16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/1

(1)

15. marca 2005 je Komisija z Uredbo (ES) št. 426/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih dokončanih tkanin iz poliestrskih filamentov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Treba je opozoriti, da je obdobje preiskave dampinga in škode („OP“) obsegalo obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je pokrilo obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih dokončanih tkanin iz poliestrskih filamentov iz LRK so vse stranke prejele obvestilo o razkritih dejstvih in premislekih, na katerih je temeljila začasna uredba. Vsem strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem naj podajo stališča glede tega razkritja dejstev.

(4)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Tem strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje. Komisija je iskala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(5)

Nadalje je Komisija razkrila vsa bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zainteresiranim strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem so lahko podale svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, je bil predlog za dokončno protidampinško dajatev po potrebi ustrezno spremenjen.

(6)

Treba je opozoriti, da je bil v uvodni izjavi (11) začasne uredbe zadevni izdelek opredeljen kot dokončna tkanina za oblačila iz poliestrskih filamentov, ki so tkanine iz preje iz umetnih filamentov, ki vsebujejo 85 masnih % ali več teksturiranih in/ali neteksturiranih poliestrskih filamentov, barvanih ali tiskanih. S tem se razjasni, da je lahko kljub običajni uporabi zadevnega izdelka za oblačila, tj. med drugim za podloge oblek in za izdelavo vetrovk s kapuco tipa anorak, športnih oblačil, smučarskih oblačil, spodnjega perila in modnih izdelkov, izdelek namenjen drugačni uporabi, čeprav v manjši meri. Zato zajema opredelitev izdelka vse dokončane tkanine iz poliestrskih filamentov, kakor je opisano zgoraj, ne glede na njihovo končno uporabo. Njihove osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ostajajo enake ne glede na to, za katero uporabo je izdelek namenjen, in zato razlika v uporabi ne vpliva na opredelitev zadevnega izdelka.

(7)

Potrjeno je tudi, da tkanine, obarvane v belo, prav tako spadajo v obseg opredelitve izdelka. Vendar je treba navedene tkanine razlikovati od nebeljenih tkanin iz preje iz umetnih filamentov (imenovane tudi sive tkanine), izdelka, ki nastane po tkanju, a pred barvanjem, in ki predstavlja surovino za zadevni izdelek. Slednje zato ni zajeto v obseg opredelitve izdelka. Tkanine, obarvane v belo, kakor so opisane zgoraj, spadajo pod oznake KN ex 5407 51 00, ex 5407 61 10 in ex 5407 69 10, te oznake KN je bilo treba dodati izvedbenemu delu te uredbe.

(8)

Potrjeno je tudi, da je treba zadevni izdelek razlikovati tudi od tkanin iz filamentov iz raznobarvne preje, za katere je predbarvana preja stkana v tkanino, oblika pa se ustvari s tkanjem vzorca. Omenjeni izdelek ima drugačne osnovne fizikalne in kemijske lastnosti, saj se zanj uporablja drugačna surovina (predbarvana preja), oblika pa se ustvari s tkanjem, ne s tiskanjem ali barvanjem. Poleg tega se takšna vrsta dokončanih tkanin ponavadi uporablja za oblazinjeno pohištvo, medtem ko se zadevni izdelek uporablja skoraj izključno za izdelavo oblačil.

(9)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da dokončane tkanine iz poliestrskih filamentov („FPFF“), ki se uporabljajo za pohištvo ali notranjo dekoracijo, ne smejo biti vključene v protidampinške ukrepe. Ena zainteresirana stranka, ki uvaža poliestrske materiale za dežnike, je trdila tudi, da je uporaba tekstila, ki ga uvažajo, drugačna in neprimerna za oblačilno industrijo zaradi razlik v masi.

(10)

V preiskavi je bilo v resnici potrjeno, da se določeni del zadevnega izdelka uporablja za pohištvo in notranjo dekoracijo, čeprav v manjši meri. Vendar imajo te tkanine, kljub razlikam v vrsti dejavnikov, kot so barva, velikost prej in končna obdelava, enake osnovne tehnične, fizikalne in kemijske lastnosti kot tkanine, ki se uporabljajo za oblačila. Zato se sklene, da se ne smejo izključiti iz opredelitve izdelka.

(11)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da sta glede na uporabo izdelka, npr. kot podloga za nizko kakovostna oblačila ali kot tkanina za visoko kakovostna oblačila, cena in kakovost bistveno drugačni in da se ti izdelki ne smejo šteti za en zadevni izdelek.

(12)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile razlike v vrsti in ceni obračunane s številčno oznako izdelka (oznako PCN) uvedeno za namen preiskave, ki zagotavlja, da so lahko različne vrste izdelkov primerljive.

(13)

V uvodni izjavi (15) začasne uredbe je bilo navedeno, da je Komisija ugotovila, da sta FPFF, ki ga proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti, in FPFF, ki ga proizvajajo zadevne države in izvažajo v Skupnost, podobna izdelka, ker niso bile ugotovljene nobene razlike v fizikalnih in kemijskih lastnostih in v uporabi obstoječih različnih vrst.

(14)

Če ni nadaljnjih pripomb glede opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka, se potrdijo vsebina in začasne ugotovitve uvodnih izjav (11) do (16) začasne uredbe.

(15)

Ena zainteresirana stranka je zahtevala, da se objavijo podrobnosti sodelujočih proizvajalcev Skupnosti in se tako zainteresiranim strankam omogoči, da ocenijo, ali so zadevne zahteve izpolnjene. Kot je navedeno v uvodni izjavi (8)(a) začasne uredbe, so sodelujoči proizvajalci v skladu s členom 19 osnovne uredbe zahtevali, da se njihovi podrobni podatki ne objavijo, saj bi imela objava zanje zelo škodljiv učinek. Ker nekateri od kitajskih dobaviteljev kupujejo poliestrske preje (njihovo glavno surovino), obstaja nevarnost povračilnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je njihov zahtevek dovolj utemeljen in je bil zato odobren.

(16)

Treba je opozoriti, da se je v sedanji preiskavi 49 proizvajalcev izvoznikov v LRK javilo in zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe. Vsak zahtevek za TGO je bil posebej preučen na podlagi petih meril, določenih v tem členu.

(17)

Na podlagi dejstev, določenih v uvodni izjavi (23) začasne uredbe, je lahko 25 družb uspešno dokazalo, da so izpolnile pet ustreznih meril za TGO. TGO ni bil odobren preostalim družbam: 10 jih pri preiskavi ni sodelovalo v zadostni meri, saj niso predložile zahtevanih potrebnih podatkov, pri ostalih 14 družbah pa je bilo ugotovljeno, da niso izpolnile meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe zaradi razlogov, povzetih v spodnji tabeli:

(18)

Zadevnim družbam in pritožniku je bilo omogočeno, da podajo svoje pripombe na zgornje ugotovitve. Rezultati analize pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, bodo obravnavani v nadaljevanju.

(19)

Na splošno je treba opozoriti, da je v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe dokazno breme na proizvajalcih izvoznikih, ki zahtevajo TGO, saj ta člen določa, da morajo družbe priskrbeti dovolj dokazov, da poslujejo pod pogoji tržnega gospodarstva. Če ostajajo dvomi, denimo, da zadevna družba(-e) ni(-so) ali ni(-so) mogle zagotoviti potrebnih podatkov ali ti niso zadostovali, TGO ne more biti odobren.

(20)

Omeniti je treba tudi, da mora biti vsako od petih meril, navedenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, za odobritev TGO družbi v celoti izpolnjeno. Povedano drugače, TGO ne more biti odobren, če je eno merilo izpolnjeno le delno. Prav tako je običajna praksa institucij ES, da preučijo, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO, kar pomeni, da mora vsaka povezana družba, ki proizvaja in/ali prodaja zadevni izdelek, dokazati, da izpolnjuje merila za TGO.

(21)

V tem smislu so družbe 4, 5, 9 in 14 zahtevale, da mora biti ocena o tem, ali se družbi odobri TGO, narejena na splošni osnovi in jim mora biti TGO odobren, saj je Komisija ugotovila, da le nekateri vidiki, pomembni za merilo, niso bili izpolnjeni. Te zahteve so bile zavrnjene zaradi razlogov, omenjenih v uvodni izjavi (20).

(22)

Družbi 4 in 5 sta tudi trdili, da ugotovitve Komisije niso zadostovale za sklep, da nista izpolnili prvega merila. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v primeru obeh družb obisk zaradi preveritve pokazal, da sta družbi bodisi predložili zavajajoče podatke v njunih obrazcih zahtevka za TGO ali pa so bili pomembni podatki preprosto izpuščeni. Za eno družbo, ki je pomemben dobavitelj surovin, je bilo sporočeno, da je družba v zasebni lasti, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da je bila med preiskavo na kraju samem v lasti države. Utemeljitev, ki jo je navedla družba, in sicer, da ni pričakovati, da ta pozna podrobnosti v zvezi z lastništvom svojih dobaviteljev, ni mogla biti sprejeta, saj je družba v obrazcu zahtevka za TGO izrecno navedla, da je ta dobavitelj v zasebni lasti, kar je tudi izrecno potrdila družba med obiskom zaradi preveritve. V zvezi z drugo družbo je bilo med obiskom zaradi preveritve ugotovljeno, da je družba, čeprav je bilo v obrazcu zahtevka za TGO posebej zahtevano, izpustila navedbo o njenem nakupu glavnih surovin, torej ni bilo nobenih podatkov glede podrobnosti o ustreznih dobaviteljih. Pod temi pogoji je bilo preverjanje zelo ovirano in ni bilo mogoče preveriti, ali so bili ustrezni stroški izračunani kot odziv na tržne razmere in brez vmešavanja države. Zahtevki družb so bili zato zavrnjeni.

(23)

Družbe 3, 9 in 14 so trdile, da samo dejstvo, da so revizorji izdali mnenje s pridržkom glede zaključnega računa, ne zadošča za ugotovitev, da drugo merilo člena 2(7)(c) osnovne uredbe ni izpolnjeno. Družba 2 je izpodbijala sklepe Komisije, da ta družba nima enotne jasne neodvisno revidirane računovodske evidence, ki se uporablja za vse namene. Nazadnje sta družbi 4 in 5 zahtevali, da se drugo merilo šteje za izpolnjeno, saj imata enotno jasno neodvisno revidirano računovodsko evidenco.

(24)

S splošnega vidika je treba opozoriti, da drugo merilo člena 2(7)(c) osnovne uredbe od zadevnih družb zahteva, da dokažejo, da je računovodska evidenca neodvisno revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, da se lahko oceni zanesljivost te računovodske evidence za zagotovitev ustrezne ocene dampinga. Izračun stopnje dampinga v resnici temelji na podatkih, vključenih v računovodsko evidenco družb, kot so prihodek, stroški, dobiček in zaloge, ki morajo biti zato zanesljivi. Z obiskom zaradi preveritve v okviru protidampinškega postopka se preverjajo navedeni podatki. Nadalje je treba opozoriti, da je mnenje, ki ga je podal revizor (odobritev z ali brez pridržka ali zavrnitev odobritve), odvisno od bistvenosti neskladij, ugotovljenih v računovodski evidenci. Dejstvo, da revizor ne zavrne odobritve računovodske evidence, še ne pomeni, da je računovodska evidenca pravilna, kar bi bilo zagotovljeno le z odobritvijo brez pridržka revizorja.

(25)

Treba je opozoriti, da so bili pridržki revizorjev, kar zadeva družbe 3, 9 in 14, precejšnji. V primeru ene družbe revizorji niso mogli preveriti veljavnosti preostanka zalog ob koncu leta in stroškov prodaje zadevnega leta. V primeru druge družbe so revizorji v svojem poročilu navedli, da zaradi „omejevalnih pogojev“ niso mogli narediti popisa zalog ob koncu leta. Treba je opomniti, da predstavlja vrednost zalog več kot 10 % celotne bilance stanja zadevne družbe. Poleg tega računovodska evidenca, ki jo je zagotovila družba, ni bila usklajena s tisto, ki jo navaja poročilo revizorjev, kar vzbuja dvome, ali je bila predložena pravilna računovodska evidenca. Pri tretji družbi je imel revizor velike pridržke glede zaključnega računa za leto 2002. Kljub neočitnim spremembam v knjigovodski politiki teh družb in kakršnim koli prilagoditvam podatkov v zgodnjih letih, takšnih pridržkov pri računovodski evidenci za leto 2003 ni bilo, kar vzbuja dvome, ali je bila računovodska evidenca neodvisno revidirana v skladu z mednarodnimi standardi. Poleg tega te računovodske evidence delničarji sploh niso sprejeli. Zahtevki navedenih družb so bili zato zavrnjeni.

(26)

Kar zadeva zahtevek družbe 2, je treba opomniti, da so bili bistveni popravki, ki so jih zahtevali revizorji in ki so vplivali na prepolovitev dobička, zabeleženi le v zaključnem računu, ne pa tudi v računovodski evidenci družbe. Razlog za to je bilo dejstvo, da je hotela družba za druge namene prikazati večje dobičke v svoji računovodski evidenci. Računovodska evidenca zato ni mogla biti usklajena z revidiranim zaključnim računom, ki bi lahko neposredno in pomembno vplival na izračun stopnje dampinga. To je pripeljalo do sklepa, da družba ni imela jasne računovodske evidence, ki bi se uporabljala za vse namene. Ker družba ni predložila kakršnih koli drugih podatkov, se ugotovitve potrdijo in zahtevek se zavrne.

(27)

V primeru družb 4 in 5 so bila ugotovljena znatna neskladja v računovodski evidenci med obiskom zaradi preveritve. Družbi sta trdili, da so ta neskladja nastala zaradi stvarnih napak in da Komisija ni naredila temeljite analize ter narobe ocenila položaj. Najprej je treba opozoriti, da morajo družbe razjasniti ali odpraviti dvome, ki se lahko pojavijo med preverjanjem. Poleg tega je treba opomniti, da družbe nekaterih zahtevanih dokumentov niso zagotovile v času, namenjenem preveritvi obrazca zahtevka za TGO, in zato niso mogli biti preverjeni ter upoštevani. Ugotovljena neskladja resno postavijo pod vprašaj zanesljivost računovodskih evidenc, zato se potrdi, da se te evidence ne morejo šteti za revidirane v skladu z mednarodnimi standardi. Ker družbe niso predložile kakršnih koli drugih podatkov, se ugotovitve potrdijo, zahtevki pa so bili zavrnjeni.

(28)

Isti dve družbi in družba 6 so trdile, da so bili sklepi, da niso izpolnile tretjega merila, neutemeljeni.

(29)

Družba 4 je trdila, da Komisija ni imela verodostojnih razlogov za sklep, da je bila cena, ki so jo plačali delničarji v okviru privatizacijskega procesa, znižana. Vendar je preiskava najprej pokazala, da je bila družba vrednotena le za 25 % njene čiste knjigovodske vrednosti v času privatizacije, kar vzbuja dvome o zanesljivosti poročila o vrednotenju. Še pomembnejše pa je poudariti, da se je zdelo tudi, da so novi delničarji plačali le del cene za lastništvo družbe. Ugotovljeno je bilo, da je preostali del plačala tretja družba, katere podrobnosti o lastništvu družba 4 ni hotela razkriti. Zato dvomi, da je bila ta tretja družba v lasti države, niso mogli biti odpravljeni. Utemeljitev, da podatki niso mogli biti razkriti zaradi poslovne skrivnosti, ne more biti sprejeta, saj v protidampinški preiskavi vse zaupne dokumente, pridobljene med obiskom zaradi preveritve, pristojni organi v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe obravnavajo kot take, in torej v nobenem primeru ne bi bili razkriti. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(30)

Družba 5 je izpodbijala negativno določitev TGO glede na tretje merilo, ker naj bi družba domnevno kupovala glavno opremo od povezane zasebne družbe in da je bil tako prenos sredstev izveden po tržnih cenah. Treba je opomniti, da so v tem posebnem primeru sklepi Komisije temeljili na dejstvu, da je družba v obrazcu zahtevka za TGO prvotno navedla, da so bila vsa sredstva kupljena na odprtem trgu, kar pa se je na obisku zaradi preveritve izkazalo kot napačno. V resnici je bilo ugotovljeno, da so bila vsa sredstva dejansko prenesena od delničarja družbe. Družba ni mogla razjasniti, kako je delničar prvotno kupil zadevna sredstva in po kakšni ceni. Družba zato ni mogla dokazati, da je bil prenos sredstev izveden po tržnih cenah, ter prav tako ni mogla dokazati, da njeni proizvodni stroški in finančno stanje niso bili predmet znatnih izkrivljanj, prenesenih iz prejšnjega netržnega gospodarskega sistema. S predložitvijo zavajajočih podatkov glede porekla njenih osnovnih sredstev je bilo močno ovirano tudi preverjanje. Ker družba ni predložila kakršnih koli drugih podatkov, se ugotovitve potrdijo in zahtevek se zavrne.

(31)

Družba 6 je trdila, da se zaradi dejstva, da so vsa sredstva enako pavšalno amortizirana, ne sme sklepati, da je finančni položaj družbe izkrivljen. Poleg tega je družba trdila, da je odkupna cena za pravice do rabe zemljišč, za katero so službe Komisije ugotovile, da je neobičajno nizka, čista tržna transakcija, brez vmešavanja države. Ti zahtevki so bili zavrnjeni zaradi razlogov, da ista stopnja amortizacije za vsa sredstva, ki jo je uporabila prejšnja družba v skupni lasti, ne odraža gospodarske realnosti in pomeni znatno izkrivljanje proizvodnih stroškov in finančnega stanja podjetja. Država mora biti seveda vključena pri pridobitvi pravice do rabe zemljišča, ki je v njeni lasti, in tako družba ni mogla dokazati, da odkupna cena, ki se je zdela neobičajno nizka v primerjavi z normalno letno najemnino, ki jo je prej plačevala družba, odraža tržno vrednost.

(32)

Treba je opomniti, da so nekateri proizvajalci izvozniki tudi trdili, da so sklepi Komisije, da jim TGO ne odobri, temeljili na napačnih ugotovitvah. Vendar niso zagotovili dodatnih dokazov v zvezi s tem, zato je moral biti njihov zahtevek zavrnjen. Le ena družba je lahko zagotovila pomembne podatke za razjasnitev stanja, medtem ko so morali biti zahtevki drugih družb zavrnjeni.

(33)

Družba 9 je tudi trdila, da je bilo dejstvo, da pri njih ni bil opravljen obisk zaradi preveritve, zanjo neugodno in v primerjavi z družbami, pri katerih so bili ti obiski opravljeni, diskriminatorno. Dve drugi družbi sta trdili, da sta jim izvajanje hkratnega obiska zaradi preveritve obrazca zahtevka za TGO in odgovorov na vprašalnik o dampingu, kakor tudi kršitev trimesečnega roka, v katerem mora v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe Komisija sprejeti odločitev glede TGO, škodovala.

(34)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 16 osnovne uredbe obiski zaradi preveritve niso obvezni in se izvedejo, kjer se to zdi potrebno. V tem primeru je bil zahtevek za TGO družbe 9 zavrnjen že v fazi prve analize, saj družba ni mogla dokazati, da je izpolnila vsa merila, kljub poslanemu pismu, v katerem so bile navedene pomanjkljivosti. V zvezi z drugimi zahtevki je treba opomniti, da je razlog za hkratne obiske zaradi preveritve in neupoštevanje trimesečnega roka dejstvo, da je v ta postopek vključeno veliko število proizvajalcev uvoznikov in da so se določbe za vzorčenje lahko uporabile le v zvezi z izračunom dampinga. Preiskava je zato terjala obširno analizo vsakega posameznega obrazca zahtevka za TGO, kar je zahtevalo veliko časa. V vsakem primeru se šteje, da hkratnost obiskov zaradi preveritve in neupoštevanje teh rokov nimata niti očitnih pravnih posledic niti škodljivega učinka, in kakor je že bilo sklenjeno v prejšnjih preiskavah, se je lahko TGO v teh okoliščinah veljavno določil. Zato so bili tudi ti zahtevki zavrnjeni.

(35)

Zahtevek pritožnika, da bi moral biti obisk zaradi preveritve obrazca zahtevka za TGO izveden v prostorih vseh zadevnih družb, je bil zavrnjen zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi (34) zgoraj.

(36)

Treba je opozoriti, da je bila individualna obravnava odobrena 18 družbam, od katerih jih je 13 zahtevalo TGO, a jim ni bil odobren; ugotovljeno je bilo, da so izpolnjevale vse pogoje za IO, določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(37)

Tri družbe, ki jim IO ni bil odobren, so trdile, da jim bodisi ni bilo zagotovljeno dovolj časa za predložitev obrazca zahtevka za TGO/IO za njihove odvisne družbe ali se jim zaradi omejene dejavnosti njihovih odvisnih družb ni zdelo potrebno predložiti obrazca zahtevka za TGO/IO.

(38)

V primeru teh treh družb je treba opomniti, da prvotno v roku, določenem za vse družbe, ni bil predložen noben obrazec zahtevka za TGO/IO. Po prvi analizi so bile te družbe s pismom, v katerem so bile navedene pomanjkljivosti, pozvane, da v določenem roku predložijo obrazec zahtevka za njihove povezane družbe, ki so prav tako dejavne pri prodaji/proizvodnji zadevnega izdelka. Vendar družbe takšnih obrazcev zahtevka niso predložile, in da ne bi prišlo do diskriminacije do družb, ki so ustrezne podatke predložile v odobrenem roku, dodatni rok zanje ni mogel biti odobren. V zvezi s tem je treba opomniti, da bi odobritev podaljšanja glede na zapletenost tega postopka, pri katerem je udeleženo veliko število družb, za katere je moral biti pregledan vsak zahtevek za TGO/IO posebej in so lahko bile določbe za vzorčenje uporabljene le za določitev dampinga, preprečila zaključek preiskave v roku. Poleg tega dejstvo, da je dejavnost družbe omejena, te ne odvezuje, da dokaže izpolnjevanje ustreznih meril. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(39)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil izbor vzorca nepošten, saj je temeljil le na premislekih glede obsega izvoza, in da bi moral biti vključen v vzorec upoštevajoč visoko dodano vrednost izdelkov, ki jih je izvozil v Skupnost.

(40)

Vendar je bil ta zahtevek zavrnjen, saj je izbor družb, vključenih v vzorec, opravljen v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe, tj. na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki je lahko bil razumno preiskan v času, ki je bil na voljo.

(41)

Drug proizvajalec izvoznik je izpodbijal sklepe, da se ga ni moglo šteti kot sodelujočo stranko, ker je izrecno zavrnil vključitev v vzorec. Družba je najprej trdila, da mora biti v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe izbira vzorca opravljena s soglašanjem strank, torej jim dati možnost, da niso del vzorca. Kot drugo je trdila, da v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe obisk zaradi preveritve ni nujen pogoj za dokazovanje, da družba izpolnjuje pet ustreznih meril, tako da ji je bil lahko TGO kljub temu odobren. Trdila je, da je to razvidno iz dejstva, da je bil TGO odobren 22 družbam, vendar je bil obisk na kraju samem opravljen le pri 7 družbah. Nazadnje je družba trdila, da bi morala prejeti obvestilo o posledicah nesodelovanja, kakor je določeno v členu 18(1) osnovne uredbe.

(42)

Glede prvega zahtevka je treba opomniti, da v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe soglasje strank ni nujen pogoj, ker je v tem členu določeno, da končni izbor opravi Komisija, čeprav se izbira vzorca po možnosti opravi po posvetovanju z zadevnimi strankami in njihovim soglasjem. Poleg tega je bila izbira vzorca v tem primeru opravljena po posvetovanju s kitajskimi organi in med postopkom je zadevna družba ponovno izrazila, da ni želela biti vključena v vzorec, ker bi imela težave pri pripravi na obisk zaradi preveritve. Nazadnje je treba opomniti, da družba ni zaprosila za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(43)

Drugi zahtevek se je štel za neutemeljenega, saj se v skladu s členom 18 osnovne uredbe zavrnitev omogočanja dostopa do podatkov, torej tudi v zvezi z določitvijo TGO, šteje za nesodelovanje. Družbi je bilo razjasnjeno, da vključitev v vzorec pomeni, da odgovorijo na vprašalnik in sprejmejo preverjanje njihovih odgovorov na kraju samem, kar pa je družba zavrnila. V vsakem primeru je treba opomniti, da tudi če bi bil TGO družbi odobren, bi se morale uporabiti v primeru zavrnitve vključitve v vzorec, nepredložitve odgovorov na vprašalnik v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in zavrnitve obiska zaradi preveritve določbe člena 18 osnovne uredbe. Zadnji zahtevek družbe je prav tako treba zavrniti, saj so bile posledice nesodelovanja razjasnjene v odstavku 8 obvestila o začetku.

(44)

Ker ni nobenih pripomb, se potrdi splošna metodologija, uporabljena za določitev normalne vrednosti, kakor je opisano v uvodnih izjavah (31) do (40) začasne uredbe.

(45)

Proizvajalci izvozniki, ki jim je bil odobren TGO, so trdili, da je prišlo pri izračunu normalne vrednosti do nekaterih stvarnih napak, ali so izpodbijali metodologijo, uporabljeno za oceno prilagoditev, ki so se zdele potrebne. Navedena vprašanja so bila ponovno preučena in, kjer je bilo potrebno, so bile narejene ustrezne spremembe.

(46)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da se krši člen 2(7) osnovne uredbe, ker pred uvedbo začasnih ukrepov niso bile obveščene o izbiri primerljive države, razen o državi, predlagani v obvestilu o začetku. Nadalje so trdile, da niso bile obveščene o pomanjkanju sodelovanja proizvajalcev v Mehiki, tj. primerljivi državi v začetni fazi, in tako niso mogle zagotoviti pomoči Komisiji pri izbiri druge možne primerljive države.

(47)

V zvezi s tem je treba najprej opomniti, da člen 2(7)(a) osnovne uredbe določa, da morajo biti stranke obveščene kmalu potem, ko je predvidena tretja država s tržnim gospodarstvom. V tem primeru je bila kmalu po začetku preiskave Mehika še vedno predvidena za primerljivo državo in stranke so bile pozvane, da podajo pripombe v zvezi s to izbiro. V začetni fazi preiskave v resnici ni bilo nobenih kazalcev, ki bi pokazali, da mehiški proizvajalci niso sodelovali. Šele v poznejši fazi je postalo jasno, da je zaradi nesodelovanja morala biti izbrana druga primerljiva država.

(48)

Poleg tega člen 2(7)(a) osnovne uredbe ne določa, da morajo stranke pomagati Komisiji pri izbiri ustrezne primerljive države.

(49)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o začasnih ugotovitvah, vključno z začasno izbrano primerljivo državo, tj. Turčijo, in jim je bila dana možnost, da podajo pripombe. Komisija ni prejela pripomb, da se v tem primeru Turčija ne sme šteti za ustrezno primerljivo državo. Zato se šteje, da člen 2(7)(a) osnovne uredbe ni bil kršen in ugotovitve iz uvodnih izjav (44) do (48) začasne uredbe se potrdijo.

(50)

Ker ni nobenih pripomb, se potrdi splošna metodologija, uporabljena za določitev normalne vrednosti, kakor je opisano v uvodnih izjavah (49) in (50) začasne uredbe.

(51)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da zahteve za konstruiranje izvozne cene, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe, niso bile izpolnjene in da bi se vsakršne prilagoditve izvozne cene, ko je prišlo do prodaje v Skupnost preko povezanih družb, ustanovljenih v tretji državi, prej obravnavale z uporabo določb člena 2(10) osnovne uredbe.

(52)

V zvezi s tem je potrjeno, da so bile določbe člena 2(10) osnovne uredbe, in natančneje pododstavka (i) omenjenega odstavka, res uporabljene, kakor je omenjeno v uvodni izjavi (53) začasne uredbe.

(53)

Proizvajalci izvozniki, ki jim je bil TGO odobren, so trdili, da je prišlo pri izračunu izvozne cene do nekaterih stvarnih napak, ali so izpodbijali metodologijo, uporabljeno za oceno nekaterih prilagoditev, ki so se zdele potrebne. Navedena vprašanja so bila ponovno preučena in, kjer je bilo potrebno, so bile narejene ustrezne spremembe.

(54)

En vzorčen proizvajalec izvoznik, ki mu je bil TGO odobren, je trdil, da prilagoditve, ki so bile narejene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe v zvezi z njegovo prodajo v Skupnost preko njegove odvisne družbe, ustanovljene v tretji državi, niso bile utemeljene, saj je zadevna odvisna družba opravljala le naloge oddelka za izvozno prodajo. Nadalje je trdil, da se morajo prilagoditve, če bi bile vendarle narejene, v vsakem primeru omejiti na normalno stopnjo provizije, plačane nepovezanemu zastopniku. Dva druga proizvajalca izvoznika sta tudi trdila, da morajo biti prilagoditve omejene na neposredne prodajne stroške.

(55)

V zvezi s tem je preiskava pokazala, da naloge, ki jih je opravljal zadevni izvozni oddelek, presegajo tiste, ki jih običajno prevzame izvozni oddelek izvoznika, in jih je treba v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe primerjati s tistimi, ki jih je opravljal zastopnik, ki je delal na podlagi provizije.

(56)

Zato se šteje, da so za povezano stranko nastali stroški, ki so učinkovito zmanjšali zneske, prejete od izvoznikov, in ki jih je treba zato odšteti od cene, ki jo je plačal prvi neodvisni kupec v Skupnosti.

(57)

Treba je opomniti, da sta se dva druga proizvajalca izvoznika, ki sta v istem položaju kot zgoraj omenjeni proizvajalec izvoznik, strinjala s stališčem Komisije, da mora biti prilagoditev narejena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe z namenom poštene primerjave (glej uvodno izjavo (51) zgoraj).

(58)

Šteje se, da je bil znesek prilagoditve ustrezno izračunan v skladu z določbami člena 2(10)(i) osnovne uredbe, tj. na podlagi pribitka, ki ga je prejela povezana družba. Pribitek je bil v tem primeru izračunan kot dejanski prodajni, splošni in administrativni stroški povezanih družb in razumni znesek dobička in ne sme biti omejen le na neposredne prodajne stroške. Zahtevki zadevnih proizvajalcev izvoznikov družb so bili zato zavrnjeni.

(59)

Različne zainteresirane stranke so trdile, da so bile prilagoditve, povezane z nevračljivim DDV, neupravičene in so temeljile na nepravilnem razumevanju sistema. Nekateri drugi proizvajalci izvozniki, vključno s tistim, ki se je strinjal z načelom prilagoditve, so izpodbijali metodologijo, uporabljeno za izračun prilagoditve, in zahtevali, da prilagoditev temelji na dejanskem znesku nevračljivega DDV.

(60)

Prvi zahtevek je bil zavrnjen, ker ni bil ustrezno utemeljen in ni bilo zagotovljenih dodatnih dokazov, ki bi potrdili dejstvo, da prilagoditev temelji na nepravilnem razumevanju.

(61)

Kar zadeva zahtevek, da je treba uporabiti dejanske zneske, je treba opozoriti, da jih zadevni proizvajalci izvozniki v mnogih primerih niso predložili ali ustrezno podprli z dokazi in zato niso bili upoštevani. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(62)

Glede na pripombe, ki so jih podale različne stranke, se razjasni, da so bile po potrebi cene za vrste podobnega izdelka, prodane na domačem trgu v Turčiji, in uporabljene za določitev normalne vrednosti, prilagojene v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe, da se zagotovi poštena primerjava s tistimi vrstami izdelka, ki ga zadevni kitajski proizvajalci izvažajo v Skupnost. Te prilagoditve so bile narejene na podlagi razumne ocene tržne vrednosti razlik. V primeru dveh družb je morala biti prilagoditev, narejena v predhodni fazi, spremenjena, da bi bolje odražala njun položaj, stopnje pa so bile ustrezno spremenjene.

(63)

Dve od treh družb, ki jim je bil TGO odobren, sta trdili, da v OP vzpostavljena povezava ne odraža več resničnosti, ker je bila kmalu po OP povezava delničarjev med vsemi tremi družbami opuščena, saj so bili vsi zadevni deleži prodani neodvisnim osebam. Družbi sta zato trdili, da je treba upoštevati ta novi položaj, in ker se več ne morejo šteti za povezane, je treba vsaki družbi pripisati individualno stopnjo dampinga, ki odraža položaj, značilen za posamezno družbo.

(64)

Vendar je preiskava pokazala, da je bila povezava med zadevnimi družbami v OP dejansko več kot le povezava med delničarji. V resnici je bilo ugotovljeno, da so poleg tega imele te tri družbe tudi iste člane v svojih upravnih odborih. Ti skupni člani odborov družb so tudi okrepili povezavo, ki je obstajala zaradi povezave med delničarji.

(65)

Iz teh razlogov je bilo ugotovljeno, da je bilo treba te družbe v OP šteti kot povezane. Čeprav se je domnevno položaj kmalu po OP spremenil, bi bilo v vsakem primeru prehitro sklepati, da so te spremembe trajne. Glede na naravo vzpostavljene povezave med OP tveganje glede izogibanja družbe z najnižjo uvedeno dajatvijo ne more biti izključeno. Poleg tega je treba opomniti, da bi povezava lahko vplivala na ugotovitve za OP, zato se kakršne koli spremembe povezave po OP ne morejo šteti za pomembne.

(66)

Zato se sklene, da se zahtevki družb zavrnejo.

(67)

Različne zainteresirane stranke so nadalje tudi izpodbijale pravilno uporabo določb za vzorčenje. Ker je bilo ugotovljeno, da so tri družbe, ki jim je bil TGO odobren, povezane, se trdi, da predstavljajo en samo družbo in da zato njihova stopnja dampinga ne more predstavljati veljavnega povprečja glede na besedilo člena 9(6) osnovne uredbe. To temelji na dejstvu, da se ta člen nanaša na tehtano povprečje stopnje dampinga, določenega za vzorčene stranke, torej mora stopnja dampinga nujno temeljiti na ugotovitvah za več kot eno družbo. Opozorili so tudi na poročilo pritožbenega organa STO v zavezi s sporom med ES in Indijo v zadevi posteljnina (3), kjer je bilo sklenjeno, da se mora tehtano povprečje nujno nanašati na več kot eno družbo.

(68)

V zvezi s tem je treba opomniti, da se sklepi pritožnega organa, ki so bili sprejeti v drugem kontekstu, namreč v okviru člena 2.2.2(ii) protidampinškega sporazuma in za drugačno zadevo, ne uporabljajo neposredno v tej določeni zadevi. Drugič, utemeljitev je treba zavrniti, saj temelji v sedanjem primeru tehtano povprečje vzorca na normalni vrednosti posamezne družbe in izvoznih cenah, in te družbe ne predstavljajo ene same enote. Šele po določitvi treh individualnih stopenj je bilo izračunano tehtano povprečje teh stopenj za povezane družbe, da se izogne poskusu, da družbe, glede na njihovo razmerje, opravijo ves svoj izvoz preko družbe, za katero je bila določena najnižja stopnja dampinga. Nadalje je treba opomniti, da člen 9(6) osnovne uredbe izrecno ne izključuje uporabe dampinških stopenj, določenih za povezane vzorčene stranke. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(69)

Ker ni pripomb, se potrdi metodologija, ki se uporablja za določitev stopenj dampinga glede družb, ki jim je bil odobren IO, kot je določeno v uvodni izjavi (57) začasne uredbe.

(70)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek vrednosti CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:

(71)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se ugotovitve uvodnih izjav (59) do (61) začasne uredbe potrdijo.

(72)

Ker ni bilo predloženih nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi s celotno proizvodnjo Skupnosti, kot je določeno v uvodnih izjavah (62) in (63) začasne uredbe.

(73)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da ni dovolj podpore od večjega deleža proizvodnje Skupnosti. Trdili so, da je šla ena družba med preiskavo v stečaj in zato ne bi smela biti upoštevana pri opredelitvi industrije Skupnosti. Nadalje so trdili, da je en proizvajalec uvažal zadevni izdelek v zadevnem obdobju in ga je treba izvzeti iz opredelitve industrije Skupnosti v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe.

(74)

Treba je opomniti, da je en proizvajalec Skupnosti v prisilni poravnavi, vendar je v obdobju preiskave posloval in je njegova proizvodnja trenutno še dejavna. Zato je bila ta družba izvzeta iz opredelitve industrije Skupnosti. Preiskava je potrdila, da nobena družba, vključena v opredelitev industrije Skupnosti, v OP ni uvažala zadevnega izdelka. Vendar pa so uvažali siv izdelek, tj. surovino za FPFF. Te utemeljitve je zato treba zavrniti.

(75)

Ker ni bilo več nobenih pripomb, se potrdi opredelitev industrije Skupnosti, kot je določeno v uvodni izjavi (64) začasne uredbe.

(76)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdi izračun potrošnje Skupnosti, kot je določeno v uvodnih izjavah (65) do (66) začasne uredbe.

(77)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdi izračun obsega in tržnega deleža zadevnega uvoza, kot je določeno v uvodnih izjavah (67) in (68) začasne uredbe.

(78)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdi izračun cen in nelojalnega nižanja cen zadevnega uvoza, kot je določeno v uvodnih izjavah (69) do (71) začasne uredbe.

(79)

Treba je opozoriti, da je v uvodni izjavi (98) začasne uredbe Komisija začasno sklenila, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(80)

Nobena zainteresirana stranka ni izrazila dvomov o interpretaciji podatkov, ki se nanašajo na položaj industrije Skupnosti, kot je predstavljeno v uvodnih izjavah (72) do (98) začasne uredbe. Zato se potrdijo ugotovitve, kot je določeno v navedenih uvodnih izjavah začasne uredbe, in se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(81)

Poleg drugih dejavnikov, ki so bili preučeni v začasni uredbi, je bil preučen tudi izvoz industrije Skupnosti. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je izvozna prodaja industrije Skupnosti ostala stabilna v celotnem obdobju, in sicer okoli 25 milijonov tekočih metrov. Treba je opomniti, da se ta izvoz nanaša na izdelek, ki se uporablja za podloge, in se prodaja po očitno nizkih cenah. Hkrati so bili izdelki, ki jih je v OP izvozila industrija EU-25, prodani po ceni, ki je bila za 270 % višja od uvoza iz Kitajske. V vsakem primeru je bila za določitev upoštevana le prodaja na trg Skupnosti, tako da na te podatke izvoz ni vplival. Zaradi zgoraj navedenih razlogov se lahko sklene, da izvoz Skupnosti ni povzročil škode industriji Skupnosti. Poleg tega so bile cene pri uvozu iz vseh drugih tretjih držav skupaj v povprečju stalno višje od cen iz LRK. Glede na zgoraj navedeno in ker ni bilo predloženih drugih pripomb glede vzročne zveze, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (99) do (111) začasne uredbe.

(82)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa industrije Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti, se potrdijo ugotovitve, kot je določeno v uvodnih izjavah (112) do (118) začasne uredbe.

(83)

Številni nepovezani uvozniki in uvozniki/uporabniki so predložili stališča. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje. Utemeljitve uvoznikov sovpadajo z utemeljitvami uporabnikov in so obravnavane v uvodnih izjavah (87) do (90) spodaj. Treba je opomniti, da je celotna količina, ki so jo iz Kitajske uvozili uvozniki, ki so se javili Komisiji, zanemarljiva in predstavlja le okoli 2 % celotnega uvoza iz Kitajske v OP. Preostalih 98 % se ni odzvalo na ukrepe.

(84)

Ker ni bilo predloženih drugih pripomb glede na interes nepovezanih uvoznikov, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (119) do (121) začasne uredbe.

(85)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa dobaviteljev Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (122) do (125) začasne uredbe.

(86)

Treba je opozoriti, da je devet uporabnikov predložilo odgovore na vprašalnik, vendar je le eden od teh uporabnikov uvažal zadevni izdelek (uvodna izjava (127) začasne uredbe). Vendar so po uvedbi začasnih ukrepov štirje uporabniki, ki do sedaj v preiskavi še niso napredovali, predložili pripombe. Dva od njih izdelujeta tkanine za notranjo dekoracijo. Oba sta uvažala zadevni izdelek iz LRK. Ker je sektor zelo razdrobljen, je zastopanost ocenjena na manj kakor 2 %.

(87)

Uporabniki, ki proizvajajo oblačila, so trdili, da je sedaj njihovo poslovanje resno ogroženo, saj vstopa uvoz že izdelanih oblačil iz LRK na trg Skupnosti po zelo nizkih cenah, medtem ko morajo oni nositi veliko večje stroške proizvodnje. Poleg tega bi morali plačati visoke protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki je surovina za njihovo proizvodnjo. Trdijo, da lahko prodajo svoje končne izdelke po nekoliko višjih cenah svojim kupcem, ker so veliko bolj prilagodljivi in lahko dobavijo manjše količine v kratkem času. Vendar glede na trenutne tržne pogoje z oblačili po nizkih cenah, ki vstopajo na trg, in protidampinške dajatve na surovine, trdijo, da ne bi mogli obdržati proizvodnje v Skupnosti in bi morali zato zapreti svoje proizvodne enote.

(88)

Treba je opomniti, da gre pri teh proizvajalcih oblačil za mala in srednja podjetja. Ti so pod močnim pritiskom zaradi uvoza končnih izdelkov, ki se je zelo povečal, med drugim kot posledica odprave kvote za tekstil 1. januarja 2005. Poleg tega so se stroški surovin zaradi davkov povečali. Čeprav drži, da bi protidampinške dajatve na FPFF že tako negotov položaj v sektorju oblačil še dodatno poslabšale, je jasno, da predstavlja večji pritisk za te družbe uvoz oblačil iz LRK.

(89)

Nekateri uporabniki so trdili, da bi lahko bila prizadeta tudi industrija za barvanje in tiskanje, če se zaradi dajatev tekstil v Skupnost ne bi več uvažal. Trdili so tudi, da bi bili prizadeti dobavitelji visoko razvitih strojev za tekstil v Skupnosti, saj bi se zaradi dajatev proizvodnja tekstila v LRK povečala.

(90)

Vendar, kot je določeno v uvodni izjavi (128) začasne uredbe, je verjetno, da bo uvoz iz LRK na trg še naprej vstopal po poštenih nedampinških cenah in bodo ostali drugi nedampinški viri razpoložljivi, glede na to, da predstavlja uvoz iz tretjih držav (razen LRK) več kot 30 % potrošnje Skupnosti. Upoštevajoč dejstvo, da so mnogim proizvajalcem izvoznikom bile odobrene stopnje protidampinške dajatve v višini 14,1 % in da predstavlja FPFF le del proizvodnih stroškov uporabnikov, se stroški verjetno ne bi bistveno povečali. Treba je tudi opomniti, da se zdi, da povzroča domnevno negotov položaj, v katerem se nahajajo določene družbe, uvoz končnih oblačil iz LRK in da neuvedba protidampinških ukrepov ne bi rešila tega določenega vprašanja. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da so uporabniki, ki uvozijo zelo majhno količino, napredovali, ker velika večina v preiskavi ni predložila pripomb.

(91)

Ker ni bilo predloženih drugih pripomb glede na interes uporabnikov, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (126) do (128) začasne uredbe.

(92)

Glede na sklepne ugotovitve začasne uredbe, kot je določeno v uvodnih izjavah (129) do (131) osnovne uredbe, in ob upoštevanju stališč različnih strank, se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na dampinški uvoz FPFF s poreklom iz LRK.

(93)

Na podlagi metodologije, razložene v uvodnih izjavah (132) do (135) začasne uredbe, je bila izračunana stopnja odprave škode za ugotavljanje stopnje ukrepov, ki naj se uvedejo.

(94)

Pri izračunu stopnje škode v začasni uredbi je bil ciljni dobiček za industrijo Skupnosti določen na 8 %, stopnjo, ki bi jo lahko ta vrsta industrije razumno dosegla pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. če ni dampinškega uvoza, in ki je bila dosežena v letih 1998 in 1999, preden je kitajski uvoz začel povzročati težave (uvodna izjava (134) začasne uredbe).

(95)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da ciljni dobiček v višini 8 % osnove iz leta 1998 in 1999 ni ustrezen. Ta stranka je trdila, da so bile stopnje dobička leta 2000 (prvo leto zadevnega obdobja) precej nižje, čeprav se učinki dampinškega uvoza takrat niso tako jasno čutili; zato morajo te stopnje dobička predstavljati ciljni dobiček. Vendar je treba opozoriti, da je bil tržni delež uvoza iz LRK leta 2000 že visok, in sicer 18,2 % (uvodna izjava (67) začasne uredbe), in je položaj industrije Skupnosti že začenjal postajati negotov. Zato se je zdelo primerno, da je treba upoštevati bolj stabilno obdobje v preteklosti za določitev ciljnega dobička, ki ga lahko pričakuje industrija Skupnosti, če ne bo dampinškega uvoza.

(96)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb o tem vprašanju, se potrdi metodologija, določena v uvodnih izjavah (132) do (135) začasne uredbe.

(97)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se mora uvesti dokončna protidampinška dajatev na stopnji izračunane stopnje dampinga in na stopnji škode, izračunane v vseh primerih, ko je bila nižja kot ugotovljena stopnja dampinga.

(98)

Na podlagi zgoraj navedenega morajo biti dokončne dajatve naslednje:

(99)

Stopnje individualne protidampinške dajatve, podrobno opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na te družbe. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, in ki jih proizvajajo posebej omenjene družbe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni poimensko navedena, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(100)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (4), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(101)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se šteje kot potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, poberejo na stopnji dokončno uvedene dajatve. Pri dokončnih dajatvah, ki so višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev, medtem ko se morajo zavarovani zneski, ki presegajo znesek dokončnih protidampinških dajatev, sprostiti –

—

v obdobju preiskave (1. aprila 2003 do 31. marca 2004) v Skupnost ni izvažal izdelka, opisanega v členu 1(1),

—

ni povezan s katerim koli izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, ki je predmet protidampinških ukrepov, uvedenih s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Skupnost po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Skupnost,

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction B

Pisarna J-79 5/16

B-1049 Brussels.

16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/17

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/19

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/22

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1462/2005 (2).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 1462/2005, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/24

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1138/2005 z dne 15. julija 2005 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1138/2005 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

16.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/25

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Pri določanju proizvodov in namembnih krajev, ki so upravičeni do nadomestil, je primerno da se upošteva na eni strani konkurenčni položaj nekaterih proizvodov Skupnosti, ki ne upravičujejo spodbujanja njihovega izvoza in na drugi strani neposredne geografske bližine določenih ozemeljskih tveganj za olajševanje preusmeritve trgovskih tokov in zlorab.

(10)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –