(1)

Skupna carinska tarifa je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87 (1).

(2)

Skupnost je velika porabnica nekaterih tropskih ribiških proizvodov. Uvoziti mora velike količine takšnih proizvodov, da lahko zadovolji svoje potrebe. Da bi se izognila oviranju trgovine, je v interesu Skupnosti, da začasno zniža skupno carinsko tarifo za uvoz teh proizvodov.

(3)

Ob upoštevanju gospodarske pomembnosti te uredbe se je treba sklicevati na nujne razloge iz točke I.3 Protokola, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropske skupnosti o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

(4)

Ker naj bi se ta uredba uporabljala od 1. avgusta 2005, mora takoj začeti veljati –

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Oves šteje med proizvode, ki so zajeti v skupni ureditvi trga za žita. Vendar ne šteje med osnovna žita iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1784/2003, za katera je predviden intervencijski odkup.

(2)

Oves je pomemben tradicionalen proizvod na Finskem in Švedskem, ki se dobro prilagaja tamkajšnjim podnebnim razmeram. Ta proizvodnja zdaleč presega potrebe teh držav, tako da sta bili prisiljeni prodati presežke tretjim državam. Članstvo v Skupnosti ni spremenilo prejšnjega stanja.

(3)

Morebitno zmanjšanje kulture ovsa na Finskem in Švedskem bi bilo ugodno za druga žita, ki so upravičena do intervencijskega sistema, zlasti za ječmen. Količine ječmena so presežene v teh dveh državah in celotni Skupnosti. Preusmeritev pridelave ovsa na ječmen bi samo povečala presežek. Zato bi morali zagotoviti, da se oves še nadalje izvaža v tretje države.

(4)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se za oves lahko da nadomestilo. Zaradi geografske lege imata Finska in Švedska manj ugoden položaj za izvoz kot druge države članice. Določitev nadomestila na podlagi navedenega člena 13 daje prednost zlasti izvozu iz teh drugih držav. Zato je treba predvideti, da bo pridelavo ovsa na Finskem in Švedskem čedalje bolj nadomeščal ječmen. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih tržnih letih v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1784/2003 dane v intervencijo na Finskem in Švedskem znatne količine ječmena, katerih edina možnost odprodaje bo izvoz v tretje države. Ta izvoz iz intervencijskih zalog je za proračun Skupnosti dražji kot neposredni izvoz.

(5)

Dodatnim stroškom se je mogoče izogniti s posebnim intervencijskim ukrepom v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 1784/2003. Taka intervencija je lahko ukrep, namenjen razbremenitvi trga z ovsem na Finskem in Švedskem. Podelitev nadomestila na podlagi javnega razpisa za oves, ki se pridela in izvozi samo iz teh dveh držav, je najugodnejši ukrep v teh okoliščinah.

(6)

Zaradi narave in ciljev navedenega ukrepa je primerno, da se uporablja s primernimi spremembami člen 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003, kakor tudi uredbe, sprejete za njeno izvajanje, zlasti Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritev izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu z žiti (2).

(7)

Uredba (ES) št. 1501/95 zahteva od ponudnika, med njegovimi drugimi obveznostmi, predložitev zahtevka za izvozno dovoljenje in položitev varščine. Treba je določiti višino te varščine.

(8)

Zadevna žita morajo biti dejansko izvožena iz držav članic, za katere je bil sprejet poseben intervencijski ukrep. Zato je treba na eni strani omejiti uporabo izvoznih dovoljenj za izvoz iz države članice, v kateri je bilo dovoljenje zahtevano in na drugi strani za oves, pridelan na Finskem in Švedskem.

(9)

Ob upoštevanju evropskih sporazumov o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo (3) ter Romunijo (4) je treba izključiti ti državi s seznama upravičenih namembnih držav. Poleg tega je ob upoštevanju načina izračuna nadomestila, temelječega na tržnih cenah z oddaljenih trgov, treba izključiti bližnje destinacije, kakor sta Švica in Norveška, za kateri ti ukrepi niso utemeljeni zaradi relativno nizkih stroškov dobave, povezanih z bližino ali razpoložljivostjo prometnih poti proti tem destinacijam.

(10)

Za zagotovitev enakovredne obravnave vseh zainteresiranih je treba določiti enak rok veljavnosti za izdana dovoljenja.

(11)

Za dober potek razpisnega postopka glede izvoza je treba določiti minimalno količino, rok in obliko predložitve ponudb pri pristojnih organih.

(12)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

se nanaša na količino najmanj 1 000 ton;

(b)

ji je priložena pisna izjava ponudnika, ki določa, da se ponudba nanaša samo na oves, pridelan in izvožen iz Finske in Švedske.

(1)

Količine breskev, ki so zajete v zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004/2005 in so jih države članice uradno sporočile v skladu s členom 39(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave (2), ne presegajo praga Skupnosti. Zato je pomembno, da se po izteku tržnega leta 2004/2005 v državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, plača dodatni znesek.

(2)

Za tržno leto 2004/2005 proizvajalci Češke, Cipra in Slovaške niso vložili nobenega zahtevka za pomoč za breskve, namenjene predelavi. Zato v teh državah članicah ni treba plačati dodatnega zneska za tržno leto 2004/2005 –

(1)

Pridružitveni svet je na podlagi člena 91 Evro-mediteranskega sporazuma pristojen za pripravo ustreznih priporočil za namene doseganja ciljev Sporazuma.

(2)

V skladu s členom 101 Evro-mediteranskega sporazuma stranki sprejmeta vse potrebne splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imata na podlagi tega sporazuma in skrbita za doseganje ciljev, določenih s tem sporazumom.

(3)

Stranki Evro-mediteranskega sporazuma sta odobrili besedilo akcijskega načrta EU–Jordanija.

(4)

Akcijski načrt EU–Jordanija bo pripomogel k izvajanju Evro-mediteranskega sporazuma med strankama s pripravo in sprejetjem konkretnih ukrepov za praktično usmeritev izvajanja.

(5)

Akcijski načrt ima dvojni cilj, in sicer določitev konkretnih ukrepov za izpolnjevanje obveznosti strank, določenih v Evro-mediteranskem sporazumu, ter zagotavljanje širšega okvira za nadaljnjo krepitev odnosov EU–Jordanija, da bi se dosegla višja raven gospodarskega povezovanja in poglobljeno politično sodelovanje, v skladu s splošnimi cilji Evro-mediteranskega sporazuma –

(1)

Dajanje na trg proizvoda, ki vsebuje gensko spremenjen organizem ali kombinacijo gensko spremenjenih organizmov, ali iz nje(ga) sestoji, je v skladu z Direktivo 2001/18/ES podvrženo pisnemu soglasju, ki ga izda zadevni pristojni organ v skladu s postopkom iz te direktive.

(2)

Obvestilo glede dajanja na trg proizvoda iz gensko spremenjene oljne repice (Brassica napus L., sorta GT73) je predložil Monsanto S.A. pristojnemu organu Nizozemske.

(3)

Obvestilo zajema enako uporabo kot za katero koli drugo sorto oljnih repic, z izjemo uporabe kot živilo ali v živilu in pridelave v Skupnosti sort, pridobljenih iz gensko spremenjenega proizvoda (pretvorba GT73). Obvestilo zajema uvoz in skladiščenje oljne repice GT73, ter njeno uporabo kot krma, kakor tudi pri predelavi krme, in industrijsko uporabo kot proizvod ali v proizvodih.

(4)

Pristojni organ Nizozemske je v skladu s postopkom iz člena 14 Direktive 2001/18/ES pripravil ocenjevalno poročilo, ki se ga predloži Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic. V tem ocenjevalnem poročilu ugotavlja, da ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo potrebno zavrniti soglasje za dajanje na trg oljne repice GT73.

(5)

Pristojni organi nekaterih držav članic so ugovarjali dajanju proizvoda na trg.

(6)

Evropska agencija za varno hrano, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske komisije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), je v svojem mnenju, ki ga je sprejela 11. februarja 2004, na podlagi predloženih dokazil prišla do zaključka, da je Brassica napus L. sorta GT73 tako varna kot običajna oljna repica za ljudi in živali, in v okviru predlagane uporabe, za okolje. Evropska agencija za hrano je ugotovila tudi, da je načrt spremljanja, določen s strani imetnika soglasja, primeren za predvideno uporabo oljne repice GT73.

(7)

Pregled vsakega izmed ugovorov glede na Direktivo 2001/18/ES, podatkov, predloženih v obvestilu, in mnenja Evropske agencije za varno hrano, zavrača razloge za domnevo, da bo dajanje na trg oljne repice (Brassica napus L. sorta GT73) škodljivo vplivalo na zdravje ljudi ali živali, ter okolje.

(8)

Rafinirano olje iz oljne repice GT73 se prodaja v Skupnosti v prehrambene namene v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 o novih živilih in njihovih sestavinah (3).

(9)

Oljni repici GT73 se mora dodeliti enotna označba za namene Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov in sledljivosti prehrambenih in krmnih proizvodov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvoj in dodeljevanje enotnih označb gensko spremenjenim organizmom (4).

(10)

Naključne ali tehnično neizogibne sledi gensko spremenjenih organizmov v proizvodih so izvzete iz zahtev glede označevanja in sledljivosti v skladu s pragi, določenimi z Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (5).

(11)

Glede na mnenje Evropske komisije za varno hrano ni potrebno določiti posebnih pogojev za predvideno uporabo v zvezi z dobavljanjem ali pakiranjem proizvoda in varovanjem posebnih ekosistemov, okolij ali geografskih območij.

(12)

Glede na mnenje Evropske komisije za varno hrano je treba vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja z namenom preprečitve, da bi se gojila semena oljne repice GT73.

(13)

Preden je proizvod dan na trg, se morajo izvesti potrebni ukrepi za zagotovitev njegovega označevanja in sledljivosti na vseh stopnjah dajanja na trg, vključno s preverjanjem s pomočjo ustrezne potrjene metodologije odkrivanja.

(14)

Ukrepi iz te odločbe niso v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ker po preteku obdobja, določenega v členu 30(2) Direktive 2001/18/ES Svet ni niti sprejel predlaganih ukrepov niti jih zavrnil, mora v skladu s členom 5(6) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6) sprejeti te ukrepe Komisija –

(a)

obdobje veljavnosti soglasja je obdobje 10 let od datuma izdaje soglasja;

(b)

enotna označba proizvoda je MON-00073-7;

(c)

imetnik soglasja brez poseganja v člen 25 Direktive 2001/18/ES, kadar je to zahtevano, pristojnim organom da na voljo pozitivne in negativne kontrolne vzorce proizvoda, ali njegov genski material, ali referenčne materiale;

(d)

besede „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme“ ali „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjeno oljno repico GT73“ so na oznaki ali v dokumentu, ki spremlja proizvod, razen v primeru, da druga zakonodaja Skupnosti postavi prag, pod katerim ti podatki niso potrebni;

(e)

besede „ni za pridelavo“ so na oznaki ali v dokumentu, ki spremlja proizvod, če dajanje na trg le-tega ni odobreno v namen pridelave.

(1)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS mora Skupnost sprejeti ali pomagati državam članicam pri sprejetju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(2)

Po členu 4 Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), se določi cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele v populaciji brojlerskih jat vrste Gallus gallus („brojlerji“) do konca leta 2006.

(3)

Da bi določili cilj Skupnosti, morajo biti na voljo primerljivi podatki o razširjenosti salmonele v populacijah brojlerjev v državah članicah. Takih podatkov ni pri roki in v primernem obdobju je treba izvesti posebno raziskavo za spremljanje razširjenosti salmonele pri brojlerjih, da bi upoštevali možne sezonske spremembe.

(4)

Raziskava bo zagotovila tehnične podatke, potrebne za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine. Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti salmonele pri brojlerjih v državah članicah jim je treba dodeliti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje posebnih zahtev raziskave. Primerno je, da se 100 % povrne stroške laboratorijskih testiranj, za katere velja zgornja meja. Vsi drugi stroški, kot so vzorčenje, potovanje, upravljanje itd. niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(5)

Finančni prispevek Skupnosti se naj dodeli pod pogojem, da se raziskava izvede v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti in da izpolnjuje nekatere druge pogoje.

(6)

Finančni prispevek Skupnosti naj se dodeli, če so predvideni ukrepi učinkovito izvedeni in pod pogojem, da organi pošljejo vse potrebne informacije v za to določenih rokih.

(7)

Treba je določiti menjalni tečaj, ki se bo uporabil pri zahtevkih za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (3).

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Komisija je 16. januarja 2003 v skladu z določbami tretjega pododstavka člena 13(1) in druge alinee člena 14(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (1) prejela zahtevek za dajanje na trg proizvoda, narejenega na osnovi gensko spremenjene oljne repice (Brassica napus L., linija GT73 – MON-00073-7), kateremu je bilo priloženo ugodno poročilo o oceni pristojnega organa Kraljevine Nizozemske.

(2)

Evropska komisija je poročilo o oceni poslala vsem ostalim državam članicam in nekatere izmed njih so izrazile pripombe v zvezi s poročilom zaradi tipizacije, možnega pojava alergičnih reakcij, nadzora, označevanja in odkrivanja proizvoda. V takšnem primeru mora Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 18(1) Direktive 2001/18/ES sprejeti odločitev z uporabo postopka iz člena 30(2) Direktive, za katero veljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (2) v skladu z določbami člena 8 navedenega sklepa.

(3)

Februarja 2005 je Japonski inštitut za okoljske študije objavil poročilo, v katerem je bilo zapisano, da so v okolici petih od šestih pristaniških objektov, kjer so bili odvzeti vzorci, odkrili nenamerno prisotnost oljne repice, gensko spremenjene za večjo odpornost na nek herbicid.

(4)

Zdi se nujno, da se znotraj Evropske unije preprečijo takšni pojavi in zlasti morebitni škodljivi vplivi na zdravje in okolje v primeru nenamernega razsutja oljne repice MON-00073-7 med prevozom, skladiščenjem, rokovanjem v okolju in predelavo.

(5)

V tem okviru je imetnik soglasja v najboljšem položaju, da dobavitelje in uporabnike neposredno obvesti o neškodljivosti in splošnih značilnostih proizvoda, kot tudi o pogojih nadzora in zlasti ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru nenamernega razsutja semen.

(6)

Komisija zato meni, da je treba odločbo o dajanju na trg oljne repice MON-00073-7 dopolniti s posebnimi tehničnimi smernicami, da se v primeru nenamernega razsutja tega proizvoda preprečijo kakršni koli morebitni škodljivi vplivi na zdravje in okolje –