(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 2202/96 določa za nekatere agrume mejne količine Skupnosti za predelavo, razdeljene med države članice v skladu s Prilogo II navedene uredbe.

(2)

Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 2202/96 določa, da se v primeru prekoračitve teh mejnih količin zneski pomoči iz Priloge I k navedeni uredbi zmanjšajo v vsaki državi članici, v kateri je do take prekoračitve prišlo. Prekoračitev mejnih količin se oceni na podlagi povprečja predelanih količin v okviru sheme pomoči v obdobju treh tržnih let ali enakovrednem obdobju pred tržnim letom, za katerega je treba določiti pomoč.

(3)

Države članice so v skladu s členom 39(1)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 2111/2003 z dne 1. decembra 2003 o določitvi podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2202/96 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (2) sporočile količine predelanih pomaranč v okviru sheme pomoči. Na podlagi teh podatkov je bila ugotovljena prekoračitev mejnih količin Skupnosti za predelavo v višini 151 420 ton. Znotraj te prekoračitve je bila ugotovljena prekoračitev mejnih količin s strani Italije in Portugalske. Zato morajo biti zneski pomoči za pomaranče iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2202/96 za tržno leto 2005/2006 znižani za 21,69 % za Italijo in 20,64 % za Portugalsko.

(4)

Države članice so v skladu s členom 39(1)(c) Uredbe (ES) št. 2111/2003 sporočile količine malih agrumov, predelanih v okviru sheme pomoči. Na podlagi teh podatkov je bila ugotovljena prekoračitev mejnih količin Skupnosti za predelavo v višini 54 460 ton. Znotraj te prekoračitve je bila ugotovljena prekoračitev mejnih količin s strani Italije, Portugalske in Cipra. Zato je treba zneske pomoči za mandarine, klementine in mandarine satsuma iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2202/96 za tržno leto 2005/2006 znižati za 44,26 % za Italijo, 47,02 % za Portugalsko in 17,83 % za Ciper.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96 z dne 30. julija 1996 o predpisih, ki se nanašajo za vloge dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sadje in zelenjava in predvideva nadzor uvoza proizvodov (2), navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor naj se izvaja v skladu s pravili o nadzoru preferencialnega uvoza, določenega v členu 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993 opredeljuje posamezne določbe za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

V členu 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za 2002, 2003 in 2004 je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne carinske dajatve za paradižnik.

(3)

Na podlagi tega se bo spremenila Uredba (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se prodaja žita iz intervencijskih agencij izvede z javnim razpisom in po cenah, ki ne povzročijo tržnih motenj.

(2)

Zaradi slabih podnebnih pogojev v večjem delu Španije bo v tržnem letu 2005/06 proizvodnja žita znatno zmanjšana. To stanje je že privedlo do povišanja lokalnih cen in povzročilo težave pri dobavi po konkurenčnih cenah.

(3)

Madžarska razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami koruze, za katere je težko najti trge in katere bi bilo treba dati v promet.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1082/2005 (3) se je odprl stalni javni razpis za prodajo koruze na španskem trgu iz zalog madžarske intervencijske agencije. Razpis je potekel 14. septembra 2005, toda količine, ki so bile dane na razpolago v okviru navedene uredbe niso bile v celoti uporabljene, zlasti zaradi težav, povezanih z vstopom žit v španska pristanišča.

(5)

Ob upoštevanju takšnega stanja na trgu in predvidenih zahtev izvajalcev je treba še naprej dati na razpolago na španski trg enake količine koruze iz zalog madžarske intervencijske agencije, ki so bile določene s predhodnim razpisom. Treba pa je izpustiti določbo, da morajo biti žita nujno prepeljana skozi določena španska pristanišča.

(6)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da s tem razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(7)

Poleg tega je pomembno, da obvestilo madžarske intervencijske agencije Komisiji ne razkriva identitete ponudnikov.

(8)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba podatke, ki jih zahteva Komisija, poslati po elektronski pošti.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se žita iz zalog intervencijskih agencij prodajo preko stalnega razpisa po cenah, ki preprečujejo motnje na trgu.

(2)

Zaradi slabih podnebnih pogojev v večjem delu Španije bo v tržnem letu 2005/06 proizvodnja žit znatno zmanjšana. To stanje je že privedlo do povišanja lokalnih cen in povzročilo težave pri dobavi po konkurenčnih cenah.

(3)

Madžarska razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami navadne pšenice, za katere je težko najti trge in bi jih bilo zato treba dati v promet.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1080/2005 (3) se je odprl stalni javni razpis za prodajo navadne pšenice na španskem trgu iz zalog madžarske intervencijske agencije. Razpis je potekel 14. septembra 2005, toda količine, ki so bile dane na razpolago v okviru navedene uredbe niso bile v celoti uporabljene, zlasti zaradi težav, povezanih z vstopom žit v španska pristanišča.

(5)

Ob upoštevanju takšnega stanja na trgu in predvidenih zahtev izvajalcev je treba še naprej dati na razpolago na španski trg enake količine navadne pšenice iz zalog madžarske intervencijske agencije, ki so bile določene s predhodnim razpisom. Treba pa je izpustiti določbo, da morajo biti žita nujno prepeljana skozi določena španska pristanišča.

(6)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da s tem razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(7)

Poleg tega je pomembno, da obvestilo madžarske intervencijske agencije Komisiji ne razkriva identitete ponudnikov.

(8)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba podatke, ki jih zahteva Komisija, poslati po elektronski pošti.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se prodaja žita iz intervencijskih agencij izvede z javnim razpisom in po cenah, ki ne povzročijo tržnih motenj.

(2)

Zaradi slabih podnebnih pogojev v večjem delu Španije bo v tržnem letu 2005/2006 proizvodnja žita znatno zmanjšana. To stanje je že privedlo do povišanja lokalnih cen in povzročilo težave pri dobavi po konkurenčnih cenah.

(3)

Nemčija razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami ječmena, za katere je težko najti trge in katere bi bilo treba dati v promet.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1083/2005 (3) se je odprl stalni javni razpis za prodajo ječmena na španskem trgu iz zalog nemške intervencijske agencije. Razpis je potekel 14. septembra 2005, toda količine, ki so bile dane na razpolago v okviru navedene uredbe, niso bile v celoti uporabljene, zlasti zaradi težav, povezanih z vstopom žit v španska pristanišča.

(5)

Ob upoštevanju takšnega stanja na trgu in predvidenih zahtev izvajalcev je treba še naprej dati na razpolago na španski trg za žita enake količine ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije, ki so bile določene s predhodnim razpisom. Treba pa je izpustiti določbo, da morajo biti žita nujno prepeljana skozi določena španska pristanišča.

(6)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da s tem razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(7)

Poleg tega je pomembno, da obvestilo nemške intervencijske agencije Komisiji ne razkriva identitete ponudnikov.

(8)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba podatke, ki jih zahteva Komisija, poslati po elektronski pošti.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) zlasti določa, da se prodaja žita iz intervencijskih agencij izvede z javnim razpisom in po cenah, ki ne povzročijo tržnih motenj.

(2)

Zaradi slabih podnebnih pogojev v večjem delu Španije bo v tržnem letu 2005/06 proizvodnja žita znatno zmanjšana. To stanje je že privedlo do povišanja lokalnih cen in povzročilo težave pri dobavi po konkurenčnih cenah.

(3)

Slovaška razpolaga z večjimi intervencijskimi zalogami koruze, za katere je težko najti trge in katere bi bilo treba dati v promet.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1081/2005 (3) se je odprl stalni javni razpis za prodajo koruze na španskem trgu iz zalog slovaške intervencijske agencije. Razpis je potekel 14. septembra 2005, toda količine, ki so bile dane na razpolago v okviru navedene uredbe, niso bile v celoti uporabljene, zlasti zaradi težav, povezanih z vstopom žit v španska pristanišča.

(5)

Ob upoštevanju takšnega stanja na trgu in predvidenih zahtev izvajalcev je treba še naprej dati na razpolago na španski trg enake količine koruze iz zalog slovaške intervencijske agencije, ki so bile določene s predhodnim razpisom. Treba pa je izpustiti določbo, da morajo biti žita nujno prepeljana skozi določena španska pristanišča.

(6)

Da bi se upoštevale razmere na trgu Skupnosti, je treba določiti, da s tem razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno.

(7)

Poleg tega je pomembno, da obvestilo slovaške intervencijske agencije Komisiji ne razkriva identitete ponudnikov.

(8)

Zaradi modernizacije upravljanja je treba podatke, ki jih zahteva Komisija, poslati po elektronski pošti.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod, uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3) določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –