27.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/1

(1)

Komisija je 28. maja 2004 v obvestilu, („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropske Unije (2) napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“) in Rusije v Skupnost ter začetek vmesnega pregleda protidampinških dajatev na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin, širine več kot 500 mm, s poreklom iz Rusije.

(2)

Protidampinški postopek je bil uveden po pritožbi, ko jo je dne 13. aprila 2004 vložila Evropska konfederacija železarske in jeklarske industrije („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega izdelka in o materialni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je vmesni pregled začela na lastno pobudo skladno s členom 11(3) osnovne Uredbe, da se omogočijo potrebne spremembe ali razveljavitev dokončnih protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 151/2003 (3) o uvozu zrnato usmerjenih elektropločevin, širine več kot 500 mm, iz Rusije. Sprememba ali razveljavitev je potrebna zato, ker sodijo izdelki, za katere so bili uvedeni ukrepi z Uredbo (ES) št. 151/2003, v področje izdelkov, ki so predmet postopka v zvezi z uvozom zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz ZDA in Rusije v Skupnost.

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Rusiji in v ZDA, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti pritožnike. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku postopka.

(5)

Proizvajalci izvozniki v Rusiji in v ZDA ter proizvajalci Skupnosti, uvozniki/trgovci in uporabniki so pisno predstavili svoja stališča. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(6)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se odzvale v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka.

(7)

Komisija je odgovore prejela od enega proizvajalca izvoznika iz ZDA in njegovih hčerinskih družb v Skupnosti ter od dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov in njunih hčerinskih družb v Skupnosti. Komisija je odgovore prejela tudi od štirih proizvajalcev v Skupnosti, 16 uporabnikov in enega uvoznika, ki ni povezan s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določanje dampinga, škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. Zaradi preveritve so bile obiskane naslednje družbe:

Proizvajalci Skupnosti

Uporabniki v Skupnosti

Proizvajalci izvozniki v Rusiji

Proizvajalci izvozniki v ZDA

Povezani uvozniki v Skupnosti

Povezani uvozniki izven Skupnosti

(9)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(10)

Po preiskavi, začeti v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, so bile z Uredbo Sveta (ES) št. 151/2003 uvedene dokončne protidampinške dajatve na uvoz zrnato usmerjenih elektropločevin, širine več kot 500 mm („široki GOES“), iz Rusije. Z navedeno uredbo so bile določene stopnje protidampinških dajatev na uvoz od družbe VIZ-Stal na 14,7 % in na uvoz od družbe NLMK na 40,1 %, pri čemer je bila slednja stopnja hkrati tudi stopnja preostale dajatve na uvoz teh izdelkov od drugih družb v Rusiji.

(11)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1000/2004 (4) so družbi NLMK in Viz Stal ter povezane prodajne družbe za obdobje šest mesecev do 20. novembra 2004 sprejele zaveze v zvezi s protidampinškim postopkom o uvozu širokih GOES s poreklom iz Rusije. Sprejete zaveze so zagotovile začasno prilagoditev protidampinških ukrepov, ki so bili po širitvi Evropske unije dne 1. maja 2004 razširjeni na uvoz v 10 novih držav članic. Namen razširitve je bil preprečiti nenaden in pretiran negativni učinek za uvoznike in uporabnike, ki bi ga povzročila nenadna popolna uporaba razširjenega ukrepa na teh 10 držav. Z Uredbo Komisije (ES) št. 1995/2004 (5) so bile sprejete zaveze za nadaljnje obdobje šestih mesecev do 20. maja 2005, saj se je štelo, da pogoji za njihovo sprejetje še vedno obstajajo.

(12)

Zaradi potrebe po preučitvi dodatnih vidikov preiskave in zaradi medsebojnega razmerja z vmesnim pregledom, omenjenim v uvodni izjavi (3), je bilo sklenjeno preiskavo nadaljevati brez uvedbe začasnih ukrepov.

(13)

Vse zainteresirane stranke so bile kljub temu obveščene o predhodnih ugotovitvah preiskave, dobile pa so tudi rok za predložitev svojih pripomb o teh ugotovitvah. Pripombe, ki so jih stranke predložile, so bile preučene in, kadar je bilo primerno, so bili ustrezni zahtevki obravnavani, ugotovitve pa so bile po potrebi spremenjene.

(14)

Zadevni izdelek so zrnato usmerjeni ploščato valjani izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine („GOES“) vseh širin, uvrščeni pod oznaki KN 7225 11 00 (širine 600 mm ali več) in 7226 11 00 (širine manj kot 600 mm). Te oznake KN so zgolj informativne narave.

(15)

GOES se proizvajajo iz toplo valjanih kolobarjev iz v silikonu legiranega jekla različnih debelin, katerih zrnata struktura je enotno usmerjena zaradi visoke stopnje magnetne prevodnosti. Neučinkovitosti v zvezi s prevodnostjo se imenujejo „izguba sredice“ in so glavni kazalec kakovosti izdelka. Trg se običajno deli na „visoko prepustne“ ali visoko prevodne razrede in običajne razrede. Za visoko prepustne razrede je značilna manjša izguba sredice za plošče vseh debelin. Po potrebi se nato zrnato usmerjene jeklene plošče razrežejo na širino, ki jo potrebuje stranka. Ta postopek se imenuje razrezovanje. Zadevni izdelek uporabljajo proizvajalci elektromagnetnih naprav in energetskih ter distribucijskih transformatorjev.

(16)

Kljub razlikam v prepustnosti, debelini in širini so vsem GOES skupne osnovne fizične in tehnične značilnosti in predvsem enaka osnovna uporaba.

(17)

Pri preiskavi v zvezi s pregledom širokih GOES, navedenih v odstavku (3) zgoraj, je treba opozoriti, da je bilo v številnih primerih ugotovljeno izogibanje veljavnim protidampinškim ukrepom, navedenih v odstavku (10) z rezanjem zrnato usmerjenih elektropločevin pred izvozom v Skupnost. Uporabniki v Skupnosti so pogosto kupovali široke GOES, ki so jih nato prirezali na želeno dimenzijo. Po uvedbi ukrepov so proizvajalci ali izvozniki GOES rezali v dele, ki pred izvozom niso presegali 500 mm, zato izdelek ni sodil med tiste, za katere so se uporabljali ukrepi.

(18)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba ozke GOES (ta družba jih je opredelila kot ožje od 500 mm) ločiti do širokih (širine 500 mm ali več), saj širokih GOES ni mogoče nadomestiti z ozkimi, ozki in široki GOES pa so predmet različnih konkurenčnih pogojev. Argument v zvezi z različnimi konkurenčnimi pogoji temelji na opažanjih, da končni uporabniki običajno naročajo in kupujejo GOES take širine, ki natančno ustreza njihovih zahtevam, da se izognejo stroškom razrezovanja, za razliko od kupovanja kolobarjev večje širine za uporabo v lastnem proizvodnem procesu, ki bi jih morali sami razrezati, kar bi v večini primerov pomenilo tudi uporabo storitev specializiranih podizvajalcev.

(19)

Argument o nezamenljivosti temelji na dejstvu, da je sicer ozke GOES mogoče nadomestiti s širokimi GOES, ki se naknadno razrežejo, medtem ko obraten postopek seveda ni možen. Zadevni izvoznik se je skliceval na protidampinški postopek o nekaterih obuvalih z zgornjim delom iz blaga iz Kitajske in Indonezije  (6) , kjer je bilo ocenjeno, da hišnih obuval ni mogoče nositi zunaj, zato predstavljajo poseben izdelek.

(20)

V zvezi s prej navedenim protidampinškim postopkom je bilo sklenjeno, da tvorijo hišna obuvala in obuvala za uporabo zunaj ločeni skupini izdelkov, saj imajo hišna obuvala drugačne temeljne fizične značilnosti, zaradi katerih so neprimerna za nošnjo zunaj. Vendar pa je v sedanjem primeru situacija drugačna, saj je preiskava pokazala, da se GOES ne glede na širino proizvajajo iz enakega osnovnega materiala, imajo enake temeljne značilnosti in primerljive končne uporabnike. Opozoriti je treba tudi, da že delna zamenljivost izdelkov zadošča, da se ocenijo kot enotni izdelek za namene protidampinške preiskave in da je v primeru GOES, kot je razloženo v uvodni izjavi (17), zamenljivost prisotna.

(21)

Drugi argument, ki ga navaja proizvajalec izvoznik, temelji na opažanju, da končni uporabniki raje uporabljajo GOES take širine, ki natančno ustreza njihovim tehničnim zahtevam za proizvodne namene. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da nekateri končni uporabniki kot standardni način dela sami režejo material ali pa nabavijo grobo narezane ozke GOES iz Rusije, za katere se ne plačujejo protidampinške dajatve, in nato uvožen material natančno razrežejo. Poleg tega v Skupnosti obstajajo številne družbe, ki se ukvarjajo z razrezovanjem, in centri, ki nudijo storitve v zvezi z jeklom, kar kaže na to, da GOES ne zapusti tovarn proizvajalcev vedno v dimenzijah, ki jih zahtevajo končni uporabniki. Zaradi tega so bili zahtevki proizvajalca izvoznika zavrnjeni.

(22)

Zato je bilo sklenjeno, da se za namen tega protidampinškega postopka vse vrste zadevnega izdelka obravnavajo kot en izdelek.

(23)

Izdelek, ki se ga v Skupnost izvaža iz Rusije in iz ZDA, izdelek, ki se ga proizvaja in prodaja v Rusiji in v ZDA, in izdelek, ki ga proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, imajo iste osnovne fizične in tehnične značilnosti ter se uporabljajo na enak način, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(24)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovila, ali je njegov celoten obseg prodaje zadevnega izdelka na domačem trgu reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvozne prodaje v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja reprezentativna, ko je celotni obseg domače prodaje za vsakega proizvajalca izvoznika vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(25)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, prodano za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste GOES se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste GOES, izvožene v Skupnost.

(26)

Nato se je preučilo, ali se lahko domača prodaja vseh vrst izdelkov vsakega proizvajalca izvoznika šteje za običajen potek trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim odjemalcem.

(27)

V primerih, ko je obseg prodaje vrste GOES, katerih neto prodajna cena je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste, katere tehtana povprečna cena je bila enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste GOES predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste ali ko je bila tehtana povprečna cena za to vrsto nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje te vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste GOES predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da ta vrsta ni bila prodana v zadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti.

(28)

Kadar koli domače cene za določeno vrsto izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso mogle biti uporabljene za določitev normalne vrednosti, je morala biti uporabljena druga metoda. V zvezi s tem je Komisija uporabila sestavljeno normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila tako, da sta se po potrebi popravljenim, stroškom izdelave izvoznih vrst dodala primeren odstotek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA“) ter razumna stopnja dobička.

(29)

Za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da domače prodaje zadevnega izdelka ni mogoče šteti za običajen potek trgovanja, saj je prodaja znatnih količin potekala pod ceno na enoto, v tem primeru več kot 90 % prodanih izdelkov na domačem trgu. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila tehtana povprečna prodajna cena domačih transakcij nižja od tehtane povprečne cene na enoto proizvodnje med OP.

(30)

Zato domačih cen zadevnega izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Normalno vrednost je bilo treba določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(31)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi proizvodnih stroškov proizvajalca izvoznika, ki se jim prišteje znesek za stroške PSA in za dobiček. Zneski, določeni za stroške PSA in dobiček, so bili v skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe zneski za izdelavo in prodajo v običajnem poteku trgovanja za enako splošno kategorijo jeklenih izdelkov za zadevne proizvajalce izvoznike na domačem trgu.

(32)

Polni stroški proizvodnje so bili določeni za vsako zadevno vrsto izdelka ob upoštevanju vrste jekla, debeline in ugotovitve, ali je bil zadevni izdelek prodajan kot cel kolobar ali razrezan kolobar. V slednjem primeru je bilo treba upoštevati stroške razrezovanja.

(33)

Izvozna cena je bila določena na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek, ko je prodan za porabo v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(34)

Proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka ni prodal neposredno neodvisnim odjemalcem v Skupnosti. Vsa prodaja je potekala preko povezanih hčerinskih družb v Skupnosti. Zato je bila določena sestavljena izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene pri nadaljnji prodaji neodvisnim odjemalcem v Skupnosti. Izvedene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so jih ti uvozniki imeli med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSA in razumno stopnjo dobička.

(35)

Za namen zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja so bile izvedene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je trdilo in dokazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Kadar je bilo ustrezno in upravičeno, so bile izvedene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, posojila in povezanimi bančnimi stroški, stroški uvoza in razrezovanja.

(36)

Prilagoditev stroškov razrezovanja je bila potrebna zaradi pravilne primerjave GOES glede na to, ali so bili uvoženi kot kolobarji polne širine in nato kot taki prodani v Skupnosti, ali pa so bili uvoženi kot kolobarji polne širine in prodani po razrezu v Skupnosti, ali pa so bili uvoženi kot razrezan material in prodani kot tak ali po nadaljnjem razrezu v Skupnosti, v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe.

(37)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen za vsako vrsto izdelka, kakor je bilo določeno zgoraj.

(38)

Na tej podlagi je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, določena kot sledi:

AK Steel Corporation, Middletown: 47,6 %

(39)

Ker obstajajo za ZDA dokazi o znanem izvozniku, ki v preiskavi namerno ni sodeloval, se stopnja preostalega dampinga za tega nesodelujočega proizvajalca izvoznika določi kot najvišja stopnja, izmerjena za prodajo reprezentativnih vrst izdelka sodelujočih proizvajalcev v Skupnosti, to je 60,6 %.

(40)

Normalna vrednost je bila ugotovljena v skladu s splošno metodologijo, razloženo v odstavkih (24) do (28).

(41)

Samo za vrsto GOES, kjer je bilo 80 % ali manj, vendar vsaj 10 % zadostne količine domače prodaje izvedene v običajnem poteku trgovanja, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen domače prodaje te vrste v običajnem poteku trgovanja v OP.

(42)

Za ostale vrste izdelka, kjer domača prodaja ni bila reprezentativna, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila določena tako, da se je prilagojenim stroškom proizvodnje izvoženih izdelkov dodal odstotek za stroške PSA ter stopnjo dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom s strani proizvajalcev izvoznikov v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(43)

Izvozna prodaja v Skupnost je potekala neposredno neodvisnim odjemalcem in preko povezanega podjetja v Švici. Za slednjo je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti.

(44)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da izdelkov s poreklom iz Rusije, uvoženih v Skupnost, ni mogoče primerjati z izdelki, proizvedenimi v Skupnosti, zaradi razlike v kakovosti: za GOES proizvajalca izvoznika velja, da imajo več površinskih okvar in večje izgube sredice ter so deloma različnih razredov. Ta proizvajalec izvoznik je zato zaprosil za prilagoditev zaradi razlik v kakovosti.

(45)

Za izračun stopnje dampinga se izvede primerjava na ravni vrst izdelkov, ki ustrezajo razredu jekla s posebnim razponom glede izgube sredice. Ameriški in ruski standardi so bili primerjani z evropskimi ob upoštevanju ustreznih značilnosti izdelka. Primerjava je potekala na stopnji prozvodnje in prodaje materiala prvega razreda. Zato je bil zahtevek za prilagoditev zaradi razlik v kakovosti, ki ga je vložil eden od proizvajalcev izvoznikov, zavrnjen. Isti metodološki pristop je bil uporabljen tudi za izračun nelojalnega nižanja cen, obrazloženega v uvodnih izjavah (78) do (83).

(46)

Primerjava normalne vrednosti z izvozno ceno je bila narejena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile upoštevane razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bila odobrena nadomestila za razlike v stroških prevoza, zavarovanja, pakiranja, posojil, bančnih stroških in posrednih dajatvah. Prilagoditve so bile izvedene tudi, ko se je izvozna prodaja izvajala preko povezane družbe s sedežem v državi, ki ni država Skupnosti, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe.

(47)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je prišlo v izračunu do napake, zato je bil po preveritvi trditve izračun ustrezno popravljen.

(48)

Tehtana povprečna normalna vrednost za posamično vrsto izdelka, izvoženega v Skupnost, je bila primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(49)

Primerjava je pokazala, da damping obstaja pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene na meji Skupnosti CIF, carina neplačana, je sledeča:

NLMK, Lipetsk: 11,5 %

(50)

Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja zadevnega izdelka povsem reprezentativna, da pa se ne izvaja v običajnem poteku trgovanja, saj se znatne količine prodajajo pod ceno za enoto, v tem primeru 90 % obsega, prodanega v obravnavanih transakcijah. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila tehtana povprečna prodajna cena domačih transakcij nižja od tehtane povprečne cene na enoto proizvodnje med OP.

(51)

Ker domačih cen zadevnega izdelka, ki ga prodaja proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za ugotavljanje normalne vrednosti, je bilo treba normalno vrednost določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(52)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi polnih lastnih stroškov proizvajalca, tj. stroškov proizvodnje in stroškov PSA ter razumne stopnje dobička na podlagi dejanskih podatkov proizvodnje in prodaje s strani preiskovanega proizvajalca izvoznika v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(53)

Treba je opozoriti, da je v OP Viz Stal kupoval svojo glavno surovino, toplo valjane kolobarje ali toplo valjane trakove, od dveh dobaviteljev: US Steel Kosice in od ruske družbe Magnitogorsk. V preiskavi o širokih GOES, omenjenih v uvodni izjavi (10), je bilo ugotovljeno, da je povezava med družbama Magnitogorsk in Viz Stal zelo tesna in da nakupne cene tega dobavitelja ni mogoče šteti za zanesljive. Zato je ugotavljanje stroškov proizvodnje in še posebej stroškov glavne surovine, temeljilo izključno na ceni kolobarjev, kupljenih od nepovezanega slovaškega proizvajalca/dobavitelja US Steel Kosice. K DAF ceni slovaška meja so bili prišteti stroški prevoza v Ekaterinburg, stroški zavarovanja in stroški posojila na podlagi plačilnih pogojev. Tako izračunani, so toplo valjani kolobarji predstavljali 61,4 % vseh stroškov proizvodnje GOES tega proizvajalca izvoznika.

(54)

Polni stroški proizvodnje so bili določeni za vsako zadevno vrsto izdelka ob upoštevanju vrste jekla, debeline in ugotovitve, ali je bil zadevni izdelek prodajan kot cel kolobar ali razrezan kolobar, pri čemer so bili za slednje upoštevani še stroški razrezovanja.

(55)

Viz Stal zadevnega izdelka ni prodajal neposredno neodvisnim odjemalcem v Skupnosti. Celotna prodaja je bila namenjena povezanim hčerinskim družbam v Skupnosti. Zato je bila določena sestavljena izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tj. na podlagi cene nadaljnje prodaje neodvisnim odjemalcem. Vsi stroški, ki so jih med uvozom in nadaljnjo prodajo imeli povezani uvozniki, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnih stroški in razumno stopnjo dobička, so bili prilagojeni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(56)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja so bile izvedene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so, kot se je trdilo in dokazalo, vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Kadar je bilo ustrezno in upravičeno, so bile izvedene prilagoditve glede stroškov prevoza, zavarovanja, pretovarjanja, bančnih stroškov, stroškov posojila in povezanih bančnih stroškov, stroškov uvoza in razrezovanja.

(57)

Prilagoditev stroškov razrezovanja je bila potrebna zaradi pravilne primerjave GOES glede na to, ali so bili uvoženi kot kolobarji polne širine in nato kot taki prodani v Skupnosti, ali pa so bili uvoženi kot kolobarji polne širine in prodani po razrezu v Skupnosti, ali pa so bili uvoženi kot razrezan material in prodani kot taki ali po nadaljnjem razrezu v Skupnosti v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe.

(58)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem normalne vrednosti in tehtanim povprečjem izvoznih cen za vsako vrsto izdelka, kakor je bilo določeno zgoraj.

(59)

Preiskava v zvezi z izvozom tega proizvajalca izvoznika v Skupnost ni ugotovila dampinga.

(60)

Zato je bilo sklenjeno, da gre v primeru nerazrezanih in razrezanih kolobarjev vseh različnih vrst izdelkov, ki pokrivajo široke in ozke GOES, za nedampinški uvoz v Skupnost.

(61)

Raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov je bila visoka, saj je vkjučevala vse znane uvoze v Skupnost. Za enega ruskega proizvajalca izvoznika je bil med OP ugotovljen damping v višini 11,5 %, medtem ko v zvezi z drugim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom dampinški uvoz v Skupnost ni bil ugotovljen. Stopnja preostalega dampinga je bila določena na stopnji, ki je bila ugotovljena za proizvajalca izvoznika, za katerega je bil ugotovljen damping.

(62)

Šest proizvajalcev v Skupnosti izdeluje GOES. Trije proizvajalci Skupnosti pritožniki se nahajajo v Nemčiji, Franciji in Italiji. Opozoriti je treba, da vsi trije proizvajalci sodijo v isto skupino. Drugi proizvajalci se nahajajo na Poljskem, v Češki republiki in v Združenem kraljestvu.

(63)

Preiskava je pokazala, da predstavlja teh šest proizvajalcev vso proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(64)

Poleg treh (povezanih) proizvajalcev Skupnosti pritožnikov je v preiskavi v celoti sodeloval še en proizvajalec Skupnosti. Ugotovilo se je, da predstavlja celotna proizvodnja teh štirih družb okoli 90 % celotne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(65)

Zato velja, da predstavljajo ti štirje proizvajalci v Skupnosti industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe in se v nadaljevanju imenujejo „industrija Skupnosti“.

(66)

En od dveh preostalih proizvajalcev v Skupnosti v preiskavi ni sodeloval, drugega pa kljub njegovemu sodelovanju ni mogoče šteti za del industrije Skupnosti, saj je predložil le osnovne podatke o lastni proizvodnji in obsegu prodaje.

(67)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi prodaje na trgu Skupnosti (a) industrije Skupnosti, (b) drugih proizvajalcev v Skupnosti, ki so predložili tudi splošne podatke, in (c) uvoza na trg Skupnosti iz vseh tretjih držav po podatkih Eurostata ter ob upoštevanju podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevnih državah.

(68)

Na tej podlagi se je poraba Skupnosti razvijala kot sledi:

(69)

Poraba Skupnosti se je najprej povečala za 8 % med letoma 2000 in 2001, nato pa se je znatno in stalno zmanjševala za 15 %. V celotnem obdobju preiskave se je poraba zmanjšala za 8 %. Stalno zmanjševanje porabe se razlaga z manjšim povpraševanjem industrije za nadaljnjo predelavo, tj. proizvajalcev transformatorjev, zaradi manjšega števila novih industrijskih projektov, za katere so potrebni električni transformatorji.

(70)

Komisija je najprej preučila, ali naj se učinki dampinškega uvoza iz zadevnih držav ocenijo kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe. Ta člen določa, da se uvoz oceni kumulativno, če je stopnja dampinga, določena v zvezi z uvozom iz vsake države, več kot de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, če obseg uvoza iz posamezne države ni zanemarljiv in če je zaradi konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki ter med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti takšna ocena ustrezna.

(71)

Opozoriti je treba, da damping za tega ruskega proizvajalca izvoznika ni bil ugotovljen. Zato uvoz tega proizvajalca izvoznika ni bil upoštevan pri preučevanju primernosti uporabe kumulativne ocene uvoza.

(72)

Preiskava je pokazala, da je stopnja dampinga, določena za vsako zadevno državo, več kot de minimis. Poleg tega obseg dampinškega uvoza iz vsake od teh držav ni bil zanemarljiv, saj je v OP predstavljal okoli 10 % porabe Skupnosti za ZDA in okoli 3 % za Rusijo.

(73)

Kar zadeva konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki ter med uvoženimi izdelki in podobnimi izdelki Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da so GOES, ki jih prodajajo zadevne države in tisti, ki jih prodaja industrija Skupnosti, v vseh pogledih enaki in da se prodajajo po istih prodajnih poteh. Preiskava je pokazala, da so uvozne cene v obeh državah sledile podobnemu padajočemu trendu, zlasti v drugem delu obdobja preiskave, za te cene pa je bilo ugotovljeno tudi, da so nelojalno znižale cene industrije Skupnosti. To je povzročilo splošno nižanje cen GOES, ki jih je prodajala industrija Skupnosti.

(74)

Zato je bilo sklenjeno, da se dampinški uvoz iz zadevnih državah oceni kumulativno.

(75)

Zgornja preglednica prikazuje, da se je uvoz GOES iz zadevnih držav v Skupnost v obdobju preiskave več kot potrojil.

(76)

(77)

(78)

Komisija je preučila, ali proizvajalci izvozniki v zadevnih državah nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti v OP. Za namene te analize so bile CIF cene proizvajalcev izvoznikov prilagojene na stopnjo meje Skupnosti, dajatve plačane. Cene so bile nato primerjane s cenami industrije Skupnosti franko tovarna na enaki ravni trgovanja in na ravni primerljivih vrst izdelka.

(79)

En ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba pri ocenitvi nelojalnega nižanja cen (in stopnje odprave škode) izvesti prilagoditve ob upoštevanju razlik v kakovosti GOES, ki jih proizvaja in prodaja ta proizvajalec izvoznik, in tistimi, ki jih proizvaja industrija Skupnosti. Trditev utemeljuje s tem, da bi bila kakovost GOES, ki jih proizvaja ta proizvajalec izvoznik, znatno nižja od kakovosti GOES, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(80)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je bila prilagoditev dejansko odobrena v prvotni preiskavi leta 1996, da pa je preiskava o pregledu in podaljšanju teh ukrepov, ki je sledila pregledu zaradi izteka ukrepa v letu 2003, že pokazala, da se prilagoditve kakovosti ne priznavajo več zaradi izboljšanih proizvodnih zmogljivosti v Rusiji (7).

(81)

Uporabniki so bili tudi naprošeni, da podajo svoje pripombe o primerljivosti GOES, ki se uvažajo iz Rusije, s tistimi, ki so kupljeni od industrije Skupnosti, in noben od sodelujočih uporabnikov ni omenjal znatnih razlik v kakovosti. Le en uporabnik je opozoril, da je kakovost ruskih izdelkov nekoliko slabša od izdelkov Skupnosti, vendar pa uporabnik svoje trditve ni podkrepil z dejstvi. Ta uporabnik je trdil tudi, da sta oba izdelka povsem zamenljiva in da so začeli zaradi znatne razlike v ceni uporabljati ruske izdelke. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(82)

Na podlagi cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so bile po državah ugotovljene naslednje stopnje nelojalnega nižanja cen, izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti:

(83)

Kar zadeva Rusijo je bila stopnja nelojalnega nižanja cen 6,1 % ugotovljena za proizvajalca izvoznika, za katerega ni bila ugotovljena stopnja dampinga. Drugi odstotki se nanašajo na druge sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(84)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(85)

Ob upoštevanju omejenega števila proizvajalcev Skupnosti, ki sodijo v dve skupini, in zadevnih proizvajalcev izvoznikov so bili podatki, ki jih zadevajo, navedeni le v obliki indeksov in razponov.

(86)

V celotnem obdobju preiskave se je obseg proizvodnje industrije Skupnosti zmanjšal za 2 %. Natančneje se je proizvodnja najprej povečala za 4 % med letoma 2000 in 2001, nato pa se je stalno zmanjševala med 2001 in OP, v katerem se je zmanjšala za približno 5 %.

(87)

Poročani podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost in ne na teoretično, zato so bile prilagoditve za običajne praznike, obdobje zagona, vzdrževanje in druge običajne prekinitve, ki so standardne za to industrijo, odštete. Namen povečanja proizvodnih zmogljivosti v letih 2001/2002 je bil zadovoljiti val povpraševanja v letu 2001. Zmogljivosti so se leta 2003 in v OP zmanjšale, ker je eden od proizvajalcev spremenil proizvodni postopek, kar je povzročilo zmanjšanje tehničnih zmogljivosti. Na tej podlagi se je proizvodna zmogljivost povečala za 4 % v obdobju preiskave. Kot je prikazano v uvodni izjavi (102) v nadaljevanju, je tako povečanje posledica nakupa nadomestne opreme za posodobitev obstoječega proizvodnega orodja, kar je privedlo do večje učinkovitosti. Opozoriti je treba tudi, da se je povečanje zmogljivosti pojavilo v obdobju, ko je bila industrija Skupnosti še dobičkonosna. Na naložbe je treba gledati tudi kot odgovor na povečano povpraševanje v letu 2001 in v luči denarnega toka, ki je bil v Skupnosti v tem času na voljo.

(88)

Zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti je bilo posledica rahlega porasta proizvodne zmogljivosti, povezanega z zmanjšanjem obsega proizvodnje. Zmanjšanje je v obdobju preiskave znašalo 5 odstotnih točk.

(89)

Nekatere vrste podobnih izdelkov industrija Skupnosti proizvaja po naročilu, zato ti izdelki niso namenjeni za zaloge. Druge bolj standardizirane vrste GOES pa se proizvajajo redno, njihova prodaja pa je odvisna od razvoja povpraševanja in ponudbe na trgu. Zato je jasno, da splošno povečanje zalog v obdobju preiskave nakazuje, da se je industrija Skupnosti spopadala s težavami pri prodaji standardiziranih vrst podobnih izdelkov, zlasti leta 2002, ko so se zaloge povečale za 46 % v primerjavi z letom 2001, in leta 2003, ko so se povečale za dodatnih 3,5 % v primerjavi s predhodnim letom.

(90)

Zmanjšanje zalog (23,5 %) med 2003 in obdobjem preiskave se razlaga s splošnim povečanjem prodaje v tem obdobju. Vendar pa je treba upoštevati, da OP ne ustreza koledarskemu letu, kar lahko vpliva na primerljivost ravni zalog v primerjavi z drugimi leti. Ob koncu obdobja preiskave je bila raven zalog 22 % višja kot leta 2000.

(91)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v obdobju preiskave znižal za 19 %, od približno XXX ton v letu 2000 na približno XXX ton v OP. Obseg prodaje se je najprej povišal za XXX ton med letoma 2000 in 2001, kar predstavlja 9 %, nato pa se je v obdobju, ki je sledilo, pa vse do konca OP, znižal za XXX ton (ali za 26 %). Povišanje med letom 2003 in OP je mogoče razložiti s tem, da je industrija Skupnosti znižala svoje prodajne cene (glej spodaj), da bi ponovno pridobila tržni delež.

(92)

V celotnem obdobju preiskave je industrija Skupnosti doživela zmanjševanje tržnega deleža v višini 8,2 odstotne točke. Natančneje je industrija Skupnosti kljub 9 % povišanju obsega prodaje med letoma 2000 in 2001 komaj uspela ohraniti raven svojega tržnega deleža, ki se je v teh letih povečal le za 0,5 odstotne točke. V obdobju od leta 2001 do OP se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 8,7 odstotne točke. Izguba tržnega deleža se je pojavila v času, ko se je poraba zmanjšala za 15 %, kar nakazuje, da se je prodaja industrije Skupnosti zmanjšala bolj kot poraba. Hkrati se je tržni delež zadevnih držav stalno povečeval.

(93)

Povprečna prodajna cena na enoto je najprej porasla za 8,6 % v letu 2001, nato pa se je v letu 2002 dvignila še za 2,6 %. Potem se je industrija Skupnosti spopadala z znatnim in stalnim padanjem cen, kar je bilo še zlasti izrazito med letom 2003 in OP, ko so se cene znižale za 6,3 %. Znižanje cen je bilo nujno, da je lahko industrija Skupnosti obdržala svoj tržni delež.

(94)

Trend, razviden iz zgornje preglednice, jasno prikazuje znatno upadanje prodajnih cen industrije Skupnosti od leta 2002. To sovpada z obdobjem, v katerem so se cene dampinškega uvoza znatno znižale, kar je omogočilo znatno povišanje njegovega tržnega deleža.

(95)

Pritisk na prodajne cene industrije Skupnosti je bil tak, da leta 2003 in v OP niso bile dobičkonosne, kot je razloženo spodaj.

(96)

Preglednica prikazuje gibanje prodajne cene za enoto v Skupnosti v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje, ki jih v glavnem sestavljajo surovine, tj. toplo valjani kolobarji, ki povprečno predstavljajo približno 70 % vseh proizvodnih stroškov zadevnega izdelka:

(97)

V obdobju 2001/2002 so se prodajne cene povprečno zvišale bolj kot ustrezni stroški. V tem obdobju so bile cene usklajene s stroški, zato je bila proizvodnja dobičkonosna, kot je prikazano spodaj. V letu 2003 so se cene znatno znižale, proizvodnja pa ni bila dobičkonosna kljub znižanju povprečnih stroškov v tem letu. V OP manjšega povečanja proizvodnih stroškov, v glavnem zaradi surovin, ni bilo mogoče prenesti na cene, ki so še naprej dramatično padale, kar je povzročilo znatne izgube. Padec cen je bilo tako povezan z zajezitvijo cen, tj. nezmožnosti industrije Skupnosti povečati svoje cene tako, da bi odražale povišanje stroškov.

(98)

Na finančne rezultate nekaterih proizvajalcev Skupnosti v letu 2000 so znatno vplivali zagonski stroški in tehnične težave, povezane z znatnimi naložbami v letu 1999, v zvezi s proizvodnim orodjem. To je vplivalo tudi na dobičkonosnost celotne industrije Skupnosti. Ker leto 2000 ni bilo tipično, ga ni mogoče šteti za reprezentativno izhodišče za raziskavo trenda. Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti je postala dobičkonosna v letih 2001 in 2002, ko se je pojavilo večje povpraševanje industrije za nadaljnjo predelavo in zaradi zadovoljive ravni cen. Zato je znatni padec cen neposredno negativno vplival na dobičkonosnost. Prodaja v Skupnosti je začela z letom 2003 prinašati celo izgubo, ki je znašala okoli –5 % prometa v OP.

(99)

Za namen te raziskave je donosnost naložb izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti naložb. Ker so družbe, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, v glavnem, če ne izključno, dejavne v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, je bila donosnost naložb ugotovljena ob upoštevanju njihove celotne situacije. Na tej podlagi je donosnost naložb na splošno sledila predhodno navedenemu trendu dobičkonosnosti v celotnem obdobju preiskave. Iz okoli 0 % v letu 2000 se je povečala na okoli 20 % v letu 2002, nato pa se je nenehno zmanjševala do približno — 30 % v OP.

(100)

Čisti odtok/dotok denarja iz poslovanja se je gibal od približno XX milijonov EUR v letu 2000 do približno — XX milijonov EUR v OP. Vrhuncu v letih 2001 in 2002 je sledil oster padec v letu 2003, ko je dosegel najnižjo raven v OP. Posledično se industrija Skupnosti povprečno vedno bolj zadolžuje, s čimer financira svojo sedanjo dejavnost in naložbe.

(101)

Preiskava je pokazala, da je imela težavna finančna situacija več proizvajalcev Skupnosti negativen vpliv na njihove kapitalske zahteve. Čeprav je večina družb del velikih jeklarskih družb, pa kapitalske zahteve niso vedno izpolnjene v želeni meri, saj se finančna sredstva znotraj teh družb v glavnem namenjajo najbolj dobičkonosnim družbam.

(102)

Celoten obseg naložb industrije Skupnosti, povezanih s podobnim izdelkom, se je zmanjšal za približno 50 % med letom 2000 in OP. Preiskava je pokazala, da je ohranjanje določene ravni naložb za industrijo bistveno, če želi ostati konkurenčna. Večina naložb je bila namenjena posodobitvi in le malo povečanju zmogljivosti. Vendar pa je treba opozoriti, da se z naložbami v posodobitev običajno nekoliko poveča tehnična zmogljivost, saj je izboljšana oprema bolj učinkovita in produktivna kot predhodna oprema.

(103)

Med letom 2000 in OP se je poraba Skupnosti zmanjšala za 8 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 20 %. Industrija Skupnosti je tako izgubila velik tržni delež, medtem ko se je tržni delež zadevnega uvoza v enakem obdobju povišal za 12,8 odstotne točke.

(104)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti je ostala med letoma 2000 in 2001 nespremenjena. V naslednjem letu se je zmanjšala, kar je povzročilo skupno zmanjšanje za 5 % v primerjavi z začetkom obdobja preiskave.

(105)

V obdobju preiskave je ostala povprečna plača na zaposlenega nespremenjena in je bila zato nižja od stopnje inflacije. Ker se je zaposlenost v tem obdobju zmanjšala, kot prikazuje prejšnja preglednica, so se zmanjšali tudi skupni stroški plač.

(106)

Produktivnost delovne sile v industriji Skupnosti, merjeni z donosom po zaposleni osebi na leto, se je najprej povečala za 4 % med letoma 2000 in 2001, nato pa se je zmanjšala za približno 2 % med letoma 2001 in 2002 in se ponovno povečala med letom 2003 in OP. Ob koncu obdobja preiskave je bila produktivnost 3 % višja kot na začetku obdobja. Povišanje produktivnosti je mogoče delno razložiti z naložbami za izboljšanje učinkovitosti obstoječe opreme, kot je razloženo v uvodni izjavi (102) zgoraj.

(107)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti zaradi obsega in cen uvoza iz zadevnih držav ne more biti zanemarljiv, zlasti na trgih kot je trg zadevnega izdelka, ki je pregleden in zato zelo občutljiv na cene.

(108)

Kot je bilo predhodno razloženo, so bili ukrepi za uvoz GOES, širine več kot 500 mm, s poreklom iz Rusije veljavni ves čas obdobja preiskave. Vendar pa je treba spomniti, da to zadeva le del izdelkov, ki jih zadeva trenutna preiskava, saj se ta nanaša na GOES vseh širin iz Rusije, pa tudi na tiste s poreklom iz ZDA. Zato se je gospodarski položaj industrije Skupnosti le delno izboljšal, saj se je kasneje znova spopadala z vse večjim dampinškim uvozom GOES vseh širin iz Rusije in iz ZDA.

(109)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je prišlo po obdobju preiskave do pomembnih dogodkov, ki jih je treba upoštevati v analizi, saj bi naj domnevno pokazali, da bi bila načrtovana uvedba protidampinških dajatev očitno neprimerna. Trditve so se konkretno nanašale na povišanje prodajnih cen podobnih izdelkov industrije Skupnosti, kot tudi na zaprtje tovarne ene od pritožnic po koncu obdobja preiskave.

(110)

Najprej je treba opozoriti, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe podatki o obdobju po preiskavi običajno ne upoštevajo. Vzrok je v tem, da je treba pomembna dejstva ugotoviti in potrditi v omejenem in določenem obdobju za zagotovitev reprezentativnosti in zanesljivosti rezultatov preiskave, pa tudi zato, ker lahko sicer pride do nepotrebnega podaljšanja preiskave, saj dejstva, zbrana v določenem obdobju, v tem primeru v obdobju preiskave, ne odražajo kasnejše situacije.

(111)

Iz besedila osnovne uredbe je jasno, da se po obdobju preiskave upoštevajo le izjemni dogodki, zaradi katerih je uvedba ukrepov očitno neprimerna. Tak pristop je potrdilo tudi Sodišče prve stopnje (8).

(112)

Dokazovalo se je, da je industrija Skupnosti po obdobju preiskave najavila povišanje cen, kar naj bi bil izjemen dogodek, saj so povišanje v tisku označili za neobičajno veliko.

(113)

Službe Komisije so zbrale dejanske podatke, gibanje povprečnih prodajnih cen Skupnosti na trgu Skupnosti pa je predstavljeno v naslednji preglednici:

(114)

Kot prikazuje zgornja preglednica, povišanje cen, če je do njega po obdobju preiskave dejansko prišlo, sploh ni neobičajno veliko. Povprečna cena za zadnja 3 četrtletja leta 2004 se je dejansko povišala za samo 5 % v primerjavi s cenami v OP, vendar pa se cene vsekakor niso povečale v primerjavi s cenami v prejšnjih letih.

(115)

Tudi če se šteje, da je bilo povišanje cen izjemno, ob čemer naj spomnimo, da v tem primeru ni tako, je treba upoštevati tudi razvoj stopnje cen drugih subjektov na trgu Skupnosti po obdobju preiskave, še zlasti tistih iz zadevnih držav, pa tudi nihanje cene surovin, da se preveri, ali bi bila uvedba protidampinških dajatev resnično neustrezna. Podrobna analiza v tej zvezi ni upravičena, saj so si cene opomogle le delno, kot je bilo prikazano zgoraj. Poleg tega ni znano, če je povišanje cen trajno.

(116)

Pomembneje je spomniti, da škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ne temelji izključno na ravni cen, ampak je zanjo značilno poslabšanje zaradi kombinacije različnih kazalcev. Zato morebitno zvišanje cen, četudi bi bilo trajno, samo po sebi ne bi pomenilo, da je uvedba ukrepov neustrezna, če ga ne spremlja podoben razvoj drugih kazalcev škode, zaradi česar bi se spremenila celotna slika škode.

(117)

Zato uvedba ukrepov zaradi morebitnega povišanja cen industrije Skupnosti po obdobju preiskave ni neustrezna.

(118)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da zaradi zaprtja obrata enega proizvajalca, ki je del industrije Skupnosti, uvedba ukrepov ni upravičena, saj bi to pomenilo znatno znižanje proizvodnih zmogljivosti v Skupnosti, zaradi česar bi lahko prišlo do pomanjkanja GOES na trgu Skupnosti.

(119)

V tej zvezi je treba opozoriti, da se člen 6(1) osnovne uredbe o dogodkih po obdobju preiskave ne uporablja za ugotavljanje interesa Skupnosti, ki je predmet člena 21 osnovne uredbe. Zato se sklicuje na uvodno izjavo (174), ki obravnava proizvodne zmogljivosti v okviru analize interesa Skupnosti.

(120)

Kljub temu pa je treba potrditi, da je bilo najavljeno zaprtje tovarne proizvajalca v Italiji in da bo od junija 2005 proizvodnja potekala v zmanjšanem obsegu, septembra istega leta pa se pričakuje njena popolna ustavitev.

(121)

Čeprav predstavlja načrtovano zaprtje tovarne izjemen trajen dogodek, ki je bil upoštevan v okviru analize, pa pomeni le podkrepitev zgornjih ugotovitev, da je industrija Skupnosti v obdobju preiskave utrpela škodo in da se je ta negotov položaj po obdobju preiskave še nadaljeval.

(122)

Kljub obstoječim protidampinškim ukrepom za uvoz širokih GOES iz Rusije se je gospodarski položaj industrije Skupnosti med 2000 in OP znatno poslabšal. Pozitiven učinek ukrepov, uvedenih za široke GOES iz Rusije, je oslabel ob pojavu dampinškega uvoza GOES vseh štirih iz Rusije in ZDA. V začetku obdobja preiskave je bil ta uvoz veliko manj pomemben. Poleg tega se je treba sklicevati tudi na uvodno izjavo (17), v kateri je razloženo izogibanje veljavnim protidampinškim ukrepom za široke GOES iz Rusije z razrezovanjem kolobarjev zrnato usmerjene elektropločevine na dve polovici, širine manj kot 500 mm.

(123)

V obdobju preiskave se je obseg prodaje zmanjšal za 19 %, proizvodnja za 2 %, zaloge so se bistveno povečale za 18 %, tržni delež pa se je zmanjšal za 8 odstotnih točk. Cene proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti je nelojalno nižal dampinški uvoz in jih ni bilo mogoče ustrezno zvišati, ko se je proizvodnja v OP podražila. Zato je industrija leta 2003 in v OP utrpela izgubo. V obdobju preiskave se je zaposlenost zmanjšala za 5 %, naložbe pa za 50 %.

(124)

Gospodarski položaj industrije Skupnosti se je razvijal kot je opisano v nadaljevanju. V letu 2001 se je na trgu Skupnosti pojavilo višje povpraševanje, cene pa so se povečale. V tem obdobju je lahko industrija Skupnosti povečala obseg prodaje za enako stopnjo, kot so se povečale poraba in prodajne cene. To je privedlo do dobičkonosnega položaja, zato je imela industrija možnost investirati in nekoliko povečati proizvodne zmogljivosti. Kljub zmanjšanju obsega prodaje in tržnega deleža v letu 2002 je industriji Skupnosti uspelo ohraniti cenovno raven, zato je bila še naprej dobičkonosna, čeprav ne tako kot leta 2001 ob upoštevanju višjih stroškov proizvodnje v tistem času.

(125)

Od leta 2003 industriji Skupnosti ni uspelo ohraniti cen, ki so se znatno zmanjšale hkrati z močnim upadom obsega prodaje in tržnega deleža. Cene so se v OP še naprej nižale, medtem ko so ostali stroški razmeroma nespremenjeni. Zato je bila dobičkonosnost izredno majhna. Obstoj industrije na tej stopnji izgub je negotov. Tako bo moral po obdobju preiskave eden od proizvajalcev Skupnosti zapreti tovarno.

(126)

V okviru prej opisanega je treba sklepati, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(127)

V skladu s členoma 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav povzročil škodo industriji Skupnosti v taki meri, da se lahko obravnava kot znatna. Znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko hkrati škodovali industriji Skupnosti, so bili prav tako preučeni za zagotovitev, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(128)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza, ki se je v obdobju preiskave več kot potrojil, je sovpadalo s slabšanjem gospodarskega položaja industrije Skupnosti, kar se je med drugim odražalo kot upad obsega prodaje za približno 20 % v enakem obdobju. Ker veljajo obstoječi ukrepi le za široke GOES iz Rusije, ti niso zadoščali za zaščito industrije Skupnosti pred učinki zadevnega uvoza. To postane očitno zlasti ob upoštevanju znatnega porasta uvoza GOES vseh širin, opisanega zgoraj, torej vključno s tistim iz ZDA, in dejstva, da se je ukrepom za široki GOES včasih izogibalo z rezanjem pločevine, kot je razloženo v uvodni izjavi (17).

(129)

Negativne posledice vse višjega obsega dampinškega uvoza so se od leta 2002 še povečale, saj se je takrat poraba Skupnosti zmanjšala. Pravzaprav je v obdobju 2002/2003 dampinški uvoz pridobil več kot 5 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko se je delež industrije Skupnosti znižal za približno 7 točk. Nenadno povečanje dampinškega uvoza se razlaga s precejšnjim padcem ustreznih cen v enakem obdobju. Tako so se cene v le enem letu znižale s 1 282 na 1 049 EUR na tono, to je za približno 15 %. Posledica je bil znaten upad obsega prodaje industrije Skupnosti v ustreznem obdobju. Sprva je skušala industrija Skupnosti obdržati povprečno raven cen, toda cene so se kljub temu znižale s 1 254 EUR na tono v letu 2002 na 1 189 EUR na tono v letu 2003. Po tem obdobju ni industriji preostalo nič drugega, kot da cene dodatno zniža, da ohrani obseg prodaje in tržni delež v OP. To je neposredno negativno vplivalo na dobičkonosnost, ki je postala negativna in je v OP dosegla — 7,4 % prometa.

(130)

Ob upoštevanju nesporno ugotovljenega časovnega sovpadanja med povečanjem dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah na eni strani ter izgubo obsega prodaje industrije Skupnosti, njenega tržnega deleža in utrpelih izgub, ki jih je povzročilo padanje cen, na drugi strani, je bilo ugotovljeno, da je bil dampinški uvoz odločilnega pomena za škodljive razmere v industriji Skupnosti.

(131)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročilo gibanje menjalnega tečaja USD/EUR, kar je nižalo cene uvoza iz ZDA. Tak položaj je spodbujal uvoz iz ZDA, ki so lahko povečale svoj tržni delež.

(132)

Preglednica v nadaljevanju prikazuje primerjavo gibanja menjalnega tečaja USD/EUR s povprečnimi uvoznimi cenami zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA.

(133)

Podatki kažejo, da med gibanjem menjalnega tečaja USD/EUR in povprečnimi uvoznimi cenami zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ni vidne povezave. Pravzaprav so se v obdobju 2000 — 2002 uvozne cene že znižale za 21 %, medtem ko je bil menjalni tečaj stabilen. Zgornji podatki jasno kažejo, da je bilo nižanje ustrezne povprečne uvozne cene (–42 %) v obdobju preiskave veliko večje kot negativno gibanje menjalnega tečaja (–21 %). To še zlasti velja za obdobje 2002/2003, ko so se povprečne uvozne cene na enoto najbolj znižale. Zato je bilo sklenjeno, da vpliv menjalnega tečaja, če sploh obstaja, ne more biti bistven vzrok za škodljive razmere v industriji Skupnosti.

(134)

Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da se je prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti v obdobju preiskave znižala za skoraj 20 %. Tudi ustrezni tržni deleži so se znižali z 9,2 % v letu 2000 na 8,3 % med obdobjem preiskave. Na podlagi razpoložljivih podatkov se tako sklepa, da so bili drugi proizvajalci Skupnosti v podobnem položaju kot industrija Skupnosti in da niso povzročali škode industriji Skupnosti.

(135)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je mogoče del škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, pripisati ustvarjenemu izvozu industrije Skupnosti. Trdila je tudi, da je industrija Skupnosti namerno znižala domačo prodajo v korist dobičkonosnega izvoza v države, ki niso članice EU.

(136)

Zgornja preglednica kaže, da je industrija Skupnosti res povečala svoj izvoz v obdobju preiskave, zlasti od leta 2002 naprej. Vendar pa je treba na povišanje gledati v okviru povečanja dampinškega uvoza na trg Skupnosti v času, ko se je poraba zmanjšala, cene Skupnosti pa znatno znižale. V teh okoliščinah se je industrija Skupnosti odzvala tako, da je za omejitev škode poskusila povečati izvoz.

(137)

Spomniti je treba tudi, da naravni trg industrije Skupnosti ostaja trg Skupnosti. Pravzaprav je leta 2001, ko je postal položaj na trgu Skupnosti ugoden, industrija Skupnosti povečala obseg domače prodaje in znižala obseg izvozne prodaje.

(138)

Poleg tega je treba opomniti, da škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni nastala le zaradi znižanega obsega prodaje in tržnega deleža na trgu Skupnosti. Zaznamovalo jo je tudi močno znižanje cen zaradi dampinškega uvoza in znatno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti, kar je povzročilo velike finančne izgube. Teh negativnih učinkov na cene zagotovo ni mogoče pripisati višji izvozni prodaji zadevnega izdelka. Nasprotno, zaradi povišanega obsega izvozne prodaje bi morala industrija Skupnosti imeti korist od ekonomije obsega in učinkovati kot finančni vzvod na skupne stroške podobnega izdelka. Ker se izvoz ni povečeval, je bilo pričakovati, da bi bile izgube še večje. Zato se sklene, da škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati povečanemu izvozu.

(139)

Nedampinški uvoz iz Rusije se je v obdobju preiskave povečal za 66 %, kar je ustrezalo pridobljenemu tržnemu deležu, ki je znašal skoraj 3 odstotne točke.

(140)

V tej zvezi je treba najprej opomniti, da je bilo to povečanje uvoza manj vidno kot povečanje dampinškega uvoza, kot je navedeno v uvodni izjavi (75) zgoraj. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila raven cen nedampinškega uvoza višja od ravni cen dampinškega uvoza. Medtem ko je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen za nedampinški uvoz 6,1 %, se je stopnja nelojalnega nižanja cen dampinškega uvoza gibala med 14,4 % in 26,6 %.

(141)

Zato je bilo sklenjeno, da je bil kakršen koli vpliv nedampinškega uvoza na položaj industrije Skupnosti omejen, zato ga ni mogoče šteti za odločilni vzrok za škodljive razmere v industriji Skupnosti.

(142)

Zgornja preglednica kaže, da se je uvoz iz drugih tretjih držav zmanjšal, gledano absolutno in relativno. Hkrati se je povečala tudi ustrezna povprečna prodajna cena. Zato se šteje, da uvoz iz tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(143)

Na trgu z upadajočim povpraševanjem se pričakuje zmanjšanje prodaje za vse subjekte. Tako je bilo tudi v primeru industrije Skupnosti. Vendar pa je v obdobju preiskave prodaja padla bolj kot poraba. Medtem ko so industrija Skupnosti, drugi proizvajalci Skupnosti in druge tretje države v obdobju preiskave izgubili obseg prodaje in tržni delež, se je obseg dampinškega uvoza več kot potrojil in v enakem obdobju pridobil znaten tržni delež. Kot prikazuje analiza škode, se je povpraševanje v obdobju preiskave zmanjšalo za približno 25 000 ton, prodaja industrije Skupnosti pa se je zmanjšala za približno 40 000 ton, medtem ko se je uvoz iz zadevnih držav povečal za približno 30 000 ton.

(144)

Ob upoštevanju prej navedenega se sklepa, da je mogoče, čeprav je morda manjše povpraševanje prispevalo k nižji prodaji industrije Skupnosti, škodo zaradi izgube tržnega deleža, nižanja cen in ustvarjanja izgube pripisati temu dejavniku le v manjši meri, če sploh.

(145)

S tem se potrdi, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in za katero so značilni zlasti upad obsega prodaje, zmanjšanje tržnega deleža in prodajne cene na enoto, kar je privedlo do slabših kazalcev dobičkonosnosti, povzročil zadevni dampinški uvoz.

(146)

Povečanje dampinškega uvoza ter zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti nedvomno časovno sovpadata. Nižanje cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz, je bilo zlasti vidno od leta 2002. Industrija Skupnosti je skušala ohraniti raven cen iz leta 2003, vendar ji ni preostalo nič drugega, kot da sledi ravni cen, ki jo je narekoval dampinški uvoz, da je lahko ohranila določeno raven prodaje. To je privedlo do položaja, ko je industrija Skupnosti ustvarjala izgubo.

(147)

Za druge prepoznane dejavnike ni bilo ugotovljeno, da prekinjajo prej ugotovljeno vzročno zvezo, kljub upoštevanju njihovega morebitnega združenega učinka. Zmanjšana poraba je morda prispevala k zmanjšanju obsega prodaje industrije Skupnosti. Vendar pa je mogoče upravičeno trditi, da ob odsotnosti povečanja dampinškega uvoza po nizkih cenah položaj industrije Skupnosti zagotovo ne bi bil prizadet v takšnem obsegu, saj se tržni delež ni zmanjšal. Upošteva se tudi, da je bil negativni vpliv nedampinškega uvoza iz Rusije omejen. In končno, z gibanjem menjalnega tečaja USD/EUR si ni mogoče razlagati visoke stopnje dampinga, ugotovljene za ZDA, in škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(148)

Zato je bilo sklenjeno, da je dampinški uvoz s poreklom iz zadevnih držav povzročil znatno materialno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(149)

Komisija je preučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi in vzrokih za škodo obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da Skupnosti v tem primeru sprejetje ukrepov ni v interesu. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe so bile upoštevane možne posledice uvedbe oziroma neuvedbe ukrepov za vse zadevne stranke v preiskavi.

(150)

Analiza škode je pokazala, da je industrija Skupnosti v poštenih okoliščinah trgovanja trdna in dobičkonosna in da je z namenom, da bi ostala konkurenčna, tudi vlagala. Opisani dogodki veljajo za leti 2001 in 2002, ko je industrija Skupnosti imela korist od protidampinških ukrepov, ki so veljali za široke GOES iz Rusije, in ko raven zadevnega dampinškega uvoza še ni bila tako visoka kot med OP.

(151)

Spomniti je treba tudi, da se je ta industrija v Skupnosti obširno prestrukturirala v letu 1999. Namen združitve treh pritožnikov v tistem času je bil ustvariti večji subjekt, ki bi lahko bolj učinkovito konkuriral, in povečati naložbe.

(152)

Od leta 2002 je stalno naraščanje dampinškega uvoza po nizkih cenah povzročilo splošno znižanje cen na trgu Skupnosti, ki se je poleg tega spopadal tudi z manjšo porabo. Industrija Skupnosti je začela prinašati izgubo in je zato postala izjemno ranljiva. Izgube so bile tako velike, da je italijanski proizvajalec najavil postopno zaprtje tovarne. Razvoj trga v Italiji nedvoumno prikazuje obseg negativnega vpliva dampinškega uvoza na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(153)

Zato je pomembno cene ponovno vzpostaviti na nedampinški ali vsaj neškodljivi ravni, da se različnim proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Skupnosti v normalnih poštenih tržnih okoliščinah. Industriji Skupnosti bo s tem omogočeno doseči zadovoljiv obseg dobičkonosnosti. V odsotnosti uvedbe ukrepov ni mogoče preprečiti nadaljnjega zapiranja tovarn industrije Skupnosti.

(154)

Če povzamemo, uvedba protidampinških ukrepov bo industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od ugotovljenih škodljivih učinkov dampinga.

(155)

GOES se uporablja pretežno v proizvodnji energetskih ter distribucijskih transformatorjev. Proizvajalci transformatorjev so del uveljavljene industrije, ki tradicionalno oskrbuje velike proizvajalce energije. Običajno je industrija transformatorjev del velikih industrijskih skupin, prisotnih po vsem svetu. Na trgu deluje tudi nekaj manjših, neodvisnih družb.

(156)

Šteje se, da je zadevni izdelek za uporabnike velika stroškovna postavka, saj GOES predstavljajo povprečno med 10 % in 30 % skupnih stroškov proizvodnje transformatorjev.

(157)

Utemeljene izpolnjene vprašalnike, ki vsebujejo vse zahtevane finančne podatke, je vrnilo 16 uporabnikov. Nekateri drugi uporabniki so predložili pisne pripombe, ki pa niso bile dovolj podrobne. Glede na predložene finančne podatke predstavljajo sodelujoči uporabniki približno 30 % celotne porabe Skupnosti.

(158)

Na splošno so uporabniki nasprotovali uvedbi ukrepov. Trdili so, da bi uvedba protidampinških ukrepov povzročila ustavitev uvoza iz zadevnih držav, zato bi postali odvisni od industrije Skupnosti, ki bi se tako znašla v monopolističnem položaju. Trdili so tudi, da bi uvedba ukrepov povzročila znatno povišanje cen in bi tako negativno vplivala na njihovo konkurenčnost v primerjavi z industrijo transformatorjev v državah nečlanicah. In končno so trdili, da industrija Skupnosti ne bi imela dovolj zmogljivosti za oskrbo predelovalne industrije, če bi bili ti ukrepi uvedeni.

(159)

Pred razpravo o vprašanjih, ki jih je sprožila predelovalna industrija, je treba za pravilno oceno položaja na trgu Skupnosti na tej stopnji omeniti nekatere osnovne informacije.

(160)

Opozoriti je treba, da je število proizvajalcev zadevnega izdelka v svetu omejeno. GOES izdeluje le 13 proizvajalcev v svetu. Po dva proizvajalca sta na Japonskem, v ZDA in v Rusiji, po en v Južni Koreji, na Kitajskem in v Braziliji, šest pa jih je v Evropski skupnosti (trije med njimi so povezani). Zato je Evropska skupnost trg z največjim številom proizvajalcev. Distribucijsko omrežje japonskih proizvajalcev in proizvajalcev v ZDA je na trgu Skupnosti izjemno dobro organizirano, saj imajo lastna storitvena središča in/ali povezane uvoznike v EU. Kot vse kaže, lahko le trije proizvajalci na svetu zagotavljajo preskrbo nekaterih visoko prepustnih (lasersko obdelanih) vrst zadevnega izdelka. Ti proizvajalci se nahajajo v EU, ZDA in na Japonskem.

(161)

Naj spomnimo na združitev treh proizvajalcev Skupnosti v letu 1999 v isto krovno družbo (ThyssenKrupp) z namenom ustvariti večji subjekt, ki bi lahko bolj učinkovito konkuriral drugim proizvajalcem GOES na svetovnem trgu. V tem času je združitev temeljito analizirala Evropska komisija in jo odobrila.

(162)

Nenazadnje je preiskava pokazala, da so sodelujoči uporabniki med OP kupovali 10 % GOES od ruskih in 15 % GOES od ameriških proizvajalcev, za katere je bil ugotovljen damping. Povedano drugače, sodelujoči uporabniki so bili v glavnem odvisni od drugih virov preskrbe: 75 % nabave so predstavljali nedampinški viri, od katerih je bilo okoli 60 % kupljenih od industrije Skupnosti. Le en uporabnik je GOES kupoval izključno iz dampinških virov, vendar se je pred kratkim preusmeril na dobavo iz industrije Skupnosti.

(163)

Ob upoštevanju teh informacij in prve trditve uporabnikov, da bodo postali odvisni izključno od preskrbe industrije Skupnosti, je treba spomniti, da cilj protidampinških dajatev ni zapreti trg Skupnosti pred uvozom, temveč ponovno vzpostaviti položaj poštenega trgovanja z odstranitvijo učinkov škodljivega dampinga. Uvoz iz zadevnih držav se zato ne bo ustavil, temveč nadaljeval, le da na nedampinški ali neškodljivi cenovni ravni.

(164)

To zlasti velja za Rusijo, saj za glavnega ruskega proizvajalca izvoznika, ki je predstavljal okoli 75 % ruskega uvoza v OP, ni bila ugotovljena stopnja dampinga, in ker je bila za drugega proizvajalca izvoznika ugotovljena sorazmerno omejena stopnja dampinga, ki je znašala 11,5 %. Sklicuje se tudi na naslov I. v nadaljevanju, kjer se predlaga, da se ukrepe, ki temeljijo na ugotovitvah sedanje preiskave, nadomesti s trenutno veljavnimi ukrepi za široke GOES iz Rusije, ki se gibljejo med 14,7 % in 40,1 %. Povedano drugače bi bila za Rusijo celotna teža protidampinških ukrepov, določenih s sedanjo preiskavo, veliko manjša kot trenutno veljavni ukrepi.

(165)

Pričakuje se, da se bo uvoz iz ZDA zaradi stalnega povpraševanja na trgu Skupnosti po nekaterih vrstah zadevnega izdelka, ki ga izdeluje omejeno število dobaviteljev v svetu, nadaljeval.

(166)

Sklicuje se tudi na uvodne izjave (190) do (193) o cenovnih zavezah, ki jih ponujata dva zadevna proizvajalca izvoznika. S temi zavezami se proizvajalca izvoznika zavezujeta prodajati svoje izdelke na trgu Skupnosti nad določeno cenovno ravnijo, kar bo odstranilo škodljive učinke dampinga. Zato se prekinitev uvoza iz zadevnih držav ne pričakuje.

(167)

Ob pričakovanem nadaljevanju uvoza iz zadevnih držav in ker so še vedno na voljo alternativni viri preskrbe, je trditev, da bi uvedba protidampinških dajatev privedla do monopolističnega položaja industrije Skupnosti, neutemeljena. Nasprotno, pričakuje se, da se ne bo nadaljeval le uvoz iz zadevnih držav, temveč tudi uvoz iz drugih tretjih držav. Poleg tega sestavlja industrijo Skupnosti več kot en proizvajalec, na trgu pa so dejavni tudi drugi proizvajalci Skupnosti (ki niso del industrije Skupnosti).

(168)

Nekatere stranke so trdile, da bo do monopolističnega položaja industrije Skupnosti prišlo zlasti v primeru nekaterih posebnih vrst zadevnega izdelka, tj. nekaterih visoko prepustnih vrst, ki jih izdeluje le zelo omejeno število proizvajalcev na svetu. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti na sklepe preiskave, da je treba za namen tega protidampinškega postopka vse zadevne izdelke šteti kot en izdelek. Zato je treba preiskavo, vključno z analizo interesa Skupnosti, izvesti ob upoštevanju izdelka kot celote, in ne posameznih določenih vrst izdelka.

(169)

Vendar pa ne glede na prej navedeno velja, da visoko prepustne vrste zadevnega izdelka izdeluje le omejeno število proizvajalcev na svetu, od katerih se eden nahaja v ZDA, dva na Japonskem in eden v Skupnosti (glej zgoraj). Ob upoštevanju tega je treba spomniti, da se pričakuje zagotavljanje teh virov preskrbe tudi po uvedbi ukrepov, vključno z uvozom iz ZDA, toda ne po dampinških ali škodljivih cenah. Zato se pričakuje, da se bo tudi za te določene vrste izdelka ohranila zadostna stopnja konkurenčnosti.

(170)

Tako trditve, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti, ker te določene vrste izdeluje le nekaj družb, ni mogoče šteti za veljaven razlog, da se enemu od proizvajalcev, v tem primeru proizvajalcu iz ZDA, dovoli prodajati izdelke na trgu Skupnosti po dampinških in škodljivih cenah. Spomniti je treba, da je bila za to družbo ugotovljena visoka stopnja dampinga v višini 47,6 %. Preiskava je pokazala, da so uporabniki kupovali znaten del izdelkov, ki vključujejo visoko prepustne vrste, od industrije Skupnosti, in da lahko stalen pritisk na cene zaradi dampinškega uvoza povzroči zaprtje tovarn v Skupnosti. V odsotnosti protidampinških ukrepov, ki odpravljajo negativen vpliv škodljivega dampinga, tako ni mogoče izključiti, da uporabniki ne bi postali povsem odvisni od uvoza, kar bi bilo za konkurenčnost in za predelovalno industrijo zagotovo škodljivo.

(171)

V zvezi s trditvijo, da se bodo cene zadevnega izdelka po uvedbi protidampinških ukrepov na trgu Skupnosti povišale, je treba priznati, da bo, ker je cilj ukrepov odstraniti škodljivi damping, po pričakovanjih vsaka uvedba ukrepov dejansko povzročila splošno povišanje cen. Vendar se pričakuje, da bo učinek zmeren.

(172)

Za zagotavljanje konkurenčnosti bo še vedno na voljo zadostno število virov preskrbe, ki jih ukrepi ne bodo prizadeli. Kot je bilo predhodno omenjeno, bi imeli v primeru Rusije protidampinški ukrepi na podlagi ukrepov, določenih v sedanji preiskavi, ki bi nadomestili obstoječe ukrepe za široke GOES (glej uvodni izjavi (194) in (195)), manjši celotni učinek kot ukrepi, ki so veljali v OP. Z uporabo ukrepov, določenih v sedanji preiskavi o ruskem uvozu zadevnega izdelka v Skupnost med OP, bi bile splošne protidampinške dajatve štirikrat nižje od tistih, ki se plačujejo sedaj.

(173)

Glede uvozov iz ZDA in ob uporabi pravila nižje dajatve bo odpravljen le škodljivi del stopnje dampinga, kar bo povprečno privedlo do vzpostavitve cen uvoza iz ZDA na ravni, ki je še vedno nižja od tiste iz leta 2002.

(174)

Ovreči je treba tudi trditev, da bo uvedba protidampinških ukrepov povzročila pomanjkanje izdelkov. Kot je navedeno prej, se bi uvoz po pričakovanjih nadaljeval v vseh primerih tudi ob uvedbi protidampinških ukrepov. Poleg tega je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti večja kot je bila splošna poraba Skupnosti med OP. Če bo vzpostavljena poštena raven cen Skupnosti, je mogoče pričakovati, da bo industrija Skupnosti svojo prodajo preusmerila nazaj na domač trg in zmanjšala izvozno prodajo.

(175)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bo zaprtje italijanske tovarne povzročilo zmanjšanje celotne proizvodnje zadevnega izdelka v industriji Skupnosti, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje na trgu Skupnosti. Vendar je ta argument dvomljiv, saj bi predvsem zahteval zaščito industrije Skupnosti pred dampinškim uvozom, da se prepreči zapiranje tovarn in ohrani proizvodna zmogljivost.

(176)

Opozoriti je treba tudi, da bo proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti tudi po objavljenemu zaprtju tovarne še vedno večja od povpraševanja Skupnosti v OP, in da nameravajo preostali proizvajalci investirati v svoje proizvodne zmogljivosti za nadaljnje zagotavljanje zadostne oskrbe trga Skupnosti. Položaj, v katerem se ponovno vzpostavi poštena konkurenčnost in raven cen na trgu Skupnosti, kar zagotavlja zadovoljiv donos industrije Skupnosti, je zagotovo ugoden za te naložbe in preusmeritev prodaje na trg Skupnosti.

(177)

Končno je treba opomniti, da so uporabniki večino trditev že izrazili v okviru prejšnje preiskave, ki je privedla do uvedbe protidampinških ukrepov za široke GOES iz Rusije. Kljub trditvam, ki so bile v tistem času zavrnjene, saj so bile ocenjene kot neutemeljene ali pa za njih ni bilo ugotovljeno, da so v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote, uporabniki niso predložili nobenih dokazov v okviru sedanje preiskave, da so imeli ti ukrepi negativen vpliv, kot so trdili takrat. To nakazuje, da po pričakovanjih ukrepi, ki temeljijo na trenutnih ugotovitvah, prav tako ne bodo imeli znatnega negativnega vpliva na predelovalno industrijo.

(178)

Iz vseh zgoraj omenjenih razlogov je mogoče sklepati, da v primeru uvedbe ukrepov uporabniki zadevnih izdelkov ne bi bili v celoti odvisni izključno od industrije Skupnosti, da uvedba ukrepov večinoma ne bi negativno vplivala na nakupno ceno za uporabnike ali pa bi vplivala le v manjši meri, in da v prihodnje ne bi bilo splošnega pomanjkanja pri preskrbi z GOES na trgu Skupnosti.

(179)

V preiskavi je sodeloval le en nepovezan uvoznik, ki je nasprotoval uvedbi ukrepov zaradi tega, ker naj bi ukrepi pomenili konec njihovega trgovanja z zadevnim izdelkom. Ker je družba uvažala izključno GOES iz ene od zadevnih držav, je mogoče pričakovati, da jo bo uvedba ukrepov neposredno prizadela. Toda uvoznik bi imel še vedno možnost uvažati od drugih dobaviteljev, za katere ukrepi ne veljajo. Kaže tudi, da okoli 75 % prometa tega uvoznika ni povezanega z zadevnim izdelkom. Ob upoštevanju teh elementov se šteje, da je pričakovati sorazmerno omejen negativen učinek uvedbe ukrepov. Ob upoštevanju dejstva, da ni škodljivih učinkov zaradi uvedbe ukrepov ugotavljal noben drug uvoznik, se sklene, da to na splošno ne bo negativno vplivalo na uvoznike.

(180)

Opozoriti je treba tudi, da se nizka stopnja sodelovanja uvoznikov razlaga z dejstvom, da uporabniki večinoma uvažajo GOES sami, zato se je treba sklicevati na prej navedene ugotovitve.

(181)

Pričakuje se, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili ponovno vzpostavitev dobičkonosnega obsega prodaje na trgu Skupnosti in višji tržni delež. Ugotovljeno je bilo, da je dampinški uvoz znatno prispeval k postopnemu zaprtju tovarne ene od družb, ki je del industrije Skupnosti, ob upoštevanju slabega položaja industrije Skupnosti kot celote pa obstaja tudi tveganje, da bi morali drugi proizvajalci Skupnosti v odsotnosti ukrepov zapreti nekaj proizvodnih linij ali pa celo celotne proizvodne zmogljivosti in odpustiti del zaposlenih. Možno je, da bodo nekateri negativni učinki privedli do povišanja cen za uporabnike, vendar pa bodo ti učinki omejeni. Upoštevati je treba tudi, da je ohranitev trdne in konkurenčne industrije Skupnosti na trgu, ki ga nič več ne izkrivljajo nepoštene trgovinske prakse, v interesu uporabnikov.

(182)

Ob upoštevanju omejenih virov preskrbe po svetu je v interesu uporabnikov Skupnosti tudi, da se viri preskrbe v Skupnosti še dodatno ne zmanjšajo zaradi dampinškega uvoza, kar bi lahko povzročilo dodatno zmanjšanje dejavnosti industrije Skupnosti, zaradi česar bi bili uporabniki GOES vedno bolj odvisni od uvoženega materiala.

(183)

Ob upoštevanju sprejetih sklepov o dampingu, povzročene škode in interesa Skupnosti je treba za uvoz zadevnega izdelka iz ZDA in Rusije uvesti ukrepe.

(184)

Stopnja dampinških ukrepov bi morala biti takšna, da bi odpravila škodo, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočati kritje njenih stroškov in pridobitev dobička pred obdavčitvijo, kar bi lahko dosegla v normalnih konkurenčnih pogojih, tj. v odsotnosti dampinškega uvoza.

(185)

Na podlagi razpoložljivih podatkov je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnja dobička 5 % od prometa, ki jo je industrija Skupnosti dosegla leta 2001, lahko šteje za primerno stopnjo, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla v odsotnosti škodljivega dampinga. Treba je opozoriti, da je bila ta stopnja dobička uporabljena tudi za ugotavljanje stopnje škode v okviru preiskave, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov za GOES, širine več kot 500 mm. Potrebno zvišanje cene je bilo nato ugotovljeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene na enaki ravni trgovanja, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila ugotovljena s prilagoditvijo prodajne cene vsake družbe, ki sestavlja industrijo Skupnosti, v taki meri, da bi bili stroški kriti, temu pa se je prištela prej omenjena stopnja dobička. Vsa odstopanja od te primerjave so bila nato izražena kot odstotek skupne CIF uvozne vrednosti.

(186)

Na podlagi prej omenjenega in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe velja, da je treba uvesti dokončne protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Rusije in ZDA na ravni najnižjih stopenj dampinga in škode v skladu s „pravilom nižje dajatve“.

(187)

Na podlagi prej omenjenega so predlagane dokončne dajatve naslednje:

(188)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezna družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Odražajo stanje, ugotovljeno med navedeno preiskavo v zvezi s temi družbami. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako izključno uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo družbe, torej posamezne pravne osebe, navedene v operativnem delu te uredbe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(189)

Kateri koli zahtevek za uporabo stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo, skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(190)

En proizvajalec izvoznik iz ZDA in en proizvjalec izvoznik iz Rusije sta ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(191)

Komisija je mnenja, da je mogoče zaveze, ki sta jih ponudila AK Steel Corporation in NMLK sprejeti, saj bodo odpravile škodljiv učinek dampinga. Redna in podrobna poročila, ki jih bosta družbi zagotavljali Komisiji, bodo omogočila učinkovito spremljanje, zaradi strukture družb pa Komisija meni tudi, da je tveganje izogibanja obveznostim minimalno.

(192)

Za zagotovitev učinkovitega upoštevanja in spremljanja zavez ob predložitvi zahtevka za dajanje v prosti promet v skladu z zavezo, je oprostitev dajatev možna le ob predložitvi trgovinskega računa, ki vsebuje podatke, navedene v Prilogi, ki so potrebni, da lahko carinski organi v potrebnem obsegu preverijo ujemanje pošiljk s trgovinskimi dokumenti. Kadar tak račun ni predložen ali kadar ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, je treba plačati ustrezno stopnjo protidampinške dajatve.

(193)

V primeru domnevne kršitve, kršitve ali umika zaveze družbe se lahko uvede protidampinška dajatev v skladu s členoma 8(9) in (10) osnovne uredbe.

(194)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (3) te uredbe je treba spomniti, da se je vmesni pregled začel z namenom omogočiti spremembe ali razveljaviti dokončne protidampinške ukrepe, uvedene v zvezi z uvozom širokih GOES iz Rusije. Do tega je prišlo zaradi dejstva, da sodijo ti izdelki v okvir izdelkov, ki so predmet postopkov v zvezi z uvozom zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz ZDA in Rusije v Skupnost.

(195)

Na podlagi zgornjih ugotovitev in sklepov je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je treba ukrepe uvesti za GOES vseh širin, kot je opisano v uvodni izjavi (3), med drugim za GOES s poreklom iz Rusije. Zato velja, da nadaljevanje ukrepov, ki jih uvaja Uredba Sveta (ES) št. 151/2003, ni potrebno in jih je treba zato razveljaviti, saj ti ukrepi zajemajo tudi široke GOES —

(a)

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza izdelku, opisanemu v členu 1(1);

(b)

je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi, predložen carinskim organom držav članic ob predložitvi deklaracije za dajanje v prosti promet in

(c)

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na trgovinskemu računu.

27.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/27

(1)

Septembra 2000 je Svet z uredbama (ES) št. 1994/2000 (2) in št. 1993/2000 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve, ki se gibljejo od 1 % do 8,2 % in dokončne protidampinške dajatve na uvoz stiren-butadien-stiren termoplastične gume („SBS“) s poreklom iz Tajvana.

(2)

Stopnja dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih za proizvajalce izvoznike v Tajvanu in izražena kot odstotek CIF franko meja, je bila naslednja:

(3)

28. maja 2004 je Komisija v skladu s členom 5 osnovne uredbe, v obvestilu („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (4), objavila začetek protidampinškega postopka glede uvoza SBS s poreklom iz Republike Koreje („Koreja“) in Rusije v Skupnost.

(4)

Istega dne je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5), v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe objavila začetek vmesnega pregleda dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1993/2000 o uvozu SBS s poreklom iz Tajvana.

(5)

Protidampinška preiskava se je začela po pritožbi, ki jo je 13. aprila 2004 vložil European Chemical Industry Council (Evropski svet za kemično industrijo) („CEFIC“ oziroma „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje SBS v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(6)

Vmesni pregled je temeljil na zahtevi, ki jo je vložil CEFIC, in je vseboval dokaze, da sta se damping in škoda ponavljala in da obstoječi ukrepi niso več zadostovali za preprečitev škodljivega dampinga.

(7)

Službe Komisije so o začetku postopka uradno obvestile proizvajalce izvoznike v Koreji, Rusiji in Tajvanu, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce pritožnike Skupnosti. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da v roku, določenem v obvestilih o začetku, v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(8)

Zaradi številnih uvoznikov SBS v Skupnost, navedenih v pritožbi in v zahtevi, so obvestila o začetku za določitev škode predvidela uporabo vzorčenja za uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Da bi se službe Komisije lahko odločile, ali je vzorčenje potrebno in, če bi bilo, izbrale vzorec, so bili vsi uvozniki v Skupnosti zaprošeni, naj se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilih o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v času vzorčenja, povezanih z stiren-butadien-stiren termoplastično gumo (od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004). Po preučitvi podatkov, ki so jih predložili uvozniki, in zaradi majhnega števila odgovorov na vprašanja o vzorčenju je bilo odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim zadevnim strankam in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilih o začetku.

(11)

Odgovore so posredovali en korejski proizvajalec izvoznik, en ruski proizvajalec, skupaj z dvema z njim povezanima ruskima družbama, štirje tajvanski proizvajalci, štirje proizvajalci Skupnosti in štirje nepovezani uvozniki. Uporabniki niso posredovali nobenega odgovora.

(12)

Službe Komisije so iskale in preverile podatke, ki so se zdeli potrebni za določanje dampinga, škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. V skladu s členom 16(1) osnovne uredbe so se izvedli obiski zaradi preveritve v prostorih naslednjih družb:

(13)

Preiskava je pokazala, da je samo ena ruska družba, JSC Voronezhsyntezkauchuk, proizvajala zadevne izdelke, medtem ko je bila družba JSC SIBUR odgovorna predvsem za domačo prodajo in dobavo surovin. Družba Gazexport je bila odgovorna za izvoz večino časa v OP. Vendar bodo za namene te preiskave tri med seboj povezane ruske družbe obravnavane kot ena družba, torej ‚skupina SIBUR‘.

(14)

Ob upoštevanju potrebe po nadaljnjem pregledu nekaterih vidikov škode, vzrokov in interesa Skupnosti ter zlasti ob upoštevanju vzporednega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz SBS s poreklom iz Tajvana, za uvoz SBS s poreklom iz Koreje in Rusije niso bile uvedene nobene začasne protidampinške dajatve. Vse stranke so bile obveščene o predhodnih ugotovitvah preiskave in jim je bil odobren rok, v katerem so lahko predložile pripombe na ugotovitve; vse predložene ustne in pisne pripombe različnih strank so bile upoštevane.

(15)

Službe Komisije so še naprej iskale in preverjale vse podatke, potrebne za dokončne ugotovitve, zlasti glede uvoza SBS iz Tajvana.

(16)

Nato so bile vse zainteresirane stranke obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za:

(17)

Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 (‚obdobje preiskave‘ ali ‚OP‘). Preiskava gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP (‚obravnavano obdobje‘).

(19)

Zadevni izdelek je stiren-butadien-stiren termoplastična guma, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 4002 19 00, ex 4002 99 10 in ex 4002 99 90.

(20)

Stiren-butadien-stiren termoplastična guma je triblok kopolimer iz monomernega stirena in butadiena. Lahko je suh ali z dodanim oljem, ki se doda v fazi proizvodnje. Poleg tega se ga lahko proizvede v različnih oblikah, ki se določijo z različnimi specifikacijami, kot so razmerje med stirenom in butadienom, vsebnost olja ali kemična simetrija. Čeprav je možnih vrst SBS veliko, imajo enake osnovne fizikalne značilnosti in med različnimi vrstami ne obstajajo jasne meje. Prav tako se lahko vse vrste SBS uporabljajo za enake namene, kot so toplotna obdelava bitumna za cestni asfalt in za strešne membrane, za tehnične sestavine ali sestavine v obutveni industriji, za obdelavo plastike in lepila. Zato se za namene te preiskave obravnavajo kot en sam izdelek.

(21)

Med kontrolnimi obiski je bilo ugotovljeno, da je eno podjetje izvažalo stiren-izopren-stiren blok polimer (‚SIS‘) v Skupnost v OP. Štelo se je, da se ta izdelek ne more obravnavati kot zadevni izdelek. Dejansko ima SIS drugačno fizikalno sestavo kot SBS, saj je monomer v srednjem bloku polimera izopren namesto butadiena. Zato nima istih fizikalnih značilnosti in posledično ni zajet v ta postopek.

(22)

Za zadevne izdelke in SBS, proizveden in prodan na notranjem trgu v Koreji, Rusiji in na Tajvanu, ter za SBS, proizveden z industrijo Skupnosti in prodan v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in kemične značilnosti in enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

Splošna metodologija, določena spodaj, je bila uporabljena za vse proizvajalce izvoznike v Koreji, Rusiji in Tajvanu. Nadaljnja predstavitev ugotovitev glede dampinga za zadevne države zato opisuje samo vprašanja, ki zadevajo posamezno državo izvoznico.

(24)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe so službe Komisije najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverile, ali je njegova domača prodaja SBS reprezentativna, tj., ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega izvoza proizvajalca v Skupnost. Službe Komisije so nato opredelile, tiste vrste SBS, ki so jih na domačem trgu prodajale družbe, ki imajo v celoti reprezentativno domačo prodajo, im ki so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(25)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto SBS, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste SBS se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste SBS, izvožene v Skupnost.

(26)

Službe Komisije so nato proučile, ali se lahko posamezna vrsta SBS, prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje kot prodana med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer tako, da se vzpostavi delež dobičkonosne prodaje zadevne vrste SBS neodvisnim strankam. V primerih, ko je obseg prodaje ustrezne vrste SBS, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste SBS predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste, ali je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja kot proizvodni stroški, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo te vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste.

(27)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti. Kadar koli se domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec izvoznik, niso mogle uporabiti za določitev normalne vrednosti, se je štelo, da je bila primerna osnova za določitev normalne vrednosti konstruirana vrednost te posebne vrste SBS.

(28)

Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka, ki so bili po potrebi prilagojeni, prištet razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (stroški PSA) ter za ustrezno stopnjo dobička. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali stroški PSA ter dobiček, ki so ga ustvarili posamezni zadevni proizvajalci izvozniki na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(29)

Dejanski domači stroški PSA so se upoštevali kot zanesljivi, ko se je lahko celoten obseg domače prodaje zadevne družbe v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost štel kot reprezentativen. Domača stopnja dobička je bila določena na osnovi domače prodaje tistih vrst, ki so bile prodane med običajnim potekom trgovine. V ta namen se je uporabila metodologija, določena zgoraj.

(30)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(31)

Primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen je bila opravljena na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotavljanje pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Primerne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(32)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je za vsakega proizvajalca izvoznika primerjala tehtana povprečna normalna vrednost s tehtano povprečno izvozno ceno.

(33)

En korejski proizvajalec izvoznik je predložil odgovor na vprašalnik. Preiskava je pokazala, da je bila celotna domača prodaja korejske družbe reprezentativna. Poleg tega je celoten obseg domače prodaje posamezne vrste SBS, ki jo je družba prodala, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljivih vrst SBS, izvoženih v Skupnost, in se bi zato lahko štel kot reprezentativen.

(34)

Za določitev normalne vrednosti se domače cene lahko uporabljajo za dve vrsti izdelkov. Za tri vrste izdelkov je normalna vrednost temeljila samo na dobičkonosnih prodajah. Za pet vrst izdelkov je bilo med OP dobičkonosne manj kot 10 % domače prodaje. Zato je Komisija v teh primerih konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi lastnih proizvodnih stroškov proizvajalca izvoznika, ki jim je bila dodana razumna vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (stroški PSA) in dobička. Glede tega so stroški PSA temeljili na stroških PSA družbe, saj je bila njena domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, kot je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Za stopnjo dobička je bil v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe uporabljen dobiček od domače prodaje med običajnim potekom trgovanja.

(35)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Skupnost v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(36)

Prilagoditve so bile opravljene v zvezi s prevoznimi, zavarovalnimi, manipulativnimi stroški in stroški kreditov, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno. V skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe je družba zahtevala in ji je bila priznana prilagoditev za povračilo dajatev za normalno vrednost z utemeljitvijo, da so uvozne dajatve bremenile podobni izdelek, ko je bil porabljen v državi izvoznici, bile pa so povrnjene, ko je bil SBS prodan za izvoz.

(37)

Družba je prav tako zahtevala prilagoditev za količinske popuste. Med obiski zaradi preveritve je imela družba priložnost dokazati, da so količinski popusti vplivali na cene. Vendar niso mogli ustrezno kvantificirati domnevnih popustov in dokazati, da so neposredno povezani z zadevnimi prodajami. Zato je bil v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe zahtevek zavrnjen.

(38)

Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, je:

(39)

Ker je stopnja dampinga za družbo Korea Kumho Petrochemicals de minimis, tj. manj kot 2 %, bi se moral postopek proti Koreji končati brez uvedbe ukrepov v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe.

(40)

Tri povezana podjetja so predložila odgovore na vprašalnik in so se obravnavali skupaj.

(41)

Preiskava je pokazala, da je bila vsa domača ruska prodaja reprezentativna in da se je v EU prodajala samo ena določena vrsta izdelka. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja ustrezne vrste SBS zadostna in da se ta prodaja lahko šteje kot reprezentativna. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je vrsta izdelka, ki se je izvažala v EU, prodajala tudi v običajnem poteku trgovanja. Zato se dejanske domače cene lahko uporabile za določitev normalne vrednosti.

(42)

Ena od družb skupine SIBUR je sama proizvajala glavne surovine, butadien in stiren, in jih kupovala le v primeru pomanjkanja. Ker so bili posredovani nasprotujoči si podatki glede količine nekaterih kupljenih surovin v primerjavi s količino proizvedenih surovin v OP, so službe Komisije za vzpostavitev stroškov surovin za določitev stroškov proizvodnje v skladu z določbami členov 2(5) in 18 osnovne uredbe uporabile razpoložljiva dejstva, v tem primeru največjo količino kupljenih surovin, o katerih so poročale družbe. Vendar celotni revidirani proizvodni stroški niso spremenili ugotovitve, da so domače cene primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(43)

Ob upoštevanju razdelitve nalog med zadevne družbe so morali biti proizvodni stroški določeni s seštevanjem ustreznih stroškov proizvodne družbe, JSC Voronezhsyntezkauchuk, z ustreznimi stroški družbe JSC SIBUR.

(44)

Potem ko so bile družbe obveščene o odločitvi, da se začasni ukrepi ne uvedejo, so zahtevale popravek določene normalne vrednosti z utemeljitvijo, da so po pomoti poročale o svojih domačih prodajnih cenah skupaj z ruskim DDV. Med obiskom zaradi preveritve so bile preverjene domače prodajne cene za eno družbo in ugotovljeno je bilo, da so bile posredovane v neto obliki, brez dajatev. Pri drugi družbi s prodajo na domačem trgu domačih prodajnih cen ni bilo mogoče ustrezno preveriti med obiskom zaradi preveritve, saj družba ni mogla v celoti navesti svojih transakcij domače prodaje v tistem času. Vendar so bile celotne domače cene, sporočene pozneje, preverjene z naključno izbiro računov. Na podlagi teh računov so službe Komisije ugotovile, da je družba sporočila svoje cene domače prodaje v neto obliki, brez dajatev. Za ostalo domačo prodajo službe Komisije niso mogle pravočasno opraviti nadaljnjih preiskav glede DDV. Na podlagi zgoraj navedenega je bil zahtevek zavrnjen.

(45)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Skupnost v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(46)

Ker je bila vsa prodaja opravljena na podlagi cene franko tovarna, so bile prilagoditve narejene samo glede manipuliranja in kreditnih stroškov, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno.

(47)

Potem ko so bile družbe obveščene o odločitvi, da se začasni ukrepi ne uvedejo, so zahtevale prilagoditev razlik glede fizikalnih značilnosti v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe, in trdile, da je SBS, ki ga proizvedejo one, nižje kakovosti kot izdelek, ki ga proizvede industrija Skupnosti. Med obiskom zaradi preveritve je bilo preverjeno in potrjeno, da je bil SBS, proizveden in prodan na domačem ruskem trgu, enak kot SBS, prodan v ES. Zato je bil v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe zahtevek zavrnjen.

(48)

Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, je:

(49)

Štirje proizvajalci iz Tajvana so predložili odgovore na vprašalnik. Odgovori so pokazali, da sta samo tisti dve družbi, ki sta bili obdavčeni z individualnimi dampinškimi dajatvami, izvažali zadevni izdelek v ES v OP.

(50)

Za eno družbo je preiskava pokazala, da je bila vsa domača prodaja reprezentativna in da se je v EU prodajala samo ena specifična vrsta izdelka. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja ustrezne vrste SBS zadostna in da se ta prodaja lahko šteje kot reprezentativna. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je vrsta izdelka, ki se je izvažala v EU, prodajala tudi v običajnem poteku trgovanja. Zato so se dejanske domače cene lahko uporabile za določitev normalne vrednosti.

(51)

Za druge sodelujoče družbe je preiskava pokazala, da je bila celotna domača prodaja reprezentativna. Poleg tega je celoten obseg domače prodaje osmih vrst SBS, ki jih je družba prodajala, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljivih vrst SBS, izvoženih v Skupnost, in bi se zato lahko štel kot reprezentativen. Vendar se ena vrsta SBS, prodana v EU, ni prodajala na domačem trgu.

(52)

Za določitev normalne vrednosti se domače cene lahko uporabljajo za osem vrst izdelkov. Za vrste izdelkov, za katere ni bila ugotovljena domača prodaja, so službe Komisije določile normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi lastnih proizvodnih stroškov proizvajalca izvoznika, ki jim je bila dodana razumna vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (stroški PSA) in dobička. Glede tega so stroški PSA temeljili na stroških PSA te družbe za navedeno domačo prodajo podobnih izdelkov, ki so bili reprezentativni, kot je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Za stopnjo dobička je bil v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe uporabljen dobiček od domače prodaje med običajnim potekom trgovanja.

(53)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Skupnost v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(54)

Za eno družbo so bile prilagoditve opravljene v zvezi s prevoznimi, zavarovalnimi, manipulativnimi, kreditnimi stroški in provizijo, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(55)

Družba je nato zahtevala prilagoditev za poprodajne stroške v skladu s členom 2(10)(h) osnovne uredbe in trdila, da je bila posebna poprodajna storitev na voljo samo za prodajo na domačem trgu. Družbi je bila med obiskom zaradi preveritve dana priložnost za utemeljitev te zahteve, vendar ni mogla dokazati, da so bile zagotovljene kakršne koli poprodajne storitve. Zato je bil v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe zahtevek zavrnjen.

(56)

Poleg tega je družba zahtevala prilagoditev za pretvorbe valute v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe. Zahtevek je temeljil na dejstvu, da je družba ohranila prodajni znesek za nekatere izvozne prodaje v valuti računa in ga pretvorila samo, ko je bil tečaj ugoden. Ker pa je bil menjalni tečaj, uporabljen v računovodskem sistemu, enak kot dnevni tečaj individualne izvozne prodaje, in je zato odražal obseg prodaje v domači valuti, se niso mogle uvesti nobene prilagoditve za špekulantske dobičke pri pretvorbi valut. Ker družba ni dokazala, da so bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(10)(j) osnovne uredbe, je bil zahtevek zavrnjen.

(57)

Za drugo družbo so bile prilagoditve opravljene v zvezi s prevoznimi, zavarovalnimi, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja, embaliranja in kreditnimi stroški, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(58)

Ta družba je prav tako zahtevala prilagoditev za razlike v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe z utemeljitvijo, da del prodaje zadevnih vrst izdelkov nižje kakovosti v EU ni imel ustrezne enakovredne prodaje na domačem trgu. Med obiskom zaradi preveritve je imela družba priložnost dokazati, da so domnevne razlike v fizikalnih značilnostih vplivale na cene in na primerljivost cen. Vendar pa niso mogli dokazati, da so imele domnevne fizikalne razlike stalen vpliv na ceno ali na uporabo zadevnega izdelka v primerjavi z ustrezno vrsto SBS višje kakovosti, prodano na domačem trgu. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(59)

Ugotovljene stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, so:

(60)

Pritožbo so podprli naslednji proizvajalci Skupnosti:

(61)

Ker ti štirje sodelujoči proizvajalci pritožniki Skupnosti predstavljajo 100 % proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti, se šteje, da proizvajalci pritožniki sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(62)

Potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti skupaj z vsemi uvozi iz Koreje, Rusije in Tajvana ter z ocenjenim deležem uvoza SBS iz drugih tretjih držav pod ustreznimi oznakami KN, saj SBS predstavlja le del teh carinskih oznak. Ta delež se je določil z metodologijo, uporabljeno pri pritožbi, ob odsotnosti vseh drugih virov informacij. Uvoz iz Koreje, Rusije in Tajvana je bil določen na podlagi številk, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v teh treh državah, saj je bilo med preiskavo ugotovljeno, da prestavljajo 100 % izvoza zadevnih izdelkov iz zadevnih držav v Skupnost.

(63)

Med letom 2000 in OP se je potrošnja Skupnosti zmanjšala s 193 756 ton na 180 195 ton, tj. za 7 %. Vendar je potrošnja v Skupnosti dosegla vrh leta 2002 in se nato močno znižala za 9 %.

(64)

Komisija je nadalje proučila, ali naj se učinki uvoza SBS s poreklom iz Koreje, Rusije in Tajvana ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(65)

Ta člen določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki so hkrati predmet protidampinških preiskav, ocenijo kumulativno samo, če je določeno, da je (a) stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake države, več kot de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza vsake posamezne države ni zanemarljiv, ter (b) kumulativna ocena učinkov uvoza ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in podobnimi izdelki Skupnosti.

(66)

Glede Koreje in enega tajvanskega proizvajalca izvoznika je preiskava pokazala, da je bil ugotovljen bodisi de minimis ali damping ni bil ugotovljen. Zato v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe ta zadevni uvoz ni mogel biti kumulativno ocenjen. Nasprotno pa so, ko je navedeno zgoraj, stopnje dampinga, ugotovljene za Rusijo in drugega sodelujočega tajvanskega izvoznika precej nad ravnjo de minimis in obseg uvoza iz navedenih držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe, s kumulativnim tržnim deležem, ki dosega 5,3 %.

(67)

Da bi določile ustreznost kumulativne ocene ob upoštevanju konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki dveh družb in med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti, so službe Komisije analizirale tržno obnašanje izvoznikov glede gibanja obsega izvoza in cen.

(68)

Podobna gibanja obsega izvoza so bila ugotovljena za Tajvan in Rusijo, s 77 % povečanjem za Rusijo in 151 % za Tajvan med letom 2001, ki je bilo leto po uvedbi ukrepov za Tajvan, in OP. Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da ni znatne razlike v tržnem obnašanju ruskih in tajvanskih izvoznikov, pri katerih je bil ugotovljen damping glede gibanja obsega izvoza v Skupnost.

(69)

Podobno tržno obnašanje je bilo ugotovljeno pri ruskih in tajvanskih proizvajalcih tudi glede izvoznih cen. Pravzaprav sta te državi za SBS znižali svoje povprečne prodajne cene na enoto za 18 % in 6 % od leta 2001, potem ko so bili uvedeni ukrepi za tajvanski uvoz in se je obseg uvoza iz Rusije znatno povečal, do konca OP. Poleg tega je bila za uvoze iż obeh držav ugotovljena podobna stopnja nelojalnega nižanja cen.

(70)

Preiskava je prav tako pokazala, da so se za uvoz iz zadevnih držav v Skupnost uporabljali isti prodajni kanali, saj se uvoz večinoma prodaja preko distributerjev in ne končnim strankam.

(71)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je razloženo zgoraj, da imata zadevni izdelek, uvožen iz zadevnih držav in izdelek, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične značilnosti in se jih glede medsebojne zamenljivosti in zamenljivosti obravnava enako. Ugotovljeno je bilo, da različni izvozi zadevnega izdelka iz zadevnih držav konkurirajo drug drugemu in s SBS, ki ga proizvaja industrija Skupnosti.

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so upravičevali kumulacijo uvoza SBS s poreklom iz Rusije in Tajvana.

(73)

Dampinški uvoz SBS iz Rusije in Tajvana se je močno povečal, z 2 834 ton leta 2000 na 9 523 ton v OP. Ustrezni tržni delež se je povečal s 1,5 % leta 2000 na 5,3 % v OP.

(74)

Tehtana povprečna cena dampinškega uvoza SBS s poreklom iz Rusije in Tajvana se je znižala za 12 % med letom 2000 in OP.

(75)

Za določitev nelojalnega nižanja cen je Komisija analizirala podatke, ki zadevajo OP. Ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti so bile prodajne cene za neodvisne stranke, ki so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnost in po odbitku popustov in rabatov. Cene za različne vrste SBS, določene v vprašalnikih, so bile primerjane s prodajnimi cenami, ki so jih izvozniki zaračunali kot neto cene brez popustov in ki so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene CIF na meji Skupnosti z ustreznimi prilagoditvami za stroške carinskega evidentiranja in stroške, nastale po uvozu.

(76)

Uvozniki in ruski proizvajalec so trdili — industrija Skupnosti je to tudi potrdila — da je kakovost podobnih izdelkov, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, navadno višja kot kakovost zadevnega izdelka, uvoženega iz Rusije. Na podlagi ugotovitve se je štelo, da je ta razlika v kakovosti utemeljila ocenjeno 5 % prilagoditev, ki je bila dodana ceni CIF na meji Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(77)

V OP je bila tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za Rusijo in za tajvanskega proizvajalca, za katerega je bil ugotovljen damping, okoli 15 %.

(78)

Med ocenjevanjem zgornjih številk se je treba zavedati, da je SBS iz različnih virov kljub kakovostnim prilagoditvam večinoma medsebojno zamenljiv in je zato cena pomembno merilo pri izbiri vira nabave. To krepi učinek kakršnega koli nelojalnega nižanja cen.

(79)

Obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je zmanjšal za 4 % v obravnavanem obdobju. Po povečanju leta 2002 se je proizvodnja zmanjšala leta 2003 in v OP.

(80)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot, ki jih ima industrija Skupnosti, ob upoštevanju tehničnih motenj v proizvodnji ter dejstva, da je bila v nekaterih primerih zmogljivost delno uporabljena za druge izdelke, proizvedene z istimi proizvodnimi linijami.

(81)

Proizvodna zmogljivost SBS je ostala v obravnavanem obdobju stabilna. Po rahlem povečanju leta 2001 in 2002 se je leta 2003 zmanjšala na enako raven kot leta 2000 in na tej ravni ostala v OP.

(82)

Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti so se zmanjšale za 4 odstotne točke z 79 % na 75 %. Vzrok zmanjšanja izkoriščenosti zmogljivosti je zgolj zmanjšanje obsega proizvodnje industrije Skupnosti, saj se sama proizvodna zmogljivost ni spremenila.

(83)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 60 %. Zdi se, da ima povečanje zalog dva razloga, eden je znižanje prodaje in drug proizvodnja različnih novih vrst SBS, za katere je bilo potrebno več časa, da so se začele tržiti.

(84)

V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti vložila približno 60 milijonov EUR, največ v tovarne in stroje (približno 48 %) ter v raziskovalne in razvojne projekte (23 %). Te naložbe so bile nujno potrebne predvsem za ohranitev proizvodne zmogljivosti na njeni trenutni ravni. Po močnem zmanjšanju v letih 2001 in 2002 so se naložbe spet povečale leta 2003 in v OP, vendar so bile še vedno pod ravnijo iz leta 2000. Vzrok povečanja leta 2003 in v OP sta bila vzdrževanje in posodabljanje, zahtevana za uvedbo novih vrst SBS, kar je bilo nujno potrebno za ohranitev konkurenčnosti industrije Skupnosti. Poleg tega je razlog za nihanje naložb ciklična življenjska doba nekaterih strojev. V obravnavanem obdobju so se letne naložbe skupaj zmanjšale za 11 %.

(85)

Prodaja SBS industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je zmanjšala za 15 % od leta 2000 do OP. Ker se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti zmanjšala samo za 7 %, je močno zmanjšanje prodaje industrije Skupnosti povzročilo znatno izgubo tržnega deleža, ki se je dejansko zmanjšal z 89 % na 82 %.

(86)

Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti na enoto je bila v OP večinoma na enaki ravni, če jo primerjamo z letom 2000, saj se je znižala samo za 1 %. Prodajna cena industrije Skupnosti na enoto se je najprej zvišala za 6 % med letoma 2000 in 2001 in se nato postopno znižala za 7 % od leta 2001 do OP.

(87)

V obravnavanem obdobju se je tehtana povprečna dobičkonosnost neto prometa industrije Skupnosti za njeno prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti zmanjšala z 2,2 % na 1,2 %. Najprej se je močno povečala z 2,2 % leta 2000 na 9,3 % leta 2001, kar je sovpadlo z uvedbo protidampinških in izravnalnih ukrepov na uvoz SBS iz Tajvana, ter se nato stalno manjšala od leta 2001 dalje.

(88)

V OP je bil ustvarjen denarni tok –0,7 milijonov EUR. Razmere so bile leta 2000 težke predvsem zaradi visoke ravni naložb. Kljub temu je industrija Skupnosti lahko ustvarila pozitivni denarni tok za leta 2001, 2002 in 2003. Vendar se je stanje denarnega toka močno poslabšalo od leta 2002 do OP.

(89)

Donosnost čiste vrednosti se je za zadevni izdelek zmanjšala za 5 % v obravnavanem obdobju. Po prvotnem zvišanju na 0,3 % leta 2001 in na2,8 % leta 2002, se je močno zmanjšal na –8,5 % leta 2003 in na –11,2 % v OP.

(90)

Trije od štirih proizvajalcev Skupnosti pripadajo velikim naftnim skupinam, četrto pa ima 100 % v lasti investicijski sklad. Glede zmožnosti zagotavljanja kapitala ni bilo ne zahtevka industrije Skupnosti ne podatka, ki bi kazal, da je industrija Skupnosti imela težave pri zagotavljanju kapitala za svoje dejavnosti.

(91)

Zaposlenost v industriji Skupnosti se je znižala za 7 % v obravnavanem obdobju. Plače so v obravnavanem obdobju ostale stabilne: celotne plače so se rahlo zvišale za 1 %, kar je precej manj kot je evropska stopnja inflacije v navedenem obdobju.

(92)

Produktivnost industrije Skupnosti se je povečala za 4 % v obravnavanem obdobju. Rahla nihanja v obravnavanem obdobju so neposredno povezana z razvojem zaposlenosti. To povečanje kaže, da so proizvajalci Skupnosti ne le prilagodili število zaposlenih glede na znižanje plač, temveč so tudi uspeli izboljšati svojo učinkovitost.

(93)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti med letom 2000 in OP zmanjšala za 6 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam zmanjšal za 15 %. Tako se je prodaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala precej bolj kot povpraševanje. Posledično se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 8 odstotnih točk.

(94)

Kar zadeva vpliv obsega dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen dampinškega uvoza iz Rusije in Tajvana, ta vpliv ni zanemarljiv.

(95)

Treba je opozoriti, da je industrija Skupnosti nekaj časa v obravnavanem obdobju imela težave zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza iz Tajvana. Industrija Skupnosti si je nekoliko opomogla po uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov za uvoz iz Tajvana leta 2000. Vendar se je stanje industrije Skupnosti spet poslabšalo po letu 2002, ko se je iz Tajvana, Rusije in Koreje močno povečal uvoz s cenami, ki so bile nelojalno nižje kot cene Skupnosti.

(96)

Kumulativni obseg dampinškega uvoza iz Rusije in Tajvana se je povečal, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža, s kumulativnim tržnim deležem 5,3 % v OP. Poleg tega se je tehtana povprečna cena dampinškega uvoza iz Rusije in Tajvana znižala za 12 % v obravnavanem obdobju. Znižanje se kaže v ugotovljenem nelojalnem nižanju cen.

(97)

Večina kazalnikov škode v industriji Skupnosti je v obravnavanem obdobju pokazala negativen razvoj, kar kaže na stanje škode. Medtem ko se je celotna poraba SBS v Skupnosti zmanjšala za 7 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 15 %, skupaj z ustrezno 7 % izgubo pri tržnem deležu. Obseg proizvodnje se je zmanjšal za 4 %; proizvodna zmogljivost je stagnirala in izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 4 odstotne točke. V obravnavanem obdobju se je povprečna prodajna cena na enoto se znižala za 1 % in dobičkonosnost neto prometa za 1,1 odstotne točke. Drugi kazalniki, povezani z dobičkonosnostjo, kot je donosnost čiste vrednosti, so se v obravnavanem obdobju prav tako poslabšali. Zaposlenost se je zmanjšala za 7 %, medtem ko se je produktivnost povečala za 4 %. Povprečne plače pa so se zvišale za 1 %, manj kot evropska stopnja inflacije v obravnavanem obdobju.

(98)

Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da je industrija Skupnosti v težkem gospodarskem in finančnem položaju in je utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(99)

V skladu s členoma 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročil dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav. Poleg tega so bili poleg dampinškega uvoza v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe proučeni drugi znani dejavniki, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se ne bi za kakršno koli škodo, ki so jo povzročili ti dejavniki, krivilo dampinškega uvoza.

(100)

Dampinški uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 3,8 % v tržnem deležu v obravnavanem obdobju, medtem ko so se v OP cene tega uvoza znižale za 12 % in nelojalno znižale cene industrije Skupnosti za 15,3 %. Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju večinoma uspela svoje prodajne cene ohraniti stabilne, vendar ji je to uspelo na račun obsega prodaje in tržnega deleža, kar je vplivalo na njeno dobičkonosnost.

(101)

Medtem ko bi prva analiza zgoraj omenjenih podatkov kazala na znaten učinek dampinškega uvoza na razmere v industriji Skupnosti, podrobnejša preiskava tega ne potrjuje. Prvič, obstaja samo delno časovno sovpadanje med poslabšanjem razmer v industriji Skupnosti in trenutkom, ko se je prisotnost dampinškega uvoza najbolj čutila. Medtem ko se je obseg dampinškega uvoza rahlo zmanjšal med letoma 2001 in 2002 ter nato močno povečal leta 2003 (+ 80 %), se je v celotnem obravnavanem obdobju prodaja industrije Skupnosti postopoma zmanjšala. Poleg tega je industrija Skupnosti izgubila tržni delež samo v obdobju 2000 — 2002, medtem ko je dampinški uvoz v celotnem obravnavanem obdobju svoj tržni delež povečal. To povečanje je bilo zlasti močno leta 2003 in v OP, saj se je tržni delež dampinškega uvoza povečal z 2,5 % leta 2002 na 4,7 % leta 2003 in 5,3 % v OP. V istem obdobju je industrija Skupnosti rahlo povečala svoj tržni delež z 81 % leta 2002 na 82 % leta 003 in v OP. Nadalje je ugotovljeno, da je industrija Skupnosti dosegla svojo najvišjo stopnjo dobičkonosnosti leta 2001 in 2002, v času, ko je izgubila svoj tržni delež. Stopnja dobičkonosnosti se je nato le še nižala. Prodajne cene industrije Skupnosti so ostale stabilne v celotnem obdobju. Priznava se, da so se te cene znižale od leta 2003 dalje, ker industrija Skupnosti ni bila sposobna prenesti povečanja nekaterih stroškov. Vendar se nesposobnost prenesti povečanje teh stroškov ne more pripisati dampinškemu uvozu oziroma se mu jo lahko pripiše le v omejenem obsegu, zlasti ker je treba opozoriti, da je imel nedampinški uvoz višjo stopnjo nelojalnega nižanja cen kot dampinški uvoz. Poleg tega je tržni delež dampinškega uvoza vedno ostal pod 5,3 %, medtem ko je nedampinški uvoz imel približno 12 % tržni delež. Vse to kaže, da kakšen koli pritisk na cene s strani uvoza izhaja predvsem iz nedampinškega uvoza.

(102)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz morda izvajal nekaj pritiska na cene industrije Skupnosti in je imel nekaj negativnega vpliva na razmere v industriji Skupnosti. Vendar je bilo ob odsotnosti jasnega časovnega sovpadanja med razvojem obsega, tržnega deleža in cen dampinškega uvoza na eni strani ter industrije Skupnosti na drugi strani težko ugotoviti vpliv dampinškega uvoza na škodljive razmere v industriji Skupnosti. Zato ni bilo sklenjeno, da je dampinški uvoz imel odločilno vlogo pri nastanku škodljivih razmer v industriji Skupnosti.

(103)

Potrošnja SBS v Skupnosti se je zmanjšala za 7 % v obravnavanem obdobju. To je morda delno vplivalo na razmere v industriji Skupnosti, saj je proizvodnja SBS glavna intenzivna dejavnost, pri kateri ima obseg prodaje neposreden vpliv na dobičkonosnost.

(104)

Vendar se zmanjšanje potrošnje lahko obravnava le kot eden od številnih vzrokov za škodljive razmere v industriji Skupnosti, ker se je izkazalo, da se je uvoz iz Koreje, Rusije in Tajvana povečal v obravnavanem obdobju in tako prevzel del tržnega deleža industrije Skupnosti.

(105)

Prav tako je bilo proučeno nihanje tečaja glede eura in ameriškega dolarja, saj se večina uvoznih transakcij iz zadevnih držav v ES obravnava v ameriških dolarjih. Vrednost eura se je glede na ameriški dolar povečala od sredine leta 2002 in znatno v OP ter s tem pospešila uvoz v euroobmočje v tem obdobju. Glede na to sta en izvoznik in ena zainteresirana stranka trdila, da je v ‚dolarsko usmerjenem‘ podjetništvu depreciacija te valute glede na euro gotovo znatno prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ter se mora zato upoštevati.

(106)

Vendar je treba opozoriti, da je istočasna revalorizacija eura zmanjšala škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, saj so cene surovin, ki predstavljajo 40 % cene proizvodnje, na mednarodnih trgih proizvodov navedene v ameriških dolarjih.

(107)

Poleg tega se je izvoz proizvajalcev Skupnosti nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju povečal, medtem ko se je uvoz zadevnega izdelka iz Združenih držav v Skupnost zmanjšal, kar kaže, da apreciacija eura glede na ameriški dolar ni sama po sebi odločilen dejavnik za izgubo tržnega deleža proizvajalcev Skupnosti na trgu ES.

(108)

Čeprav se torej na prvi pogled ne more izključiti, da je apreciacija eura glede na ameriški dolar morda pospešila uvoz SBS iz zadevnih držav, so tudi nihanja tečaja izravnala škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Pole tega ta apreciacija ni ne bolj pospeševala uvoza drugih držav, ki temeljijo na dolarju, kot zadevnih držav, ne preprečila povečanje izvoza proizvajalcev Skupnosti izven Skupnosti. Zato se ni štelo, da so imela nihanja tečaja znatni vpliv na škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti. Pomembneje je, da je analiza škode osredotočena na cene in količine dampinškega uvoza in ne na vprašanje, zakaj so se dampinški uvozi izvajali na kateri koli ravni cen. Tako se zdi, da vpliv nihanja menjalnih tečajev na cene dampinškega uvoza po definiciji ne more biti še en dejavnik škode.

(109)

Ocenjen je bil vpliv nedampinškega uvoza iz Koreje in Tajvana na razmere v industriji Skupnosti. Zaradi spoštovanja zaupnosti podatkov, ki so jih priskrbele posamezne družbe, so le-ti predstavljeni na kumulativni podlagi.

(110)

Nedampinški uvoz iz Koreje in Tajvana je kazal enako gibanje. Na kumulativni podlagi se je glede obsega povečal za 56 % in glede tržnega deleža za 5,2 odstotnih točk v obravnavanem obdobju ter dosegel tržni delež 12,8 % v OP. Obseg tega nedampinškega uvoza je tako prestavljal 2,4-kratni obseg dampinškega uvoza v OP. Poleg tega je bila stopnja nelojalnega nižanja cen, ki se je lahko izračunala za nedampinški uvoz iz Koreje in Tajvana, višja (17,4 %) kot za dampinški uvoz (15,3 %). To znatno nelojalno nižanje cen je skupaj z znatnim obsegom nedampinškega uvoza močno prispevalo k pritisku na cene na trgu ES.

(111)

Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da je bil vpliv obsega in cene nedampinškega uvoza iz Koreje in Tajvana tolikšen, da se lahko šteje kot tisti, ki je znatno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in da je dampinški uvoz iz Rusije in Tajvana igral manj pomembno vlogo kot nedampinški uvoz.

(112)

Uvoz iz drugih tretjih držav je imel v OP v Skupnosti 0,4 % tržni delež; sklenjeno je bilo, da je njegov vpliv na škodljive razmere v Skupnosti ni bil znaten.

(113)

Ugotovljeno je bilo, da so se stroški surovin v obravnavanem obdobju povečali. To je prispevalo k manjši dobičkonosnosti industrije Skupnosti. Vendar industrija Skupnosti navadno skuša to povečanje stroškov prenesti na svoje stranke. Zaradi velikega pritiska na cene s strani nedampinškega uvoza in, precej manj, s strani dampinškega uvoza to ni bilo mogoče. Poleg tega so se korejski in tajvanski proizvajalci izvozniki soočali s povečanjem stroškov surovin, in sicer s podobno ravnijo povečanja kot proizvajalci Skupnosti. Samo povečanje stroškov surovin v Skupnosti torej ni bilo tisto, ki je negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti, temveč je bil razlog sovpadanje pritiska na cene s strani uvoza in povečanje stroškov.

(114)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da nihanja stroškov surovin v Skupnosti kot taka niso bila tisti dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Skupnosti.

(115)

Podatki kažejo, da je dampinški uvoz izvajal določen pritisk na cene industrije Skupnosti in je prispeval k škodljivim razmeram v tej industriji. Vendar podrobnejša analiza, zlasti na podlagi razvoja gibanj v obravnavanem obdobju, ni razkrila vzročne povezave, saj ni bilo časovnega sovpadanja med poslabšanjem razmer v industriji Skupnosti in vplivi dampinškega uvoza.

(116)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da kolikor je časovno sovpadanje obstajalo med povečanjem dampinškega uvoza iz Rusije in Tajvana glede obsega in tržnega deleža na eni strani in poslabšanjem razmer v industriji Skupnosti, ki se je kazala v izgubi tržnega deleža in zmanjšanju dobičkonosnosti na drugi strani, je takšno časovno sovpadanje obstajalo tudi za nedampinški uvoz, katerega obseg se je v obravnavanem obdobju povečal veliko bolj kot obseg dampinškega uvoza.

(117)

Nadalje je imel nedampinški uvoz iz Koreje in Tajvana v OP znatno večji obseg kot dampinški uvoz in posledično znatno višji tržni delež (12,8 % v primerjavi s 5,3 %). Poleg tega tako dampinški kot nedampinški uvoz nelojalno nižata cene Skupnosti, pri čemer je nelojalno nižanje cen nedampinškega uvoza še na višji ravni. Zato je ostrejšo konkurenco kot dampinški uvoz za Skupnost predstavljal uvoz drugih proizvajalcev/držav s poštenimi cenami. Nedampinški uvoz je bil tako glavni dejavnik za škodljive razmere v industriji Skupnosti.

(118)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da je k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, prispevalo zmanjšanje potrošnje v ES.

(119)

Industrija Skupnosti je tem sklepom ugovarjala in trdila, da vpliv drugih dejavnikov ni bil zadosten za prekinitev vzročne povezave med dampinškim uvozom iz Rusije in Tajvana ter škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar, ker niso podali kakršnih koli argumentov, ki bi lahko razveljavili oceno in sklepe iz uvodne izjave (100) do (102), (103), (109) do (111) in (115) do (118), se je štelo, da podani argumenti ne zadostujejo za drugačen sklep.

(120)

Za zaključek je treba poudariti, da čeprav je dampinški uvoz morda prispeval k škodi, ni bilo ugotovljeno, da bi lahko sam po sebi povzročil znatno škodo. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe so bili proučeni drugi dejavniki in škoda se je v veliki meri lahko pripisala vplivom nedampinških cen in zmanjšanju povpraševanja.

(121)

V okviru vmesnega pregleda glede Tajvana je bilo prav tako proučeno, ali se spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo dampinga lahko upravičeno štejejo kot spremenjene okoliščine trajne narave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(122)

Proučen je bil verjeten razvoj domačih cen na tajvanskem trgu in izvoznih cen SBS iz Tajvana. Glede tega je bilo ugotovljeno, da ima Tajvan velik domači trg za zadevni izdelek in da so se v primerjavi s prvotno preiskavo domače cene zvišale še za večji odstotek kot stroški surovin.

(123)

Glede izvoza SBS iz Tajvana je treba najprej opozoriti, da trg EU predstavlja majhen del celotnega izvoza. Dejansko je preiskava pokazala, da so sodelujoče družbe prodale 75 % svoje proizvodnje SBS na dobro razvitih trgih tretjih držav. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so se izvozne cene postopno zvišale od leta 2002 do OP, in sicer za 10 % in 15 %. Zato se ne pričakuje, da bo ukinitev ukrepov za Tajvan pomenila znatno nevarnost za nov damping.

(124)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo zato zaključeno, da se spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo dampinga lahko upravičeno štejejo kot spremenjene okoliščine trajne narave.

(125)

Glede na dejstvo, da za uvoz SBS s poreklom iz Koreje in za eno družbo s Tajvana damping ni bil ugotovljen, in da se je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, lahko v veliki meri pripisala drugim dejavnikom, kot so obseg in cene uvoza, ki ni bil prodan po dampinških cenah, ter zmanjšanje povpraševanja, se vzročna povezava med dampingom in škodo glede dampinškega uvoza iz Rusije in Tajvana ni mogla vzpostaviti v zadostni meri. Protidampinški postopki glede SBS s poreklom iz Koreje, Rusije in Tajvana se bodo zato ukinili v skladu s členom 9(2) in 9(3) osnovne uredbe —

27.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/42

(1)

Komisija je 28. maja 2004 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“) in Rusije v Skupnost in začetek vmesnega pregleda protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin, širine več kot 500 mm, s poreklom iz Rusije.

(2)

Glede na potrebo po nadaljnji proučitvi določenih vidikov preiskave in zaradi medsebojnega razmerja z zgoraj omenjenim vmesnim pregledom je bilo odločeno, da se preiskava nadaljuje brez uvedbe začasnih ukrepov.

(3)

Komisija je zato nadaljevala preiskavo dampinga, škode in interesa Skupnosti; dokončne ugotovitve in sklepi te preiskave so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1371/2005 (3) o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Združenih držav Amerike in Rusije („končna uredba“).

(4)

Preiskava je potrdila začasne ugotovitve glede škodljivega dampinga v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in ZDA.

(5)

Na podlagi razkritja dokončnih ugotovitev sta en sodelujoči proizvajalec izvoznik v Rusiji (Novolipetsk Iron & Steel Corporation) in en sodelujoči proizvajalec izvoznik v ZDA (AK Steel Corporation) ponudila, da bosta sprejela zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne Uredbe. V tej zavezi sta zadevna proizvajalca izvoznika ponudila, da bosta zadevni izdelek prodajala po ali nad stopnjami, ki odpravljajo škodljivi učinek dampinga.

(6)

Družbi bosta Komisiji tudi redno posredovali podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija zavezo učinkovito nadzoruje. Poleg tega imata ti dve družbi tako prodajno strukturo, da je po mnenju Komisije nevarnost izogibanja dogovorjeni zavezi majhna.

(7)

Glede na zgoraj navedeno se šteje ta zaveza za sprejemljivo.

(8)

Da bi Komisija lahko učinkovito spremljala, kako družba izpolnjuje zaveze, kadar je zahtevek za sprostitev v prost pretok na podlagi zaveze predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatev možna le s predložitvijo trgovinskega računa, ki bo vseboval vsaj podatke, navedene v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1371/2005. Ta stopnja podatkov je potrebna tudi zato, da lahko carinski organi z zadostno natančnostjo ugotovijo, da pošiljka ustreza trgovinskim dokumentom. Kadar tak račun ni predložen ali kadar ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezen znesek protidampinške dajatve.

(9)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali suma kršitve se v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe lahko uvede protidampinška dajatev —