—

nevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu;

—

nenevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu;

—

nevarni odpadki, ki nastajajo v podjetjih (celota vseh kategorij NACE);

—

nenevarni odpadki, ki nastajajo v podjetjih (celota vseh kategorij NACE).

—

nevarni odpadki, ki se uporabljajo kot gorivo;

—

nenevarni odpadki, ki se uporabljajo kot gorivo;

—

sežgani nevarni odpadki;

—

sežgani nenevarni odpadki;

—

predelani nevarni odpadki;

—

predelani nenevarni odpadki;

—

odstranjeni nevarni odpadki;

—

odstranjeni nenevarni odpadki.

—

Država;

—

Referenčno leto;

—

Podatkovni niz(-i);

—

Datum posredovanja.

—

Ime in priimek;

—

Telefonska številka;

—

Elektronski naslov;

—

Ustanova in oddelek.

—

Raziskave;

—

Upravni viri;

—

Modeliranje;

—

Drugo (navedite).

—

Uporabljeni okvir vzorčenja;

—

Uporabljena shema vzorčenja;

—

Stratifikacija (na primer po velikosti razreda, skupini NACE itd.);

—

Obseg vzorčenja: treba je navesti število podjetij v populaciji in število vzorčenih podjetij (po stratumu, če je to potrebno);

—

Koeficient variacije za skupno količino nastalih odpadkov in razčlenitev po štirih ključnih agregatih. Imenovalec koeficienta je skupna količina nastalih odpadkov v ustreznem agregatu; to vključuje neocenjene stratume z uporabo metod vzorčenja. Za oceno variacije je treba upoštevati raven neodgovorov;

—

Koeficient variacije za skupno količino predelanih odpadkov in razčlenitev po osmih ključnih agregatih. Imenovalec koeficienta je skupna količina predelanih odpadkov v ustreznem agregatu, vključno z neocenjenimi stratumi z uporabo metod vzorčenja. Za oceno variacije je treba upoštevati raven neodgovorov.

—

Za Prilogo I o nastajanju odpadkov: opis uporabljene/uporabljenih metode/metod za dosego 100 % zajetja;

—

Za Prilogo II o ravnanju z odpadki: opis naprav za ravnanje z odpadki, ki niso zajeta v poročilu in razlog za njihovo izključitev;

—

Opis ocene količine industrijskih odpadkov iz podjetij/delavnic, ki je vključena v gospodinjske odpadke; katera metoda se uporablja za oceno pravih gospodinjskih odpadkov;

—

Opis glavnih težav napačne klasifikacije, prevelikega in premajhnega zajetja, ki so se pojavili pri zbiranju podatkov.

—

Katere statistične enote se uporabljajo v katerem delu podatkovnega niza? Kakšen je rezultat ocene možnih napak pri uporabi statističnih enot?

—

Napake pri natančnosti količin: treba je opisati način za izvajanje ponderiranja in evidentiranja podatkov ter postopke potrjevanja, ki se uporabljajo za ugotavljanje ponderiranih napak. Kakšni so rezultati veljavnih postopkov za ugotavljanje napak?

—

Treba je predložiti opis kakovosti podatkov o instrumentu za zbiranje podatkov. Na primer pri vzorčnih raziskavah s pomočjo vprašalnika: je vprašalnik potrdila ciljna skupina? Za upravne podatke: ali v enoti poročanja ali v sami upravi prihaja do spodbujevalnih ukrepov, kar pojasnjuje preobsežno oziroma nezadostno poročanje ali zaostajanje?

—

Povzetek stopenj obdelave med zbiranjem in pripravo statističnih podatkov, vključno z ukrepi za ugotavljanje in odpravo napak pri obdelavi podatkov;

—

Navedba ugotovljenih napak zaradi obdelave, njihov obseg in vpliv;

—

Napake pri šifriranju skupin odpadkov, kategorij NACE, vrst postopkov za ravnanje z odpadki in regije. Treba je predložiti opis o izvedbi šifriranja in navesti postopke potrjevanja, ki se uporabljajo za ugotavljanje napak pri šifriranju. Kakšni so rezultati veljavnih postopkov za ugotavljanje napak?

—

Odstotek skupine „gospodinjskih odpadkov“, ki pa dejansko izvirajo iz podjetij. Kako se ocenjuje ta napačna klasifikacija?

—

Odziv na ravni ključnih agregatov;

—

Opis obravnavanja neodgovorov (neodgovor na enoto in posamezna vprašanja) v raziskavah;

—

Določitev verjetnosti napak zaradi neodgovorov.

—

Opis modelov, predvidevanja v povezavi z uporabo modela ter pričakovane napake in možne rešitve zanje;

—

Rezultati občutljivih analiz;

—

Uporabljeni viri (glej opis virov v delu I).

—

Opis ključnih faz zbiranja podatkov v procesu oblikovanja podatkovnih nizov v okviru časovnega razporeda;

—

Opis ključnih faz obdelave podatkov (na primer začetni in končni datum za ugotavljanje popolnosti, preverjanje šifriranja in verodostojnosti, potrjevanje podatkov in ukrepi za varovanja tajnosti) v okviru časovnega razporeda;

—

Opis ključnih faz objave v okviru časovnega razporeda (na primer datum izračuna, potrditve in razširjanja popolnih in podrobnih rezultatov).

—

politiko razširjanja statistike odpadkov;

—

ukrepe in instrumente za uvedbo/izboljšanje jasnosti;

—

ustrezno politiko zaupnosti.

—

Da se oceni primerljivost med nacionalnimi podatki z uporabo različnih metodologij, je treba pojasniti vpliv omejitev v zvezi z zajetjem in natančnostjo podatkov (na podlagi zgornjih elementov natančnosti);

—

Kako se potrdi regionalna primerljivost podatkov o napravah za ravnanje z odpadki? Katera statistična enota se uporablja? Kako se obravnavajo mobilne naprave za ravnanje z odpadki?

—

Časovna primerljivost: treba je sporočiti spremembe v zvezi s prejšnjim referenčnim obdobjem in pričakovane spremembe v naslednjem referenčnem obdobju. Treba je navesti spremembe v zvezi z opredelitvami, zajetjem ali metodami (glej del I). Treba je izvesti oceno posledic.

—

Skladnost nacionalnega razširjanja s podatki, sporočenimi v okviru Uredbe o statistiki odpadkov.

—

skupnim vprašalnikom OECD/Eurostat;

—

obveznimi poročili o posebnih odpadkih (izrabljena vozila, odpadna električna in elektronska oprema, embalaža in odpadna embalaža, pošiljke odpadkov itd.);

—

poročilom o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC);

—

poročilom Evropski agenciji za okolje.

—

trgovinsko statistiko;

—

okoljsko-ekonomskim računovodstvom, vključno z nacionalnimi računi;

—

pripravo strukturnih indikatorjev.

1.

Popolni podatkovni nizi

Popolnost podatkovnih nizov opredeljuje oblika za posredovanje statistike odpadkov (Uredba Komisije (ES) št. 782/2005) (1).

2.

Popolno poročilo o kakovosti

Popolnost poročila o kakovosti opredeljuje ta uredba.

3.

Pravočasnost

Popolnost podatkovnih nizov in spremno poročilo o kakovosti opredeljuje Uredba o statistiki odpadkov (v 18 mesecih od konca referenčnega leta).

4.

Ustrezna uporaba opredelitev in klasifikacij

Priročnik o statistiki odpadkov bo oblikoval enotno razlago opredelitev in klasifikacij.

5.

Uporaba zanesljivih statističnih metod

Uredba o statistiki odpadkov ne predpisuje nobene posebne metode za pripravo statistike odpadkov. Priročnik o statistiki odpadkov bo služil kot vodič za dobro prakso.