenski ali mesečni). Vključujejo dodatke in nadomestila, ki se izplačujejo v določenih obdobjih (npr. mesečno v primeru rednih tedenskih izplačil, ali kvartalno, dvoletno ali letno) in dodatke, vezane na individualno ali kolektivno uspešnost. Zajeta so izredna izplačila zaposlenim, ki odhajajo iz podjetja, če taka izplačila niso vezana na kolektivno pogodbo. Če ni na voljo podatkov o možni povezavi s kolektivno pogodbo ali če je znano, da taka povezava obstaja, se izredna plačila ob odhodu zaposlenega ne zajamejo tukaj, ampak pod točko D.1223. Sem prav tako ne spadajo vplačila v varčevalne sheme zaposlenih, ki so zajeta v D.1112.

Primeri plačil, ki spadajo pod D.11112, so navedeni v Dodatku k Prilogi II.

Spremenljivka D.11112 se prav tako nanaša na bruto zneske pred odbitkom davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačujejo zaposleni.

D.1112   Plačila v varčevalne sheme zaposlenih

Sem spadajo zneski, vplačani v varčevalne sheme zaposlenih (kot so varčevalne sheme podjetij).

Napotilo na ESA 95: 4.03(i)

D.1113   Plačila za neopravljene dneve

Plačila, izplačana za dopust, odobren po zakonu, pogodbi ali prostovoljno, in državne praznike ali druge plačane dneve, ko zaposleni ne dela. V Dodatku k Prilogi II so navedeni primeri.

D.1114   Plače v naravi

Ta spremenljivka se nanaša na oceno vrednosti vsega blaga in storitev, ki jih podjetje ali lokalna enota da na razpolago zaposlenim. Vključuje izdelke podjetja, stanovanja za zaposlene, službene avtomobile, delniške opcije in programe za nakup delnic. Če so na voljo podatki o dohodnini na plače v naravi, se lahko uporabijo kot približek.

Dodatek k Prilogi II vsebuje primere plač v naravi.

Napotilo na ESA 95: 4.04, 4.05, 4.06 (šifra D.11)

D.11141   Izdelki podjetja

Osebju se izdajo za zasebno uporabo brezplačno ali prodajo po ceni, ki je nižja od njihovih stroškov za podjetje. Na primer hrana in pijača (razen izdatkov za menze in bonov za prehrano), premog, plin, elektrika, gorivo, ogrevanje, obutev in oblačila (razen delovnih oblek), mikroračunalniki itd.

Vpiše se neto cena za podjetje, to je strošek brezplačno dobavljenih izdelkov ali razlika med stroškom in ceno, po kateri se izdelke proda osebju. Vpisati je treba tudi neizkoriščena nadomestna plačila ali prejemke v naravi.

D.11142   Stanovanja za zaposlene

To se nanaša se na izdatke podjetja za pomoč zaposlenim pri nastanitvi, vključno z: izdatki za stanovanja, ki so v lasti podjetja (izdatki za vzdrževanje in upravljanje stanovanj ter davek in zavarovanje v zvezi s takimi stanovanji), posojili zaposlenim po znižanih obrestih merah za gradnjo ali nakup stanovanj (razlika med plačilom obresti po tržnih obrestnih merah in odobreno obrestno mero), dodatki in subvencijami, dodeljenimi zaposlenim v zvezi z njihovimi stanovanji in nastanitvijo, vendar brez dodatkov za preselitev.

D.11143   Službeni avtomobili

Službeni avtomobili ali strošek, ki ga ima podjetje s službenimi avtomobili, ki so zaposlenim na voljo za zasebno uporabo. Vključuje neto tekoče obratovalne stroške, ki jih prevzame podjetje (strošek lizinga in plačila obresti na leto – amortizacija, zavarovanje, vzdrževanje ter popravila in parkiranje). Ne vključuje naložb v osnovna sredstva, povezanih z nakupom vozil, ali kakršnega koli dohodka, ki izhaja iz njihove preprodaje.

Ocene se izračuna na podlagi informacij, ki so na voljo v podjetjih, kot so evidence o takšnem voznem parku, ocena povprečnega stroška na vozilo in ocena deleža, ki ga je mogoče pripisati zasebni uporabi vozila s strani zaposlenega.

D.11144   Sheme delniških opcij in programi za nakup delnic

Ta neobvezna spremenljivka se nanaša na vse oblike plačil v naravi, ki so povezana s plačili na podlagi deleža podjetja. V to kategorijo spadajo delniške opcije, sheme za nakup delnic in drugi lastniški instrumenti, ki se v prihodnosti lahko spremenijo. Značilnost takih instrumentov je, da se poravnavajo iz lastniškega kapitala, tj. pomenijo prenos lastniških instrumentov s podjetja/lokalne enote na zaposlenega. Oblike plačil, ki jih zajema D11144, so enake tistim iz postavke „Plačilne transakcije z delnicami kapitala, ki se poravnavajo iz lastniškega kapitala“ Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 2 „Izplačila na podlagi deleža podjetja“.

Za programe za nakup delnic je značilno, da se delnice prenesejo z zaposlujočega podjetja na zaposlene. Do tega prenosa pride v sedanjosti (dan podelitve) na podlagi cene, ki je nižja od današnje tržne cene („izvršna cena“). Stroški za podjetje so rezultat števila delnic in razlike med tržno ceno in „izvršno ceno“.

Za sheme delniških opcij je značilno, da se prenese pravica do nakupa delnic zaposlujočega podjetja, vendar šele po točno določenem dnevu v prihodnosti (datum prenosa pravic) po ugodni „izvršni ceni“, ki je že določena v sedanjosti (datum podelitve). Zaposleni bodo izkoristili te pravice samo v primeru, da tržna cena delnice na datum prenosa pravic ali kasneje preseže „izvršno ceno“. Stroški za podjetje so tudi v tem primeru enaki rezultatu števila delnic ter razlike med tržno ceno in „izvršno ceno“. V statistiki stroškov dela in računovodskih izkazih se stroški razporedijo po obdobju med datumom podelitve pravic in datumom prenosa pravic. Te vrednosti so v obdobju do prenosa pravic negotove, zato jih je treba oceniti.

Spremenljivka D.11144 bi se za referenčno leto v idealnem primeru lahko ocenila na podlagi smernic Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 2, „Izplačila na podlagi deleža podjetja“. Če taka ocena ni na voljo, se lahko vzamejo vrednosti v skladu z računovodskimi standardi ali davčno zakonodajo države članice, pod pogojem da zajemajo lastniške instrumente spremenljivke D.11144 in se nanašajo na referenčno obdobje statističnega raziskovanja stroškov dela.

Plačila za vzpostavitev posebnega sklada za nakup delnic podjetja za zaposlene, čeprav nimajo neposrednega dostopa do takega premoženja, je treba zmanjšati za znesek vseh davčnih olajšav, ki bi se jih lahko uveljavilo. Denarna izplačila na podlagi deleža podjetja, kot so pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnic, niso zajeta v spremenljivki D.11144, ampak spadajo pod D.11112.

D.11145   Drugo

Ta točka zajema neposredne ugodnosti, ki se zaračunajo delodajalcu:

—	menze in boni za prehrano,

—	zmogljivosti in storitve s področja kulture, športa in prostega časa,

—	otroški vrtci in dnevno varstvo,

—	trgovine za zaposlene,

—	prevozni stroški za pot med domom in običajnim delovnim mestom,

—	plačila v sindikalne sklade in stroški delovnih odborov.

Vsi taki odhodki vključujejo majhna popravila in redno vzdrževanje objektov in naprav, namenjenih storitvam s področja sociale, kulture ali prostega časa, kakor so navedene zgoraj. Plače, ki jih podjetje izplača neposredno osebju, ki opravlja te storitve in zmogljivosti, se ne vpišejo pod naslov spremenljivke D.11145.

D.112   Plače vajencev

Glej D.11.

D.12   Socialni prispevki delodajalcev

Ta spremenljivka se nanaša na znesek, enak vrednosti socialnih prispevkov, ki jih prevzamejo delodajalci, da bi svojim zaposlenim zagotovili pravico do socialnih prejemkov. Socialni prispevki delodajalcev so lahko dejanski ali pripisani.

Popolna razčlenitev socialnih prispevkov delodajalca po delih je navedena v sliki 3 Priloge I.

Napotila na ESA 95: 4.08 (šifra D.12); SBS: šifra 13330 (stroški za socialno varnost)

D.121   Dejanski socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence)

Sestavljeni so iz plačil, ki jih zavarovateljem (skladom socialne varnosti in zasebno financiranim shemam, kot so poklicni sistemi socialne varnosti) nakažejo delodajalci v korist svojih zaposlenih. Ta plačila zajemajo zakonsko določene, dogovorjene, pogodbene in prostovoljne prispevke za zavarovanje pred socialnimi tveganji ali pomanjkanji. Dejanski prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje se izkažejo za obdobje, v katerem se delo opravi.

Primeri so navedeni v Dodatku k Prilogi II.

Napotilo na ESA 95: 4.09 (šifra D.121) in 4.12(b)

D.1211   Zakonsko določeni prispevki za socialno varnost

To so prispevki, ki jih delodajalec plačuje nosilcem socialne varnosti in so obvezni po zakonu. Vnesti je treba neto zneske takih prispevkov, brez subvencij. Vključujejo:

—	prispevke v sisteme pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter za porodniško varstvo,

—	zakonsko predpisane prispevke v zavarovalne sheme za primer brezposelnosti,

—	zakonsko predpisane prispevke v zavarovalne sheme za nesreče pri delu in poklicne bolezni,

—	zakonsko predpisane prispevke v sheme za družinske dodatke,

—	vse druge zakonsko predpisane prispevke, ki drugje niso omenjeni.

D.1212   S kolektivno pogodbo določeni, pogodbeni in prostovoljni prispevki za socialno varnost, ki jih plača delodajalec

To so vsi prispevki, ki jih plača delodajalec v sheme socialnega zavarovanja, ki dopolnjujejo zakonsko obvezne sheme. Upoštevati je treba vse možne veljavne davčne oprostitve. Vključujejo:

—	dopolnilne pokojninske sheme, poklicne pokojninske sisteme (pokojninsko zavarovanje na podlagi življenjske zavarovalne police, samoupravni skladi, knjigovodske rezervacije, vsi drugi izdatki za financiranje dopolnilnih pokojninskih shem),

—	dopolnilne sheme zdravstvenega zavarovanja,

—	dopolnilne sheme zavarovanja za primer brezposelnosti,

—	vse druge neobvezne dopolnilne sheme socialnega zavarovanja, ki drugje niso omenjene.

D.122   Pripisani socialni prispevki delodajalcev (razen za vajence)

Pripisani socialni prispevki delodajalcev so potrebni zato, da bi dobili popoln podatek o obsegu stroškov dela v času, ko se delo opravlja. Pomenijo protipostavko vidnim plačanim socialnim prejemkom, financiranim brez skladov.

Socialne prejemke, financirane brez sklada, plačujejo delodajalci neposredno zaposlenim ali nekdanjim zaposlenim in drugim upravičenim osebam, ne da bi vključevali sklad socialne varnosti, zavarovalno podjetje ali neodvisen pokojninski sklad in ne da bi za ta namen ustvarili poseben sklad ali ločeno rezervacijo. Namesto tega se prejemki plačujejo iz lastnih virov delodajalcev, ki upravljajo sheme brez skladov. Dejstvo, da nekatere socialne prejemke plačajo delodajalci neposredno, brez posredovanja skladov socialne varnosti ali drugih zavarovateljev, prejemkom ne odvzema značilnosti prejemkov za socialno varnost. Spremenljivka D.122 je lahko zlasti pomembna, kadar je delodajalec netržni proizvajalec (sektor država).

Znesek pod D.122 se določa glede na prihodnje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje socialnih prejemkov. Idealen vir za izračun D.122 za delodajalce, ki upravljajo sheme socialnega zavarovanja, financirane brez skladov, so ocene, ki temeljijo na aktuarskih izračunih. Če take aktuarske ocene niso na voljo, je treba uporabiti druge metode izračuna ocen. Nekatere države na primer za oceno spremenljivke D.122 uporabljajo vidne plačane socialne prejemke, financirane brez sklada, zmanjšane za morebitne socialne prispevke zaposlenih.

Spremenljivka D.122 vključuje zlasti pripisane socialne prispevke delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo. Vključuje tudi znesek, po vrednosti enak plačam, ki ga delodajalci začasno še naprej izplačujejo v primeru bolezni, porodniškega dopusta, poškodbe pri delu, invalidnosti, presežkov delovne sile itd. svojih zaposlenih, če je navedeni znesek mogoče ločiti.

Primeri so navedeni v Dodatku k Prilogi II.

Napotilo na ESA 95: 4.10 (šifra D.122) in 4.12(c)

D.1221   Zajamčena plačila v primeru bolezni

Ta spremenljivka zajema zneske, ki jih delodajalec neposredno plača zaposlenim, da bi s plačili v primeru bolezni, porodniškega dopusta ali nesreče pri delu nadomestil izgubo zaslužka, brez nadomestil, ki jih plačajo nosilci socialne varnosti.

D.1222   Pripisani socialni prispevki delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo

Ta del točke D.122 zajema pripisana vplačila v sisteme pokojninskega in zdravstvenega varstva, financirane brez skladov, zlasti v državnem sektorju. V nekaterih evropskih državah delodajalci v sektorju država upravljajo pokojninske sheme, financirane brez skladov, za vse zaposlene ali za določene skupine („uradniki“). V teh primerih delodajalec ne ustvari posebnih rezerv ali akumulira sredstev za plačevanje prihodnjih pokojnin. Pri teh zaposlenih je treba upoštevati pripisana vplačila delodajalcev v sisteme pokojninskega in zdravstvenega varstva.

D.1223   Izplačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja

Ta del se nanaša na zneske, dejansko izplačane odpuščenim delavcem (odpravnina in nadomestilo namesto odpovednega roka), če so ta plačila vezana na kolektivno pogodbo ali če taka povezava ni znana. Izplačila, ki niso vezana na kolektivno pogodbo, so vključena v D.11112.

Izplačila zaposlenim ob upokojitvi, npr. kot del njihove pravice do pokojnine, ne spadajo pod točko D.1223.

D.1224   Drugi pripisani socialni prispevki

Ta postavka se nanaša na druge pripisane socialne prispevke delodajalca, ki drugje niso navedeni, kot so štipendije za zaposlene in njihove družine ali zajamčeno plačilo v primeru skrajšanega delovnika. Slednje je opredeljeno kot neposredno plačilo, ki ga delodajalec izplača zaposlenim za ohranjanje plačila v primeru skrajšanega delovnika, zmanjšano za vsa nadomestila, ki jih delodajalcu izplačajo nosilci socialne varnosti.

D.123   Socialni prispevki delodajalcev za vajence

Ta spremenljivka je vsota vseh dejansko plačanih prispevkov in pripisanih prispevkov za vajence. Pripisani prispevki za vajence so običajno zelo nizki, če že so.

Napotilo na ESA 95: 4.09 (šifra D.121), 4.10 (šifra D.122) in 4.12(b)

D.2   Stroški poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki jih plača delodajalec

Sem spadajo: izdatki za storitve in zmogljivosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi tisti za vajence, vendar ne njihove plače), majhna popravila in vzdrževanje objektov in naprav, brez stroškov za osebje; izdatki za udeležbo na tečajih; honorarji zunanjih predavateljev; izdatki za učne pripomočke in orodja, ki se uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje; zneski, ki jih podjetje plača organizacijam za poklicno izobraževanje in usposabljanje itd. Odbijejo se subvencije v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Napotilo na ESA 95: Vmesna potrošnja

D.3   Drugi izdatki, ki jih plača delodajalec

Sem spadajo predvsem:

—

stroški zaposlovanja (to so zneski, plačani agencijam za zaposlovanje, stroški oglaševanja delovnih mest v tisku, potni stroški kandidatov, vabljenih na razgovor za službo, dodatki za namestitev novozaposlenih itd. Mednje ne spadajo tekoči administrativni stroški (pisarniški izdatki, plače osebja itd.),

—	delovne obleke, ki jih zagotovi delodajalec.

Primeri so navedeni v Dodatku k Prilogi II.

Napotilo na ESA 95: Vmesna poraba

D.4   Davki, ki jih plača delodajalec

Ta spremenljivka zajema vse davke na podlagi plačilnega seznama ali zaposlitve. Ti davki veljajo za stroške dela.

Spremenljivka D4 zajema tudi kazenske davke, ki jih morajo v nekaterih evropskih državah plačati delodajalci, ki zaposlujejo premajhno število invalidov, ter podobne davke ali pristojbine.

Napotilo na ESA 95: 4.23(c) (šifra D.29)

D.5   Subvencije, ki jih prejme delodajalec

To so vsi zneski, prejeti v obliki subvencij splošne narave, namenjeni za delno ali celotno povračilo stroškov neposrednega plačila, vendar niso namenjeni pokritju stroškov socialnega zavarovanja ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ne vključujejo nadomestil, ki so jih delodajalcu izplačale ustanove-nosilci socialne varnosti ali skladi dopolnilnega zavarovanja.

Napotilo na ESA 95: 4.37(a) (šifra D.39)

---

(1)  Podatki v oddelku L NACE Rev.1.1 so neobvezni. Prav tako je neobvezno izkazovanje podatkov o zaposlenih v podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi. Šifre za posredovanje gospodarskih dejavnosti NACE Rev 1.1., državo ali regijo v skladu z veljavno klasifikacijo NUTS in velikostne razrede podjetij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

(2)  Da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba delovne ure oseb, ki jih zaposlujejo agencije za začasno zaposlovanje, vključiti v področje agencije, ki jih zaposluje (NACE Rev.1, 74.50), in ne v področje podjetja, za katerega dejansko delajo.

(3)  Zunanji sodelavec je oseba, ki se strinja, da bo delala za določeno podjetje ali dobavljala določeno količino blaga ali storitev za določeno podjetje po predhodnem dogovoru ali pogodbi s tem podjetjem, toda v njem nima delovnega mesta (napotilo na ESA 95: 11.13(g)). Dejansko opravljene ure se lahko ocenijo.

(4)  Povprečje lahko temelji tudi na tedenskem (ali dnevnem) število zaposlenih v referenčnem letu. Za osnovo pri izračunu povprečja pa se lahko uporabijo tudi četrtletni podatki.

(5)  Neplačane opravljene ure kot sestavni del „dejansko opravljenih ur“ je treba pogosto oceniti, na primer iz podatkov raziskovanj o gospodinjstvih.

PRILOGA III

Posredovanje podatkov, vključno s členitvijo po gospodarski dejavnosti, velikostnih razredih podjetij ter državah ali regijah

Izdelati je treba tri datoteke, ustrezno s preglednicami A, B in C:

—	Preglednica A vsebuje nacionalne podatke (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost na ravni področij in oddelkov NACE Rev. 1.1)

—	Preglednica B vsebuje nacionalne podatke po velikostnih razredih (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost na ravni področij oddelkov NACE Rev. 1.1, za vsak velikostni razred)

—	Preglednica C vsebuje regionalne podatke na ravni NUTS 1 (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost na ravni področij in oddelkov NACE Rev. 1.1, za vsako od regij)

Preglednica C ni potrebna za države, v katerih NUTS 1 ustreza nacionalni ravni. Za podenote spremenljivk, navedenih v Prilogi I, je potrebna samo preglednica A. Te spremenljivke so označene v Prilogi I.

Identifikacija zapisa

Zapisi so urejeni po identifikacijskem zaporedju, ki vsebuje naslednje postavke:

—	leto statističnega raziskovanja,

—	vrsto preglednice,

—	šifro države ali regije,

—	gospodarsko dejavnost in

—	velikostni razred.

Šifre posredovanja za:

—	gospodarske dejavnosti NACE Rev. 1.1,

—	velikostne razrede podjetij in

—	države ali regije

določi Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Oznaka zaupnosti

Posamezni zapisi, posredovani za preglednice A, B in C, so sestavljeni iz agregatnih podatkov, tj. ocen populacije. Če je nujno potrebno, se posamezni zapisi označijo kot „zaupni“. V preglednicah A, B ali C lahko pride do kršitve zaupnosti če je število podjetij ali lokalnih enot v populaciji pri posameznem zapisu v zvezi z navedeno gospodarsko dejavnostjo, velikostnim razredom ali regijo zelo majhno. Seveda je tveganje večje, kadar se posamezen zapis nanaša na eno ali dve veliki enoti. Prav tako je tveganje glede zaupnosti lahko večje pri preglednicah B in C zaradi dodatne členitve po velikostnem razredu oziroma regiji. Za prepoznavanje zaupnih zapisov je treba uporabljati šifri:

„1“: če so podatki za posamezen zapis v preglednici A, B ali C zaupni (1);

„ “: če podatki niso zaupni, vnesite presledek „ “ (ne ničle ali pomišljaja „–“).

Spremenljivke

Zahtevane spremenljivke so določene v Prilogi I. Številke je treba vnesti brez presledkov, pik ali vejic (pravilno je na primer 13967; nepravilno pa: 13 967 ali 13.967 ali 13,967).

Manjkajoče spremenljivke (ali enake nič) se šifrirajo po naslednjih pravilih:

„NA“ kadar spremenljivka ni na voljo (čeprav nedvomno obstaja in je višja od nič).

„OPT“ kadar je spremenljivka neobvezna in nepopolna.

„0“ za vrednosti nič ali za tiste spremenljivke, ki v zadevni državi ne obstajajo.

Spremenljivka za število zaposlenih, delovni čas in število statističnih enot mora biti izražena absolutno, t. j. z navedbo celega števila (ne z decimalkami, deseticami, tisočicami, v milijonih itd).

Spremenljivke, ki se nanašajo na izdatke, morajo biti izražene v nacionalni valuti zadevne države. Za države območja eura je treba številke izraziti v eurih. Enote, ki se uporabljajo v posamezni državi, morajo biti enake za vse spremenljivke ter izražene absolutno, t. j. z navedbo celega števila (ne z decimalkami, deseticami, tisočicami, v milijonih itd).

Posredovanje

Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta Uredba, v elektronski obliki skladno s standardom za izmenjavo podatkov, ki ga je predlagal Eurostat. Eurostat bo dal na razpolago podrobno dokumentacijo v zvezi s sprejetimi standardi in zagotovil navodila za izvajanje teh standardov v skladu z zahtevami te uredbe.

---

(1)  Če je posamezen zapis označen kot zaupen, Eusrostat ustrezno zaščiti zaupnost podatkov, posredovanih za razpredelnice A, B in C.

PRILOGA I

SEZNAM SPREMENLJIVK

1.   Podatki o lokalni enoti, v katero spadajo vzorčeni zaposleni

1.1   Geografska lega lokalne enote (NUTS-1)

1.2   Velikost podjetja, kateremu pripada lokalna enota

1.3   Glavne gospodarske dejavnosti lokalne enote (NACE Rev. 1.1)

1.4   Oblika gospodarskega in finančnega nadzora

1.5   Kolektivna pogodba o plačah

1.6   Skupno število zaposlenih v lokalni enoti v referenčnem mesecu (neobvezno)

1.7   Pripadnost lokalne enote skupini podjetij (neobvezno)

2.   Podatki o posameznih značilnostih vsakega zaposlenega v vzorcu za referenčni mesec

2.1   Spol

2.2   Starost

2.3   Poklic (ISCO-88 (COM))

2.4   Vodstveni ali nadzorni položaj (neobvezno)

2.5   Najvišja dokončana stopnja izobrazbe in usposabljanja (ISCED 97)

2.6   Doba zaposlitve v podjetju

2.7   Pogodbeni delovni čas (polni ali skrajšani)

2.7.1   Delež rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas

2.8   Vrsta pogodbe o zaposlitvi

2.9   Državljanstvo (neobvezno)

3.   Podatki o delovnem času za posameznega zaposlenega v vzorcu

3.1   Število tednov v referenčnem letu, na katerega se nanašajo bruto letne plače

3.2   Število ur, plačanih v referenčnem mesecu

3.2.1   Število nadur, plačanih v referenčnem mesecu

3.3   Število dni letnega dopusta na leto

3.4   Drugi dnevi plačane odsotnosti v letu (neobvezno)

4.   Podatki o plači za posameznega zaposlenega v vzorcu (glej tudi sliko spodaj)

4.1   Bruto letna plača v referenčnem letu

4.1.1   Letni dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači

4.1.2   Letna plačila v naravi (neobvezno)

4.2   Bruto plača v referenčnem mesecu

4.2.1   Plača, povezana z nadurnim delom

4.2.2   Posebna plačila za izmensko delo

4.2.3   Obvezni socialni prispevki in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno)

4.2.3.1   Obvezni prispevki za socialno varnost (neobvezno)

4.2.3.2   Davki (neobvezno)

4.3   Povprečna bruto plača na uro v referenčnem mesecu

5.   Faktorji preračuna na celotno populacijo

5.1   Faktor preračuna na celotno populacijo za lokalno enoto

5.2   Faktor preračuna na celotno populacijo za zaposlene

Neobvezno lahko države članice izkažejo natančnejše podatke, ki se nanašajo na kategorije spremenljivke 2.8. Izkažejo lahko tudi podatke za naslednje dele spremenljivke 3.4: Letno število dni bolniškega dopusta in Letno število dni poklicnega izobraževanja (posredovanje Eurostatu samo na podlagi zahteve).

Spremenljivke ankete o strukturi plač (RSP)

PRILOGA II

OPREDELITEV SPREMENLJIVK

1.   Podatki o lokalni enoti, v katero spadajo vzorčeni zaposleni

Izdelava strukturne statistike o plačah temelji lokalnih enotah in podjetjih, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (1), in zagotavlja podatke o zaposlenih v podjetjih z deset ali več zaposlenimi, razvrščenih po velikosti in glavni dejavnosti. Podatki o zaposlenih v podjetjih z manj kot deset zaposlenimi so neobvezni. Statistika zajema vse dejavnosti, opredeljene v oddelkih C–K in M–O splošne industrijske klasifikacije gospodarskih dejavnosti v okviru Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „NACE Rev. 1.1“), v podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi (2).

1.1   Geografska lega statistične enote (NUTS-1)

Regija, v kateri se nahaja lokalna enota, se uvrsti v skladu z nomenklaturo teritorialnih statističnih enot (NUTS, raven 1).

Šifre za posredovanje različnih kategorij NUTS bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

1.2   Velikost podjetja, kateremu pripada lokalna enota

Velikost podjetja glede na število zaposlenih je treba določiti skladu z naslednjimi razredi: 1–9, 10–49, 50–249, 250–499, 500–999, 1 000 ali več zaposlenih. Velikostni razred 1–9 je neobvezen.

Šifre za posredovanje zgoraj navedenih velikostnih razredov bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

1.3   Glavne gospodarske dejavnosti lokalne enote (NACE Rev. 1.1)

Glavno gospodarsko dejavnost lokalne enote je treba šifrirati na dvomestni ravni NACE Rev. 1.1 (raven oddelkov).

Šifre za posredovanje različnih kategorij NACE bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

1.4   Oblika gospodarskega in finančnega nadzora podjetja

Ta spremenljivka ima samo dve kategoriji, in sicer „javni nadzor“ ter „zasebni nadzor“. Prva kategorija se nanaša na vsako podjetje, v katerem imajo lahko organi oblasti neposredno ali posredno prevladujoči vpliv na podlagi svojega lastništva, finančne udeležbe v podjetju ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoči vpliv (ali nadzor) organov oblasti se predpostavlja, kadar ti organi neposredno ali posredno:

—	posedujejo večinski del vpisanega kapitala podjetja (> 50 %), ali

—	obvladujejo večino glasov v zvezi z delnicami, ki jih izdaja podjetje oziroma lahko imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Druga kategorija je opredeljena na podoben način. Uravnoteženo javno in zasebno lastništvo (50/50 „deljeni nadzor“) je v praksi zelo redko. Zato se taki primeri ne bodo šifrirali posebej, če pa se pojavijo, jih je treba uvrstiti pod „zasebni nazor“.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij spremenljivke 1.4 bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

1.5   Kolektivna pogodba o plačah

Kolektivne pogodbe o plačah, ki zajemajo večino zaposlenih v statistični enoti, lahko spadajo v eno od spodaj navedenih kategorij. Če kolektivna pogodba ne obstaja, je treba to navesti. Te kategorije so:

—	pogodba na nacionalni ravni ali med zveznimi državami, ki vključuje zaposlene več kot ene industrijske panoge in jo običajno podpiše ena ali več konfederacij sindikatov oziroma eno ali več nacionalnih združenj delodajalcev,

—	industrijska panožna pogodba, ki določa pogoje zaposlitve za vse ali večino delavcev, zaposlenih v posamezni industrijski panogi ali gospodarskem sektorju,

—	pogodba za posamezne industrijske panoge v posameznih regijah,

—	podjetniška pogodba ali pogodba z enim delodajalcem, ki zajema samo delavce pri istem delodajalcu, ne glede na velikost podjetja. Ta pogodba lahko zajema samo nekatere lokalne enote ali skupine zaposlenih v podjetju,

—	pogodba, ki velja samo za zaposlene v eni lokalni enoti,

—	druge vrste pogodb, ki zgoraj niso navedene,

—	kolektivna pogodba o plačah ne obstaja.

Eno od zgoraj navedenih kategorij je treba izbrati (odgovor „da“) v primeru, da je zajetih več kot 50 % zaposlenih v lokalni enoti. Lahko ustreza več kategorij hkrati.

Namesto neposrednih vprašanj po vrsti kolektivne pogodbe se lahko lokalno enoto vpraša, katere kolektivne določbe se uporabljajo, in na podlagi odgovorov se določi vrsta kolektivne pogodbe.

Šifre za posredovanje kategorij spremenljivke 1.5 bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

1.6   Število zaposlenih v lokalni enoti (neobvezno)

Ta spremenljivka predstavlja skupno število zaposlenih v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktobra) in zajema vse zaposlene, vključno z vajenci, plačanimi pripravniki in študenti.

1.7   Pripadnost lokalne enote skupini podjetij (neobvezno)

To je binarna spremenljivka („da“/„ne“), ki označuje, ali lokalna enota pripada skupini podjetij. Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Skupina podjetij je statistična enota, opredeljena v Uredbi (EGS) št. 696/93. Skupino podjetij je treba obravnavati na svetovni ravni. V večini primerov pripada lokalna enota podjetju, ki ga ne nadzira nobena nacionalna ali tuja skupina. Če lokalna enota pripada skupini podjetij, je to običajno dobro znano. Praktična smernica za vprašane je vprašanje, ali so zaključni računi zadevnega podjetja v celoti konsolidirani v zaključnih računih njegove skupine podjetij.

2.   Podatki o posameznih značilnostih vsakega zaposlenega v vzorcu za referenčni mesec

Zaposleni so vse osebe, ne glede na narodnost ali dolžino delovne dobe v državi, ki imajo sklenjeno neposredno pogodbo o zaposlitvi (formalno ali neformalno) s podjetjem ali lokalno enoto in prejemajo plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih delovnih ur (delo za polni ali skrajšani delovni čas) in trajanje pogodbe (za določen ali nedoločen čas). Plačilo zaposlenih je lahko v obliki plače, vključno z dodatki, plačili za delo na akord in izmensko delo, nadomestili, honorarji, napitninami, premijami, provizijami in plačili v naravi. V vzorec je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejemali plačila. Tiste, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačil, je treba izključiti.

Opredelitev zaposlenih zajema fizične in umske delavce ter vodstveno osebje v zasebnem in javnem sektorju gospodarskih dejavnosti, uvrščenih v oddelka C–K in M–O NACE Rev. 1.1 v podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi (3).

Naslednji seznam ponazarja zajete kategorije zaposlenih:

—	trgovski zastopniki, pod pogojem, da so na plačilni listi in poleg provizij prejemajo tudi druge oblike plačila,

—	lastniki, ki delajo za plačilo,

—

vajenci,

—	študentje in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskovalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v okviru formalnega dogovora prispevajo k proizvodnemu procesu enote in zato prejemajo plačilo,

—	začasni delavci (npr. tajniško osebje), ki jih agencije za zaposlovanje zaposlijo in plačujejo za delo drugje, pogosto za določen čas (4),

—	sezonski in priložnostni delavci, če imajo formalno ali neformalno pogodbo s podjetjem ali lokalno enoto in vnaprej določen delovni čas,

—

zaposleni, katerih stroški dela so nastali v referenčnem obdobju, vendar začasno niso delali zaradi bolezni ali poškodbe, dopusta ali počitnic, stavke ali izprtja, dopusta zaradi izobraževanja ali usposabljanja, porodniškega ali starševskega dopusta, zmanjšane gospodarske dejavnosti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih okvar, pomanjkanja materiala, goriva ali elektrike, ali druge dovoljene ali nedovoljene začasne odsotnosti,

—	zaposleni, ki delajo v tujini, če še naprej prejemajo plačilo od enote poročanja,

—	zunanji sodelavci (5), vključno s tistimi, ki delajo na domu in na daljavo, če obstaja izrecna pogodba, da so taki delavci plačani na podlagi opravljenega dela: to je količina dela, ki se prispeva kot vložek v neki proizvodni proces.

Izvzete so naslednje kategorije:

—	trgovski zastopniki in druge osebe, ki so v celoti plačane s honorarji ali provizijami, niso na plačilnem seznamu ali so samozaposleni,

—	lastniki, direktorji ali vodstveni delavci, ki so v celoti plačani v obliki udeležbe pri dobičku,

—	družinski delavci, ki ne spadajo med zaposlene (kakor opredeljeno zgoraj) v podjetju ali lokalni enoti,

—	samostojni delavci,

—	neplačani prostovoljni delavci (ki npr. delajo za neprofitne ustanove, kot so dobrodelne organizacije).

2.1   Spol

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.2   Starost

Navede se samo leto rojstva. Starost se nato izračuna kot razlika med referenčnim letom statističnega pregleda in letom rojstva.

2.3   Poklic v referenčnem letu (ISCO–88 (COM))

Poklic se šifrira v skladu z Mednarodno standardno klasifikacijo poklicev, različica 1988 (ISCO–88 (COM)), na dvomestni in če je možno, na trimestni ravni. Bistven podatek pri določanju poklica je navadno naziv delovnega mesta zaposlenega in opis glavnih nalog, ki jih opravlja v okviru službe.

Pripravniki ali študentje s pogodbo o zaposlitvi in vajenci se uvrstijo v poklic, za katerega opravljajo vajeništvo ali pripravništvo. Delovodje se tudi uvrstijo v poklic, v katerem opravljajo nadzor.

Šifre za posredovanje kategorij spremenljivke 2.3 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.4   Vodstveni ali nadzorni položaj (neobvezno)

Ta binarna spremenljivka (kategoriji „da“/„ne“) označuje, ali ima zaposleni neko obliko vodstvene ali nadzorne funkcije. Izraz „vodstveni“ ne pomeni isto kot „nadzorni“, ker nekateri vodstveni delavci ne nadzirajo drugih zaposlenih. Poleg tega zaposleni z „nadzornim“ položajem ne spadajo izključno pod ISCO–88 (COM), glavna skupina 1 (zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji). Veliko zaposlenih, ki se jih šifrira pod skupino 2 (strokovnjaki) in skupino 3 (tehniki in drugi strokovni delavci), je lahko odgovornih za nadzor. Nadzorni položaj ima lahko zaposleni v kateri koli skupini ISCO-88 (COM), vključno s fizičnimi delavci.

Vodstvene funkcije vključujejo določanje, oblikovanje, izvajanje, vodenje ali svetovanje v zvezi s politikami in dejavnostmi v podjetjih ali ustanovah. Pogosto vključujejo nadzorne naloge.

Šteje se, da ima oseba nadzorni položaj, kadar nadzoruje delo najmanj ene osebe (vajenci niso vključeni). Običajno je naziv ali opis delovnega mesta take osebe „delovodja“ ali „nadzornik“ skupaj z nazivom poklica.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.5   Najvišja dokončana stopnja izobrazbe in usposabljanja (ISCED 97)

Ta spremenljivka zadeva stopnjo splošne, strokovne ali visoke izobrazbe, ki jo je zaposleni pridobil po Mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja, različica 1997, (ISCED 97). Izraz „uspešno dokončana stopnja“ vključuje pridobitev spričevala ali diplome, če se potrdila izdajajo. Če se potrdila ne izdajajo, je za uspešno dokončanje obvezna polna prisotnost.

Razlikovati je treba naslednje stopnje ISCED 97:

ISCED 0 in 1 (šifra 01): Predprimarna vzgoja in izobraževanje ter primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja Programi na tej stopnji običajno temeljijo na učnih enotah ali projektih, ki zagotavljajo otrokom začetno osnovno izobraževanje v branju, pisanju in matematiki, skupaj s temeljnim razumevanjem drugih predmetov, kot so zgodovina, zemljepis, naravoslovje, družboslovje, risanje in glasba. Ta stopnja običajno zajema šest let rednega šolanja.

ISCED 2 (šifra 02): Nižje sekundarno izobraževanje ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja Programi na tej stopnji ponavadi vključujejo večpredmetni pouk, bolj specializirane učitelje in pogosto več učiteljev, ki poučujejo predmete iz svojih področij specializacije. Naj tej stopnji pride do popolnega usvajanja temeljnih veščin in znanja.

ISCED 3 in 4 (šifra 03): Višje sekundarno in posekundarno neterciarno izobraževanje Izobraževalni programi na višji sekundarni stopji (ISCED 3) praviloma zahtevajo okrog devet let predhodnega rednega izobraževanja, šteto od začetka stopnje ISCED 1, ali pa kombinacijo izobraževanja in poklicnih oziroma delovnih izkušenj. Posekundarno neterciarno izobraževanje (ISCED 4) zajema programe, ki so z mednarodnega vidika na meji med višjim sekundarnim in posekundarnim izobraževanjem, čeprav bi v nacionalnem okviru prav lahko spadali bodisi v višje sekundarno izobraževanje ali posekundarno izobraževanje. Glede vsebine se ti programi ne morejo šteti za terciarne. Pogosto niso znatno zahtevnejši od programov na stopnji ISCED 3, uporabljajo pa se za širjenje znanja udeležencev, ki so že zaključili program na stopnji ISCED 3. Tipični primeri so programi, namenjeni pripravi na študij na stopnji ISCED 5 za tiste dijake, ki so sicer dokončali stopnjo ISCED 3, vendar jim opravljeni kurikulum ne omogoča vpisa na stopnjo 5, tj. temeljni programi za pripravo na visokošolsko izobraževanje ali kratki poklicni programi. Vključuje lahko tudi programe drugega ciklusa.

ISCED 5B (šifra 04): Prvo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija) – poklicno V nasprotju s 5A so ti programi praktično usmerjeni/specifični za poklic in so predvsem namenjeni pridobivanju praktičnih znanj ter znanj in izkušenj, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali dejavnosti ali razredu poklicev ali dejavnosti, uspešen zaključek teh programov pa udeležencem zagotovi kvalifikacijo, ki ustreza za trg dela.

ISCED 5A (šifra 05): Prvo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija) – splošno To stopnjo sestavljajo terciarni programi z izobraževalno vsebino, ki je zahtevnejša od vsebine na stopnjah ISCED 3 in 4. Pogoj za vpis v te programe je običajno uspešno dokončana stopnja ISCED 3 ali podobna kvalifikacija na stopnji ISCED 4. Na teh programih se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija. Ti programi morajo trajati skupno najmanj dve leti. Programi 5A so večinoma teoretski in so namenjeni pridobitvi izobrazbe, ki zadošča za vpis v programe za pridobitev najvišje akademske kvalifikacije in poklice, za katere je potrebna visoka usposobljenost.

ISCED 6 (šifra 06): Drugo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se pridobi najvišja akademska kvalifikacija) Ta stopnja vključuje terciarne programe, ki vodijo k pridobitvi najvišje akademske kvalifikacije. Zato programi temeljijo na zahtevnem študiju in samostojnem raziskovanju in ne le na udeležbi na predavanjih. Običajno zahtevajo predložitev znanstvenega dela ali disertacije, primerne za objavo, ki je rezultat izvirnega raziskovanja in predstavlja pomemben prispevek k znanju. Šifre za posredovanje zgoraj navedenih kategorij spremenljivke 2.5 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.6   Doba zaposlitve v podjetju

Skupna doba zaposlitve v referenčnem mesecu mora temeljiti na številu zaključenih let službe. Navede se lahko katerikoli dan v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktober). Skupna doba zaposlitve se nanaša na obdobje, odkar je zaposleni nastopil delo v podjetju, kar pa je lahko bilo tudi v drugi lokalni enoti. Prekinitve delovne dobe se ne odštevajo. V primeru združitve podjetij ali spremembe lastništva se dolžina delovne dobe izkazuje v skladu s štetjem podjetja.

Velikostne razrede za spremenljivko 2.6 in njihove šifre za posredovanje je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.7   Pogodbeni delovni čas (polni ali skrajšani)

Zaposleni za polni delovni čas so tisti zaposleni, katerih redni delovni čas je enak delovnemu času po kolektivni pogodbi ali običajnemu delovnemu času v obravnavani lokalni enoti, čeprav je njihova pogodba sklenjena za manj kot eno leto. Zaposleni za skrajšani delovni čas so tisti zaposleni, katerih delovni čas je krajši od rednega delovnega časa zaposlenih za polni delovni čas.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij spremenljivke 2.7 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.7.1   Delež rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas

Pri zaposlenem za polni delovni čas je ta delež vedno 100 %. Pri zaposlenem za skrajšani delovni čas morajo biti opravljene ure po pogodbi izražene kot delež števila rednih ur, ki jih opravi zaposleni za polni delovni čas v lokalni enoti (na enakovrednem delovnem mestu).

2.8   Vrsta pogodbe o zaposlitvi

Glede vrste pogodbe o zaposlitvi je treba predložiti naslednje podatke:

—	pogodba za nedoločen čas,

—	začasna pogodba/pogodba za določen čas (razen vajencev, vključno s pripravniki ali študenti, ki prejemajo plačila),

—	vajenska pogodba.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je pogodba med zaposlenim in delodajalcem, za katero dejansko trajanje ni bilo vnaprej dogovorjeno.

Pogodba o zaposlitvi se šteje kot začasna ali za določen čas, če je bil namen delodajalca in zaposlenega, da se trajanje pogodbe določi z nekaterimi pogoji, kot je dokončni terminski načrt za dokončanje dela, dokončanje določenih nalog ali vrnitev drugega zaposlenega, ki ga je ta zaposleni trenutno nadomeščal. V to kategorijo spadajo pripravniki in študentje, ki so plačani za svoje delo.

Vajenske pogodbe so posebne pogodbe za določen čas, ki se sklenejo med delodajalcem in vajencem. Namen pogodbe je omogočiti vajencu pridobitev praktičnih izkušenj na določenem področju.

Šifre za posredovanje teh treh kategorij spremenljivke 2.8 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

2.9   Državljanstvo (neobvezno)

Državljanstvo se opredeli kot zakonito državljanstvo vsake osebe in državljan je oseba, ki je zakoniti državljan po rojstvu ali sprejemu v državljanstvo bodisi z izjavo, izbiro, poroko ali na drug način.

Izbrati je treba eno od možnosti:

—	rezident z državljanstvom,

—	rezident s tujim državljanstvom,

—	dnevni migrant iz druge države.

Šifre za posredovanje teh treh kategorij spremenljivke 2.9 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

3.   Podatki o delovnem času za posameznega zaposlenega v vzorcu

Za izračun števila plačanih ur se uporabljajo naslednje spremenljivke, ki se nanašajo na čas. Plačane ure so opredeljene kot:

—	redne ure in nadure, plačane v referenčnem obdobju,

—	vse ure, za katere je bil zaposleni plačan po znižani urni postavki, tudi če je bila razlika pokrita s plačili iz sredstev za socialno varnost,

—	neopravljene ure v referenčnem obdobju, ki so bile kljub temu plačane (letni dopust/počitnice, odsotnost zaradi bolezni, državni prazniki in druge plačane ure, vključno z odsotnostjo zaradi zdravniških pregledov, rojstva, poroke, pogreba, selitve itd.).

3.1   Število tednov, na katera se nanašajo bruto letna plačila.

Spremenljivka 3.1 se nanaša na delovni čas zaposlenega, ki je bil v letu dejansko plačan in mora ustrezati dejanski bruto letni plači (spremenljivka 4.1). Uporabljena bo za preračun dejanskih bruto letnih plač in letnih dodatkov in nadomestil v primerih, ko je zaposleni delal manj kot polno leto, tj. manj kot 52 tednov.

Zaposlene za skrajšani delovni čas je treba obravnavati kot zaposlene za polni delovni čas, ne glede na opravljene ure. Če je bil zaposleni za skrajšani delovni čas plačan za polno leto, vnesite „52“ tednov. Če je bil zaposleni za skrajšani delovni čas plačan za 6 mesecev, vnesite „26“ tednov.

3.2   Število dejansko plačanih ur v referenčnem mesecu

Tukaj se zahteva število dejansko plačanih ur v referenčnem mesecu in ne število ur v običajnem delovnem mesecu. Dejansko plačane ure vključujejo vse v mesecu opravljene in plačane redne ure in nadure. Neopravljene ure, ki so bile kljub temu plačane, se štejejo kot „plačane ure“ (npr. letni dopust, državni prazniki, plačan bolniški dopust, plačano poklicno izobraževanje, plačan izredni dopust itd.).

Spremenljivka 3.2 mora biti skladna z bruto plačo za referenčni mesec (spremenljivka 4.2). To pomeni, da se ure, ki jih delodajalec plača po znižani urni postavki za čas odsotnosti, ne štejejo.

Če na plačane ure zaposlenega vpliva čas neplačane odsotnosti, jih je treba prilagoditi, da bi dobili število plačanih ur za cel mesec. Če je na primer na voljo podatek, da je čas neplačane odsotnosti zaposlenega v referenčnem mesecu znašal 20 %, se spremenljivka 3.2 pomnoži s korekcijskim faktorjem 1.25.

3.2.1   Število nadur, plačanih v referenčnem mesecu

Nadure vključujejo ure, opravljene poleg ur rednega ali dogovorjenega delovnega časa v mesecu. Če so na primer štiri ure plačane po urni postavki, ki znaša 1,5-krat normalna urna postavka, vnesite 4 in ne 6. Vključiti je treba samo tiste nadure, ki ustrezajo plačilu za nadure, izkazanem pod 4.2.1. Torej mora biti spremenljivka 3.2.1 skladna s plačili za nadure v referenčnem mesecu (spremenljivka 4.2.1). Proste ure namesto neplačanih delovnih ur in čas, preživet na poti, se ne štejejo kot nadure.

Spremenljivka 3.2.1. je sestavni del 3.2, zato se v primeru neplačane odsotnosti tudi to vrednost ustrezno prilagodi oziroma preračuna. Če je na primer znano, da je čas neplačane odsotnosti zaposlenega v referenčnem mesecu znašal 20 %, se spremenljivka 3.2.1 pomnoži s korekcijskim faktorjem 1,25.

3.3   Število dni letnega dopusta na leto

Nanaša se na skupno število plačanega letnega dopusta, pri čemer so izključeni bolniški dopust in državni prazniki, izraženo v dnevih. Nanaša se na skupno letno število dni plačanega rednega dopusta, vključno s tistimi, ki so zaposlenemu priznani zaradi starosti, izvajanja posebnih nalog, delovne dobe itd.

Znano je, da veliko delodajalcev ne more navesti števila dni dopusta, ki ga zaposleni dejansko vzame v letu. Zato se spremenljivka 3.3 nanaša na upravičenost do letnega dopusta, ki se uporabi kot približek za dejansko izkoriščen letni dopust.

Kot dnevi letnega dopusta se ne štejejo:

—	bolniški dopust,

—	dopust zaradi usposabljanja,

—	plačani izredni dopust zaradi osebnih razlogov,

—	dodatne proste ure, priznane z uredbo skrajšanju delavnika.

Zaradi primerjave vsak teden ustreza pet dnevom. Sobote in nedelje ne smejo biti vključene. Na primer, če je zaposleni s polnim delovnim časom upravičen do pet tednov letnega dopusta, to ustreza 25 dnem.

Nasprotno pa upravičenost do pet tednov dopusta zaposlenega za skrajšani delovni čas, ki dela 60 % rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas (spremenljivka 2.7.1) pomeni upravičenost do samo 15 polnih dni dopusta.

3.4   Drugi dnevi plačane odsotnosti na leto (neobvezno)

Tudi ta spremenljivka se izrazi v dnevih. Vključuje na primer:

—	skupno število dejansko izkoriščenega plačanega bolniškega dopusta v letu,

—	plačani izredni dopust zaradi osebnih razlogov,

—	državne praznike.

Ne vključuje plačanih dni, ki se štejejo kot enakovredne dejansko opravljenim dnem, kot so plačani dnevi v letu, ki jih zaposleni preživi na poklicnem usposabljanju.

4.   Podatki o plači za posameznega zaposlenega v vzorcu

V vse naslednje spremenljivke v zvezi z letno, mesečno in urno plačo je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejeli plačilo. Zaposlene, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačila, je treba izključiti.

Izključiti je treba tudi tiste zaposlene, na katerih bruto plače v referenčnem mesecu (spremenljivka 4.2) vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolniškega, porodniškega ali študijskega dopusta) in plače ni mogoče ustrezno prilagoditi za zadovoljivo oceno plače zaposlenega za cel mesec.

Faktor preračuna na celotno populacijo za zaposlene (spremenljivka 5.2) se mora nanašati izključno na tiste vzorčene zaposlene, za katere se lahko primerno izračuna ocena mesečne bruto plače.

4.1   Bruto letna plača v referenčnem letu

Bruto letna plača zajema izplačila v denarju in naravi, plačana v referenčnem letu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače in jih zadrži delodajalec.

Glavna razlika med letno in mesečno plačo je, da letna plača ni zgolj vsota neposrednih izplačil, dodatkov in nadomestil, plačanih zaposlenim ob vsaki plači. Letna plača torej običajno presega število, dobljeno z množenjem „običajnega mesečnega plačila“ z 12.

„Običajno mesečno plačilo“ vključuje tiste dodatke in nadomestila, ki jih zaposleni prejme ob vsaki plači, tudi če se znesek „rednih“ dodatkov in nadomestil spreminja, ne vključuje pa dodatkov in nadomestil, ki niso izplačana ob vsaki plači. Poleg tega se pri mesečni plači ne upoštevajo plačila v naravi. Letna plača pa zajema tudi „neobičajna plačila“, tj. plačila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (spremenljivka 4.1.1) in plačila v naravi (spremenljivka 4.1.2).

Podatke za spremenljivko 4.1 je treba predložiti za vse zaposlene, za katere so na voljo podatki o bruto mesečni plači (spremenljivka 4.2), kar pomeni, da se spremenljivka 4.1 ne predloži za zaposlene, katerih bruto mesečne plače ni mogoče oceniti. Ti zaposleni se izključijo iz vzorca.

Ni pomembno, če se plača zaposlenega ne nanaša vedno na celo leto. Nekateri zaposleni bodo imeli obdobja neplačane odsotnosti ali se bodo pridružili podjetju ali ga zapustili sredi leta. Vnesti je treba dejansko bruto plačo v referenčnem letu. Kadar znaša spremenljivka 3.1 (število tednov, na katere se nanaša letna plača) manj kot 52 tednov, bo spremenljivka 3.1 uporabljena za preračun spremenljivke 4.1 in njenih sestavnih delov.

4.1.1   Letni dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo v ob vsaki plači

Ta spremenljivka zajema postavke, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači, kot so:

—	trinajsta in štirinajsta plača,

—	regres za dopust,

—	četrtletne ali letne premije podjetja,

—	dodatki za storilnost, glede na zastavljene cilje, priznanja zaposlenim, spodbude za na novo zaposlene,

—	dodatki ob odhodu iz podjetja ali upokojitvi,

—	izplačila za nazaj.

4.1.2   Letna izplačila v naravi (neobvezno)

Ta spremenljivka se nanaša na oceno vrednosti vsega blaga in storitev, ki jih da v referenčnem obdobju podjetje ali lokalna enota na razpolago zaposlenim. Vključuje izdelke podjetja, stanovanja za zaposlene, službene avtomobile, delniške opcije in programe za nakup delnic. Če so na voljo podatki o dohodnini na plače v naravi, se lahko uporabijo kot približek.

Če znaša spremenljivka 3.1 manj kot 52 tednov, se spremenljivka 4.1.2 ne prilagodi.

4.2   Bruto plača za referenčno leto

Ta spremenljivka zajema plačila v denarju, izplačana v referenčnem mesecu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače ter jih zadrži delodajalec. Spremenljivka 4.2 mora biti skladna s številom plačanih ur v referenčnem mesecu (spremenljivka 3.2).

Vključeni so naslednji elementi:

—	vsa izplačila, ki se nanašajo na to obdobje (tudi če so dejansko izplačana izven reprezentativnega meseca), vključno s plačilom nadur, dodatke za izmensko delo, druge dodatke, provizije itd.,

—	plačila za nadure, dodatki za timsko delo, nočno delo, delo ob koncu tedna, provizije itd.,

—	dodatki in nadomestila, redno izplačana ob vsaki plači, čeprav se znesek mesečno spreminja,

—	plačila za obdobja odsotnosti z dela in prekinitev dela, ki jih v celoti izplača delodajalec,

—	družinski dodatki in druge nagrade v gotovini, ki so določene s kolektivnimi pogodbami ali prostovoljno dogovorjene,

—	plačila v varčevalno shemo zaposlenih.

Izključeno je naslednje:

—	plačila, izplačana v tem obdobju, ki pa se nanašajo na druga obdobja, kot so plačila za nazaj, predujmi oziroma plačila za dopust ali bolniško odsotnost izven tega obdobja,

—	občasne bonitete in nagrade, ki se ne izplačujejo redno ob vsakem plačilnem dnevu,

—	plačila za odsotnost, ki jih plača delodajalec po znižani urni postavki,

—	zakonsko določeni družinski dodatki,

—	dodatki za delovne obleke ali orodje,

—	povračila ali plačila za potovanje, dnevnice itd. in drugi stroški, nastali pri izvajanju dela za delodajalca,

—	plačila v naravi.

Kadar na mesečno bruto plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolezni, porodniškega ali študijskega dopusta, ali preprosto zato, ker zaposleni nastopi ali preneha službo v podjetju sredi referenčnega meseca), je treba plačo ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno polne mesečne plače zaposlenega. Kadar mesečne plače ni mogoče prilagoditi tako, da bi ocenjeni znesek ustrezal plači celega meseca, se zaposlenega izključi iz vzorca.

4.2.1   Plača, povezana z nadurnim delom

Navede se znesek plačila, izplačanega za nadurno delo. Šteti je treba celotno urno postavko in ne samo pribitka k normalni urni postavki. Spremenljivka 4.2.1 mora biti skladna s spremenljivko 3.2.1 (številom plačanih nadur v referenčnem mesecu).

4.2.2   Posebna plačila za izmensko delo

To se nanaša na posebne premije za izmensko ter nočno delo ali za delo ob koncu tedna, kadar se to ne šteje kot nadure. Znesek, ki ga je treba vključiti, je pribitek ali dodatno plačilo, ne celotno plačilo za tako izmensko delo.

4.2.3   Obvezni socialni prispevki in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno)

Ta spremenljivka se nanaša na skupni znesek obveznih socialnih prispevkov in davkov, ki jih plača delodajalec v imenu zaposlenega vladnim organom v referenčnem mesecu. Ta podatek je potreben za izračun neto mesečne plače za posameznega zaposlenega (glej sliko „Spremenljivke v zvezi s plačami“ na koncu Priloge I).

Če na mesečno plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost, je treba spremenljivko 4.2.3 (vključno z deloma 4.2.3.1 in 4.2.3.2) ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno odbitkov za cel mesec.

4.2.3.1   Obvezni prispevki za socialno varnost (neobvezno)

To se nanaša na znesek prispevka za socialno varnost s strani zaposlenega, ki je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo in ga zadrži delodajalec.

4.2.3.2   Davki (neobvezno)

To se nanaša na znesek vseh davkov na plačo zaposlenega, ki jih delodajalec zadrži za referenčni mesec in jih plača davčnim organom v imenu zaposlenega.

4.3   Povprečna bruto plača na uro v referenčnem mesecu

Zahtevan podatek je povprečna bruto plača na uro, izplačana zaposlenemu v referenčnem mesecu. Številka mora biti skladna s povprečno bruto plačo na uro, izračunano iz bruto plače za referenčni mesec (spremenljivka 4.2), deljeno s številom plačanih ur za isto obdobje (spremenljivka 3.2).

5.   Faktorji preračuna na celotno populacijo

Podatki za anketo o strukturi plač se ponavadi zbirajo z dvofaznim vzorčenjem. V tem primeru se celotna populacija lokalnih enot najprej razdeli na podpopulacije, ki se med seboj ne prekrivajo (stratume), in iz vsakega stratuma se vzame vzorec lokalnih enot. Nato se iz vsake lokalne enote vzame vzorec zaposlenih.

Faktor preračuna 5.1 je potreben, da bi na podlagi zbranih podatkov o vzorčenih lokalnih enotah ocenili populacijo vseh lokalnih enot v zadevnem stratumu. Podobno faktor preračuna 5.2 omogoča oceno populacije vseh zaposlenih v istem stratumu na podlagi podatkov o vzorčenih zaposlenih.

Na splošno se v primeru odločitve, da je treba mikropodatke za posamezno podjetje ali posameznega zaposlenega (iz katerega koli razloga) umakniti ali če podatki niso na voljo, je treba zaradi prilagoditve začetnih uteži lokalnih enot oziroma zaposlenih faktorje preračuna ponovno izračunati z ustrezno metodo, denimo z umerjanjem.

5.1   Faktor preračuna na celotno populacijo za lokalno enoto

Faktor preračuna 5.1 za posamezno lokalno enoto se izračuna znotraj vsakega vzorčenega stratuma. Daje podatek o številu lokalnih enot v stratumu, ki ga predstavlja vsaka lokalna enota v vzorcu. Torej je spremenljivka 5.1 (vsaj pred uporabo katere koli metode za ponovno tehtanje lokalnih enot) faktor, s katerim je treba množiti število lokalnih enot v vzorcu, da bi dobili oceno populacije vseh lokalnih enot v zadevnem stratumu.

V primeru odločitve, da se neka lokalna enota umakne iz vzorca (zaradi neodgovora, napake zajetja, naknadne stratifikacije itd.), je treba faktor preračuna 5.1 ponovno izračunati zaradi upoštevanja izključenih lokalnih enot.

5.2   Faktor preračuna na celotno populacijo za zaposlene

Faktor preračuna za zaposlene se izračuna za vsako lokalno enoto v vzorcu. Spremenljivka 5.2 je (vsaj pred uporabo katere koli metode za ponovno tehtanje začetnih uteži zaposlenih) faktor, s katerim je treba množiti število zaposlenih v vzorcu, da bi dobili oceno populacije za zadevni stratum.

Pomembno je, da je število zaposlenih v vzorcu, dobljenem iz lokalne enote, enako številu zaposlenih, ki so v referenčnem mesecu prejeli plačilo za cel mesec. Kadar je treba izključiti nekatere vzorčene zaposlene, ki so imeli v referenčnem mesecu obdobje(-a) neplačane odsotnosti, je treba predloženi faktor preračuna 5.2 ponovno izračunati z upoštevanjem izključenih zaposlenih.

---

(1)  UL L 76, 30.3.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003.

(2)  Zajetje podatkov v oddelku L NACE Rev. 1.1 je neobvezno. Zajetje podatkov o zaposlenih v podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi je prav tako neobvezno.

(3)  Zajetje podatkov v oddelku L NACE Rev.1.1 je neobvezno. Prav tako je neobvezno zajetje podatkov o zaposlenih v podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi.

(4)  Da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba delovne ure oseb, ki jih zaposlujejo agencije za začasno zaposlovanje, vključiti v dejavnost agencije, ki jih zaposluje (NACE Rev.1, 74.50), in ne v dejavnost podjetja, za katerega dejansko delajo.

(5)  Zunanji sodelavec je oseba, ki se strinja, da bo delala za določeno podjetje ali dobavljala določeno količino blaga ali storitev za določeno podjetje po predhodnem dogovoru ali pogodbi s tem podjetjem, toda v njem nima delovnega mesta (Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski skupnosti, ESA 95: 11.13(g)).

PRILOGA III

POSREDOVANJE REZULTATOV

Posamezni podatki glede posamezne lokalne enote in posameznega zaposlenega se morajo izkazati v obliki dveh vrst zapisa mikropodatkov:

A	:	zapisi za lokalne enote
B	:	zapisi za zaposlene.

Zapisi zaposlenih morajo biti povezani z zapisi lokalnih enot s ključem, ki ne razkriva identitete podjetja. To je lahko logaritem ali obstoječ ključ, pod pogojem, da se za lokalno enoto in za zaposlenega uporablja isti ključ. Za enostavno identifikacijo zaposlenih je treba poleg tega zagotoviti ključ za vsakega zaposlenega, ki ne omogoča identifikacije osebe.

Spremenljivke

Vse postavke za zapise A in B je treba izpolniti v celoti. Izpolniti je treba vse posamezne postavke, vključno z neobveznimi spremenljivkami (glej spodaj). „Bianco“ podatki niso dovoljeni.

Obvezne spremenljivke

Pri vseh obveznih spremenljivkah je treba za vse zapise mikropodatkov navesti popolne podatke. V nasprotnem primeru predloženi faktorji preračuna na celotno populacijo ne bodo primerni za vse spremenljivke.

Neobvezne spremenljivke

Šifrirane morajo biti izključno v skladu z naslednjimi pravili:

Kadar so pri neobvezni spremenljivki na voljo podatki, je zaželeno izkazovanje podatkov za vse enote opazovanja ali zaposlene (kot pri obveznih spremenljivkah).

Kadar pri neobvezni spremenljivki ni voljo podatkov, vnesite „OPT“ za alfanumerične spremenljivke in „99999999“ za numerične spremenljivke (število, sestavljeno iz devetic, ustreza dolžini polja).

Ničelne vrednosti

„0“: uporablja se izključno za tiste spremenljivke, pri katerih se ničelne vrednost včasih dejansko pojavljajo (npr. kadar zaposleni v referenčnem mesecu nima nobene nadure).

Kategorije spremenljivk ankete o strukturi plač (RSP)

Spremenljivke RSP, navedene v Prilogi I, so kvalitativne ali kvantitativne. Večina spremenljivk, ki se nanašajo na lokalno enoto in individualne značilnosti zaposlenih, je kvalitativnih. Te spremenljivke RSP so povezane z omejenim številom kategorij.

Kvantitativne spremenljivke RSP so bodisi povezane z nekim številom (število zaposlenih, število ur, dni ali tednov) ali spremenljivke, ki se nanašajo na plače.

Kategorije kvalitativnih spremenljivk RSP kot tudi razrede kvantitativnih spremenljivk SRSS je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Vsebina zapisov A in B

Vsebina in zaporedje spremenljivk z zapisih A in B ter šifre, ki jih je treba uporabljati, bodo določeni v ločenih dokumentih.

Zapisi morajo vsebovati eno polje na spremenljivko. Numerične spremenljivke morajo biti izražene absolutno, to je z navedbo celega števila (ne z decimalkami, deseticami, tisočicami, v milijonih itd.). Vendar pa je treba zaradi potrebe po natančnosti vrednosti za spremenljivke 4.3, 5.1 in 5.2 navesti na dve decimalki.

Ena numerična spremenljivka pa je drugačna. To je „delež rednih ur zaposlenih za polni delovni čas“ (spremenljivka 2.7.1), ki mora biti izražena v odstotkih in navedena na dve decimalki natančno, npr. 43,27.

Kadar se numerične spremenljivke nanašajo na denarne vrednosti (kot so urna, mesečna, letna plača in dodatki, davki, prispevki za socialno varnost, plačila v naravi), morajo biti izražene v enotah nacionalne valute zadevne države.

Posredovanje

Države članice pošiljajo Komisiji (Eurostatu) podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v elektronski obliki skladno s standardom za izmenjavo podatkov, ki ga je predlagal Eurostat. Eurostat bo dal na razpolago podrobno dokumentacijo v zvezi s sprejetim(-i) standardom(-di) in zagotovil navodila za izvajanje tega-(eh) standarda(-dov) v skladu z zahtevami te uredbe.

PRILOGA I

Seznam živali v cirkusu ali na nastopu živali (v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1739/2005) (1)

---

(1)  Seznam mora biti v obliki knjige, kjer strani ni mogoče zamenjati. V ta namen uradni veterinar vsako stran podpiše in žigosa pred izdajo upravljavcu cirkusa. Hraniti se mora najmanj 5 let.

PRILOGA II

SEZNAM KRAJEV CIRKUSA ali NASTOPA ŽIVALI (v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1739/2005)

PRILOGA III

INDIVIDUALNI POTNI LIST ZA ŽIVALI V CIRKUSU ali NA NASTOPU ŽIVALI

PRILOGA IV

POTNI LIST ZA PTICE IN GLODAVCE V CIRKUSU ali NA NASTOPU ŽIVALI

PRILOGA

Na konec tabele v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS se dodajo naslednji vpisi.

---

(1)  Več podrobnosti o aktivnih snoveh in njihovih lastnostih je v poročilu o pregledu.

PRILOGA

---

(1)  Če ni posebnih zahtev, se pusti prazen prostor. Ni omejitev, če se mesto pusti prazno. Če ima država ali ozemlje dovoljenje za izvoz samo nekaterih vrst in/ali iker ali zaroda, je vrste treba navesti in/ali v ta stolpec se vnese opomba na primer ‚samo ikre’.

(2)  Začasna koda ne vpliva na dokončno ime, ki bo državi dodeljeno po zaključku pogajanj, ki se trenutno odvijajo v Združenih narodih.“

PRILOGA I

Merila in dejavniki tveganja, ki jih je treba upoštevati pri uporabi ukrepov iz člena 3 v posameznih živalskih vrtovih

1.	Lokacija živalskega vrta vzdolž selitvenih poti ptic, zlasti če te potekajo od srednje in vzhodne Azije, Kaspijskega morja in območij ob Črnem morju;

2.	Oddaljenost živalskega vrta od vlažnih območij, kot so ribniki, močvirja, jezera ali reke, kjer se lahko zbirajo vodne ptice;

3.	Lokacija živalskega vrta na območjih z večjo gostoto ptic selivk, zlasti vodnih ptic.

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA UPORABO CEPLJENJA

1.	Obseg cepljenj, ki se bodo izvedla	Cepljenje bo izvedeno samo na dovzetnih pticah v živalskih vrtovih.
2.	Vrste ptic, ki bodo cepljene	Seznam vseh ptic, ki bodo cepljene, in posamezne identifikacije je treba določiti in hraniti najmanj 10 let od datuma cepljenja.
3.	Trajanje cepljenja	Vse ptice v živalskem vrtu, ki jih je treba cepiti, morajo biti cepljene čimprej. Vsekakor je treba vsako cepljenje v živalskem vrtu dokončati v 96 urah.
4.	Posebno mirovanje cepljenih ptic in izdelkov cepljenih ptic	S cepljenimi pticami se razen pod uradnim nadzorom ali po posebni odobritvi druge države članice ne sme trgovati niti jih seliti med živalskimi vrtovi v isti državi članici. Ptičji proizvodi od takih ptic ne smejo vstopiti v prehransko verigo.
5.	Posebna identifikacija in posebna registracija cepljenih ptic	Cepljene ptice morajo biti posamezno prepoznavne, evidence o identiteti teh ptic pa jasno zabeležene. Neizbrisljiva identifikacija ptic, ki so bile cepljene, se uporabi ob cepljenju, kadar je to mogoče.
6.	Izvedba akcije cepljenja	Cepljenje se izvede pod nadzorom uradnega veterinarja pristojnih organov. Treba je vzpostaviti potrebne ukrepe, da se izogne možnemu širjenju virusa. Vsi ostanki cepiva se vrnejo na kraj razdeljevanja cepiva s poročilom o številu cepljenih ptic in številu uporabljenih doz. Kadar je to mogoče, se pred cepljenjem in najmanj 30 dni po cepljenju vzamejo vzorci krvi za serološko testiranje na prisotnost aviarne influence. Evidenca o rezultatih testov se mora hraniti najmanj 10 let.
7.	Cepivo, ki naj se uporabi	Inaktivirano cepivo, ki naj se uporabi, je primerno pripravljeno in učinkovito proti tipu virusa, ki kroži. Uporabi se v skladu z navodili proizvajalca in/ali veterinarskih organov.
8.	Informacije Komisiji o izvajanju tega programa	Podrobno poročilo o izvajanju programa, vključno z rezultati izvedenih testiranj, se dostavi Komisiji in državam članicam v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.