6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1627/2005

z dne 5. oktobra 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. oktobra 2005.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1628/2005

z dne 4. oktobra 2005

o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in zlasti člena 173(1) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)	Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. oktobra 2005.

---

(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).

---

---

6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/9

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1629/2005

z dne 5. oktobra 2005

o štiriinpetdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih, odrejenih proti določenim osebam in subjektom, povezanim z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov Talibanov iz Afganistana (1), in zlasti prve alinee člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zajema zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v skladu z navedeno uredbo.

(2)	Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 29. septembra 2005 sklenil, da doda sedem posameznikov na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I je zato treba v skladu s tem spremeniti.

(3)	Zaradi zagotovitve učinkovitosti ukrepov iz te uredbe, mora ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1551/2005 (UL L 247, 23.9.2005, str. 30).

---

---

6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/11

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1630/2005

z dne 5. oktobra 2005

o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporabi v okviru tarifne podkvote III za navadno pšenico, ki ni visoke kakovosti, v skladu z uredbo (ES) št. 2375/2002

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2375/2002 z dne27. decembra 2002 o uvedbi in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico, ki ni visoke kakovosti, s poreklom iz tretjih držav, ki odstopa od Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2), in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 2375/2002 odpira letno tarifno kvoto 2 981 600 ton navadne pšenice, ki ni visoke kakovosti. Ta kvota je razdeljena na tri podkvote.

(2)	Člen 3(3) Uredbe (ES) št. 2375/2002 določa količino 592 900 ton za podkvoto III za obdobje od 1. oktobra 2005 do 31. decembra 2005.

(3)	Količine, zaprošene 3. oktobra 2005, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 2375/2002, presegajo razpoložljive količine. Torej je treba predvideti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja, in določiti koeficient znižanja, ki se uporablja za zaprošene količine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsaka vloga za uvozno dovoljenje za podkvoto III za navadno pšenico, ki ni visoke kakovosti, predložena in posredovana Komisiji 3. oktobra 2005 v skladu s členom 5(1) in (2) Uredbe (ES) št. 2375/2002, se odobri do višine 0,3 % od zaprošenih količin.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. oktobra 2005.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 358, 31.12.2002, str. 88. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

---

6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/12

---

PRIPOROČILO NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 54/04/COL

z dne 30. marca 2004

o usklajenem programu za uradni nadzor živil za leto 2004

NADZORNI ORGAN EFTE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in zlasti člena 109 Sporazuma ter Protokola 1 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča, in zlasti člena 5(2)(b) ter Protokola 1 k Sporazumu,

ob upoštevanju pravnega akta iz točke 50 poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 89/397/EGS z dne 14. junija 1989 o uradnem nadzoru živil  (1)), kakor je bil prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu, in zlasti člena 14(3) Sporazuma,

po posvetovanju z Odborom za živila Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za dobro delovanje Evropskega gospodarskega prostora je treba pripraviti usklajene programe za inšpekcijo živil znotraj EGP, ki bi izboljšali usklajeno izvajanje uradnega nadzora živil v državah EGP.

(2)	Taki programi morajo poudarjati skladnost z zakonodajo o živilih, veljavno po Sporazumu EGP, ki je oblikovana zlasti za varovanje javnega zdravja in interesov potrošnikov in za zagotovitev poštene trgovske prakse.

(3)

Člen 3 pravnega akta iz točke 54n poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 93/99/EGS z dne 29. oktobra 1993 o dodatnih ukrepih v zvezi z uradnim nadzorom živil  (2)) določa, da morajo laboratoriji iz člena 7 Direktive 89/397/EGS, upoštevati kriterije, določene v seriji evropskega standarda EN 45000, ki ga je nadomestil EN ISO 17025:2000.

(4)	Rezultati istočasnega izvajanja nacionalnih programov in usklajenih programov lahko zagotovijo podatke in izkušnje, na katerih bi temeljile prihodnje nadzorne dejavnosti in zakonodaja.

(5)	Sodelovanje Islandije in Lihtenštajna v programih v delih A in B področja uporabe tega priporočila je treba oceniti glede na njuno izvzetje iz poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP –

PRIPOROČA DRŽAVAM EFTE, DA:

1.   V letu 2004 opravljajo inšpekcijske preglede in nadzor ter, kjer je navedeno, jemljejo vzorce za analizo v laboratorijih, da bi:

—	ocenile bakteriološko varnost sirov iz surovega ali toplotno obdelanega mleka,

—	ocenile bakteriološko varnost svežega hlajenega perutninskega mesa glede termofilne bakterije Campylobacter,

—	ocenile bakteriološko in toksikološko varnost začimb.

2.   Čeprav stopnja vzorčenja in/ali inšpekcijskih pregledov ni določena v tem priporočilu, poskrbijo, da ta stopnja zadostuje in zagotavlja pregled obravnavane zadeve.

3.   Zagotovijo podatke, kot je zahtevano, v skladu z obliko evidenčnih listov, ki je določena v Prilogah, da bi pripomogle k izboljšanju primerljivosti rezultatov. Te podatke morajo poslati Nadzornemu organu Efte najpozneje do 1. maja 2005 skupaj z obrazložitvenim poročilom, ki naj vključuje pripombe k rezultatom in izvršilnim ukrepom.

4.   Živila, ki bodo analizirana po tem programu, morajo biti predložena uradnim laboratorijem v skladu s členom 3 Direktive 93/99/EGS. Če pa v državah Efte ne obstajajo takšni laboratoriji za nekatere analize iz tega priporočila, lahko države imenujejo druge laboratorije, ki te analize lahko opravijo.

OBSEG IN METODE

A.   Bakteriološka varnost sirov iz surovega ali toplotno obdelanega mleka

1.   Obseg programa

Okuženi siri iz surovega ali toplotno obdelanega mleka so bili krivi za izbruhe zastrupitve s hrano pri ljudeh z različnimi tipi bakterij, kot so Salmonella, Listeria monocytogenes, verotoksigenična Escherichia coli in Staphylococcal enterotoksin.

V EGP obstaja dolgoletna tradicija izdelave in porabe sirov iz surovega mleka. Da bi se ta tradicija ohranila in hkrati zagotovila varnost hrane, se je sistem proizvodnje, zbiranja in shranjevanja surovega mleka, ki se uporablja za izdelavo sirov, znatno izboljšal. Zadevni živilski delavci posebno pozornost namenjajo higieni in nadzoru celotnega proizvodnega procesa.

Namen tega dela programa je raziskati mikrobiološko varnost sirov iz surovega ali toplotno obdelanega mleka, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in zbrali podatke o razširjenosti patogenih in indikatorskih mikroorganizmov v teh proizvodih. Ta raziskava zadeva enoletni program, ki mu bo med drugim letom sledil še obsežnejši program o bakteriološki varnosti sirov. Namen tega razširjenega programa je ugotoviti izhodišča okužbe pri drugih kategorijah sira in priti do pomembnih zaključkov o posebnem tveganju pri sirih iz surovega in toplotno obdelanega mleka. Rezultati raziskav iz tega dela o sirih iz surovega in toplotno obdelanega mleka bodo analizirani in predstavljeni ob upoštevanju rezultatov splošnega pregleda v tem sektorju, ki bodo na voljo po drugem letu.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Raziskave morajo zajemati sveže, mehke in poltrde sire iz surovega ali toplotno obdelanega mleka. Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce teh proizvodov na ravni proizvodnje in na ravni prodaje na drobno, vključno z uvoženimi proizvodi, da se preveri prisotnost bakterij Salmonella, Listeria monocytogenes, termofilne bakterije Campylobacter ter število Staphylococcus aureus in Escherichia coli. Če odkrijejo bakterije Listeria monocytogenes, morajo ugotoviti njihovo število. Če so vzorci proizvodov odvzeti na ravni prodaje na drobno, se testi lahko omejijo na prisotnost bakterije Salmonella in termofilne bakterije Campylobacter ter število bakterij Listeria monocytogenes. Vzorci tehtajo najmanj 100 g ali se kot vzorec vzame cel sir, če ta tehta manj kot 100 g, z njimi je treba ravnati higiensko, treba jih je shraniti v hlajene posode in nemudoma poslati na analizo v laboratorij.

Laboratorijem bi moralo biti dovoljeno, da sami izberejo metodo, pod pogojem, da njena stopnja zmogljivosti zadostuje za dosego cilja. Vendar pa je najnovejša različica standarda ISO 6785 ali EN/ISO 6579 priporočena za ugotavljanje bakterije Salmonella, najnovejše različice standardov EN/ISO 11290-1 in 2 so priporočene za ugotavljanje bakterije Listeria monocytogenes, najnovejša različica standarda ISO 10272:1995 je priporočena za ugotavljanje termofilne bakterije Campylobacter, najnovejša različica EN/ISO 6888-1 ali 2 je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Staphylococcus aureus, najnovejša različica standarda ISO 11866-2,3 ali ISO 16649-1,2 pa je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Escherichia coli. Lahko se uporabijo tudi dodatne enakovredne metode, ki so jih priznali pristojni organi.

Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov držav Efte.

Rezultate nadzorov je treba vnesti v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi I.

B.   Bakteriološka varnost svežega hlajenega perutninskega mesa glede termofilne bakterije Campylobacter

1.   Obseg programa

Termofilne bakterije Campylobacter so najpogostejši vzrok s hrano povezanih bolezni pri ljudeh. Število prijavljenih okužb ljudi je v zadnjih letih naraslo in epidemiološke raziskave kažejo, da je perutninsko meso pomemben vir okužbe in da je precejšen delež svežega perutninskega mesa za prehrano ljudi okužen s temi bakterijami.

Trenutno ni dovolj znanstvenih informacij za določitev merila v zakonodaji, veljavni po Sporazumu EGP za bakterijo Campylobacter in v razvoju so nadaljnje raziskave za boljše razumevanje epidemiologije tega patogena ter vloge drugih proizvodov živalskega izvora in hrane na splošno.

Namen tega dela programa je oceniti mikrobiološko varnost svežega perutninskega mesa glede bakterije Campylobacter, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in zbrali podatke o razširjenosti te bakterije v takšnih proizvodih.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Raziskave morajo zajemati sveže hlajeno perutninsko meso, še posebej piščančje in puranje meso. Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce teh proizvodov na ravni klavnice in na ravni prodaje na drobno, vključno z uvoženimi proizvodi, da se preveri prisotnost termofilne bakterije Campylobacter. Z vzorci, vzetimi iz kože na vratu preden se klavni trup ohladi, od katerih vsak tehta 10 g, ali, ko se vzorci jemljejo na ravni prodaje na drobno, z vzorci iz prsnega dela, od katerih vsak tehta 25 g oz. meri 25 cm2, je treba ravnati higiensko, treba jih je shraniti v hlajene posode in nemudoma poslati na analizo v laboratorij. Poleg tega je za boljšo primerljivost rezultatov vzorčenje priporočljivo izvajati v obdobju od maja do oktobra.

Laboratorijem bi moralo biti dovoljeno, da sami izberejo metodo, pod pogojem, da njena stopnja zmogljivosti zadostuje za dosego cilja. Vendar pa je najnovejša različica standarda ISO 10272:1995 priporočena za ugotavljanje termofilne bakterije Campylobacter. Lahko se uporabijo tudi dodatne enakovredne metode, ki so jih priznali pristojni organi.

Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov Efte.

Rezultate nadzorov je treba vnesti v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi II.

C.   Bakteriološka in toksikološka varnost začimb

1.   Obseg programa

Začimbe, zelišča in zelenjavne začimbe (začimbe) so cenjene zaradi njihovega prepoznavnega okusa, barve in arome. Vendar pa lahko začimbe vsebujejo veliko število mikroorganizmov, vključno s patogenimi bakterijami, plesnijo in kvasovkami. Če z njimi ne ravnamo pravilno, lahko hitro pokvarijo hrano, ki naj bi jo sicer obogatile. Začimbe so primarni viri izbruhov zastrupitve s hrano, če so dodane hrani, ki omogoča nadaljnjo rast patogenov. Ta možnost je večja, če so začimbe uporabljene pri hrani, ki ni bila temeljito toplotno obdelana. Okužba z določeno vrsto plesni lahko povzroči tudi nastanek strupov, kot so aflatoksini, ki, če presežejo vrednosti, določene v Aktu iz točke 54zn poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminantov v živilih  (3)), lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje potrošnika.

Namen tega dela programa je oceniti bakteriološko in toksikološko varnost začimb, zbrati podatke o razširjenosti patogenih mikroorganizmov in preveriti, ali začimbe, ki se pojavljajo na trgu, ne presegajo vrednosti aflotoksinov, ki so določene z zakonodajo, veljavno po Sporazumu EGP, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce proizvodov na ravni uvoza, na ravni proizvodnje/podjetij za pakiranje, na ravni prodaje na debelo, v obratih, ki uporabljajo začimbe za pripravo hrane, in na ravni prodaje na drobno, da preverijo:

(a)

Število Enterobacteriaceae, prisotnost Salmonella in število Bacillus cereus in Clostridium perfringens. Število Enterobacteriaceae je indikator morebitnega obsevanja ali podobnega ravnanja z začimbami. Vzorci vsake začimbe tehtajo najmanj 100 g, ali se kot vzorec vzame cel paket, če ta tehta manj kot 100 g, z njimi je treba ravnati higiensko in jih nemudoma poslati na analizo v laboratorij. Laboratorijem je dovoljeno, da sami izberejo metodo, pod pogojem, da njena stopnja zmogljivosti zadostuje za dosego cilja. Vendar pa je najnovejša različica standarda ISO 6579:2002 priporočena za ugotavljanje bakterije Salmonella, najnovejša različica standarda EN ISO 5552:1997 je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Enterobacteriaceae, najnovejša različica standarda ISO 7932:1993 je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Bacillus cereus, najnovejša različica standarda ISO 7937:1997 pa je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Clostridium perfringens. Lahko se uporabijo tudi dodatne enakovredne metode, ki so jih priznali pristojni organi. Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov držav Efte. Rezultati nadzorov morajo biti vneseni v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi III, oddelek 1 in 2.

(b)

Vrednosti aflotoksinov v začimbah, ki ne smejo presegati najvišje vrednosti, določene z zakonodajo, veljavno po Sporazumu EGP. Vzorčenje in analize se izvajajo v skladu z Aktom iz točke 54s poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Direktiva Komisije 98/53/ES z dne 16. julija 1998 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor upoštevanja mejnih vrednosti onesnaževalcev v živilih  (4)). Na podlagi te direktive mora biti velikost vzorca med 1 kg in 10 kg, odvisno od velikosti serije, ki bo pregledana. Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov Efte. Rezultate naslednjih nadzorov je treba vnesti v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi IV tega priporočila.

---

(1)  UL L 186, 30.6.1989, str. 23.

(2)  UL L 290, 24.11.1993, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 857/2005 (UL L 143, 7.6.2005, str. 9).

(4)  UL L 201, 17.7.1998, str. 93. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).

---

---

---

---

---

6.10.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/21

---

PRIPOROČILO NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 3/05/COL

z dne 19. januarja 2005

o spremljanju osnovnih vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev v krmi

NADZORNI ORGAN EFTA –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti člena 109 in Protokola 1 Sporazuma,

ob upoštevanju Sporazuma med državami EFTA o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) in Protokola 1 Sporazuma,

ob upoštevanju pravnega akta iz točke 33 poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi  (1)), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu,

ob upoštevanju Odločbe Nadzornega organa EFTA 303/04/COL z dne 1. decembra 2004, s katerim se pristojnemu članu kolegija naroči, da sprejme Priporočilo, če je osnutek Priporočila v skladu z mnenjem Odbora za rastline in živalsko krmo EFTA,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pravni akt iz točke 33 poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/32/ES) določa najvišje mejne vrednosti za dioksine v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah.

(2)

Čeprav bi morala s toksikološkega vidika najvišja mejna vrednost veljati za dioksine, furane in dioksinom podobne PCB-je, so bile najvišje mejne vrednosti določene le za dioksine in furane, ne pa za dioksinom podobne PCB-je zaradi zelo omejene količine razpoložljivih podatkov o pogostnosti le-teh. Zgoraj navedeni pravni akt predvideva najkasneje do 31. decembra 2004 prvi pregled najvišjih mejnih vrednosti glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev, zlasti z namenom, da se dioksinom podobne PCB-je vključi v določanje mejnih vrednosti.

(3)	Treba je zbrati zanesljive podatke po EGP o prisotnosti dioksinom podobnih PCB-jev v najširšem izboru proizvodov za živalsko krmo (kakor je opredeljeno v omenjenem pravnem aktu), da dobimo jasno sliko o časovnih gibanjih prisotnosti osnovnih vrednosti teh snovi v proizvodih za živalsko krmo.

(4)	Povezava med prisotnostjo dioksinov, furanov, dioksinom podobnih PCB-jev in PCB-jev, ki niso podobni dioksinom, je pomembna, vendar v veliki meri nepoznana. Zato je primerno, da se opravijo analize izbranih vzorcev tudi za PCB-je, ki niso podobni dioksinom, kjer je to možno.

(5)	Države EFTA v skladu s členom 4(2) pravnega akta posredujejo Nadzornemu organu EFTA vse ustrezne podatke in ugotovitve o viru in ukrepih, sprejetih za zmanjšanje vrednosti ali odpravo nezaželenih snovi.

(6)	Pomembno je, da države EFTA sodelujejo pri spremljanju osnovnih vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev v krmi in da se ti podatki redno posredujejo Nadzornemu organu EFTA.

(7)	Nadzorni organ EFTA v skladu s členom 2(1) Protokola 1 k Sporazumu o nadzoru in sodišču posreduje te podatke Evropski komisiji.

(8)	Udeležba držav EFTA pri programih v okviru področja Priloge I tega priporočila bo ovrednotena glede na njihova odstopanja od naslova II Priloge I k Sporazumu EGP.

(9)	Ukrepi, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem Odbora za rastline in živalsko krmo EFTA, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

PRIPOROČA DRŽAVAM EFTA:

1.

Da države EFTA od leta 2004 do 31. decembra 2006 spremljajo prisotnosti osnovne vrednosti dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB-jev v proizvodih za živalsko krmo na podlagi priporočene najmanjše pogostosti vzorcev, analiziranih letno, kakor je kot smernica predvideno v tabeli Priloge I. Pogostost vzorcev je treba vsako leto pregledati glede na pridobljene izkušnje.

2.

Da države EFTA Nadzornemu organu EFTA redno posredujejo podatke, katerih vsebina in oblika sta predvideni v Prilogi II, za sestavo ene podatkovne zbirke. Primerno je, da se predložijo tudi podatki zadnjih let, ki so bili pridobljeni z analizno metodo, skladno z zahtevami, določenimi v pravnem aktu iz točke 1(zc) poglavja II Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Komisije 2002/70/ES z dne 26. julija 2002 o določitvi zahtev za določanje vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov v krmi  (2)), in ki odražajo osnovne vrednosti.

3.	Da države EFTA, če je mogoče, izvajajo z istimi vzorci tudi analize na PCB-je, ki niso podobni dioksinom.

---

(1)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/8/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 44).

(2)  UL L 209, 6.8.2002, str. 15. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/7/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 41).

---

---

---