11.8.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1290/2005

z dne 21. junija 2005

o financiranju skupne kmetijske politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupna kmetijska politika obsega vrsto ukrepov, vključno z ukrepi za razvoj podeželja. Zato je pomembno zagotoviti financiranje, ki bo prispevalo k uresničevanju ciljev skupne kmetijske politike. Glede na to, da imajo ti ukrepi nekatere skupne elemente, hkrati pa se v več pogledih razlikujejo, je treba postaviti njihovo financiranje v ureditveni okvir, ki bo po potrebi omogočal različne obravnave. Zaradi teh razlik je treba ustanoviti dva evropska kmetijska sklada: Evropski kmetijski jamstveni sklad (v nadaljevanju „EKJS“), ki bo financiral tržne ukrepe in ostale ukrepe, in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljevanju „EKSRP“), namenjen financiranju programov za razvoj podeželja.

(2)

Iz proračuna Skupnosti se morajo financirati odhodki skupne kmetijske politike, vključno z odhodki za razvoj podeželja, prek obeh prej navedenih skladov na centraliziran način ali v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Skupnostjo, skladno s členom 53 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2). Treba je podrobno opredeliti ukrepe, ki se financirajo iz obeh skladov.

(3)

Če ob potrditvi obračunov Komisija nima zadostnega zagotovila, da je državni nadzor primeren in pregleden ter da plačilne agencije preverjajo zakonitost in dopustnost izjav o odhodkih, ki jih plačujejo, ne more v razumnem roku določiti skupnega zneska odhodkov Evropskega kmetijskega sklada. Zato je treba predvideti določbe o akreditaciji plačilnih agencij s strani držav članic, ki uvedejo postopke za pridobitev potrebnih izjav o zagotovilu, potrdila o sistemih upravljanja in nadzora ter potrdil o letnih računovodskih izkazih s strani neodvisnih organov.

(4)

Da bi se zagotovila usklajenost pravil o akreditaciji v državah članicah, mora Komisija zagotoviti smernice za merila, ki se bodo uporabljala. Poleg tega je treba za zagotavljanje preglednosti državnega nadzora, predvsem pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in izplačila, če je potrebno, omejiti število pristojnih organov in teles, ki so jim dodeljene te odgovornosti, in pri tem upoštevati ustavna določila vsake države članice.

(5)

Če država članica podeli akreditacijo več kot eni plačilni agenciji, mora usklajenost upravljanja skladov zagotoviti tako, da določi usklajevalni organ, ki je zadolžen za povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami in ki zagotavlja, da Komisija hitro prejema zahtevane podatke o dejavnostih različnih plačilnih agencij.

(6)

Da bi se na področju financiranja stroškov skupne kmetijske politike zagotovilo usklajeno sodelovanje med Komisijo in državami članicami in predvsem, da bi se Komisiji omogočilo natančno spremljanje finančnega upravljanja držav članic ter zaradi potrditve obračunov odhodkov akreditiranih plačilnih agencij, morajo države članice Komisiji sporočati določene informacije, ali pa jih hraniti, da ji bodo na razpolago. V ta namen je treba uporabiti najboljšo informacijsko tehnologijo.

(7)	Za pripravo podatkov, ki bodo posredovani Komisiji, ter za celovit in takojšen dostop Komisije do podatkov o odhodkih in do dokumentov v fizični ali elektronski obliki, je treba določiti pravila glede sporočanja podatkov, njihovega pošiljanja in načina sporočanja ter predpisanih rokov.

(8)

Financiranje ukrepov in dejavnosti, ki jih zahteva skupna kmetijska politika, se delno izvaja v okviru deljenega upravljanja. Da bi zagotovili pravilno finančno upravljanje skladov Skupnosti, mora Komisija nadzirati upravljanje skladov, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic, zadolženi za izvajanje plačil. Treba je določiti vrsto nadzora, ki ga bo izvajala Komisija, in pogoje, ki ji bodo omogočali prevzeti odgovornost pri izvrševanju proračuna, ter pojasniti obveznosti glede sodelovanja držav članic.

(9)

Samo plačilne agencije, ki so jim države članice podelile akreditacijo, lahko jamčijo, da so bila pred dodelitvijo pomoči Skupnosti pri upravičencih izvedena potrebna preverjanja. Zato mora biti natančno navedeno, da bodo iz proračuna Skupnosti povrnjeni samo odhodki, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije.

(10)

Finančna sredstva iz EKJS, ki so potrebna za kritje odhodkov akreditiranih plačilnih agencij, odobri Komisija državam članicam v obliki povračil po knjiženju odhodka s strani teh agencij. Medtem ko čakajo na povračilo v obliki mesečnih plačil, morajo države članice angažirati potrebna sredstva za potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij. Države članice in upravičenci, zadolženi za izvajanje skupne kmetijske politike, sami krijejo stroške za osebje in administrativne stroške.

(11)

Pomembno je, da Skupnost upravičencem pomoč izplača pravočasno, da jo lahko učinkovito uporabijo. Če države članice ne spoštujejo plačilnih rokov, določenih v zakonodaji Skupnosti, lahko to povzroči resne probleme za upravičence in ogrozi letni proračun Skupnosti. Zato je treba iz financiranja Skupnosti izključiti odhodke, ki so nastali zaradi neupoštevanja plačilnih rokov. Upoštevati je treba tudi načelo sorazmernosti, zato mora imeti Komisija možnost določiti izjeme od tega splošnega pravila.

(12)

Treba je predvideti upravni postopek, ki bo Komisiji omogočal odločanje o zmanjšanju ali začasni prekinitvi mesečnih plačil, kadar ji podatki, ki jih sporočajo države članice, ne dajejo ustreznega zagotovila o upoštevanju predpisov Skupnosti, ki se uporabljajo in odkrije očitno zlorabo pri uporabi skladov Skupnosti. V točno določenih primerih bi bila zmanjšanje ali prekinitev možna tudi brez uporabe tega postopka. V obeh primerih Komisija o tem obvesti zadevno državo članico in pri tem navede, da sprejete odločitve o zmanjšanju ali prekinitvi mesečnih plačil ne vplivajo na odločitve ob potrditvi obračunov.

(13)

V okviru proračunske discipline je treba določiti letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS in pri tem upoštevati najvišje zneske, ki so bili za ta sklad določeni v finančni perspektivi, ter vsote, ki jih je določila Komisija ob uporabi člena 10(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za ureditev neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3), in zneske, določene v členih 143d in 143e navedene uredbe.

(14)

Proračunska disciplina predpisuje tudi, da je treba letno zgornjo mejo, ki jo financira EKJS, upoštevati v vseh okoliščinah in na vseh stopnjah proračunskega postopka in izvajanja proračuna. Zato je treba nacionalno zgornjo mejo neposrednih plačil držav članic ustrezno prilagoditi v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in upoštevati kot finančno zgornjo mejo za ta neposredna plačila za zadevno državo članico, prav tako je treba zagotoviti, da povračila teh plačil ne presežejo omenjene finančne zgornje meje. Proračunska disciplina med drugim tudi predpisuje, da vsi zakonodajni ukrepi, ki jih je predlagala Komisija ali sta jih določila Svet ali Komisija v okviru skupne kmetijske politike in proračuna EKJS, ne sme presegati letne zgornje meje odhodkov, financiranih iz tega sklada. Prav tako je ustrezno, da se Komisija pooblasti za določanje prilagoditev iz člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če jih Svet ne določi pred 30. junijem koledarskega leta, v katerem se prilagoditve uporabijo.

(15)

Ukrepi za izračun finančne zgornje meje pri določanju finančnega prispevka EKJS in EKSRP, ne vplivajo na pristojnosti proračunskih organov, določenih v Pogodbi. Zato morajo biti podlaga teh ukrepov referenčni zneski, določeni v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (4)(v nadaljevanju „medinstitucionalni sporazum“) in na finančni perspektivi iz Priloge I omenjenega sporazuma.

(16)

Proračunska disciplina vključuje tudi neprekinjeno preverjanje srednjeročnega proračunskega stanja. Zaradi tega je pomembno, da ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi svoja predvidevanja in analizo, ter Svetu po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Da se zagotovi spoštovanje predlagane letne zgornje meje, mora Komisija tudi imeti možnost, da popolnoma in v vsakem trenutku uporabi svoja pooblastila za upravljanje ter Svetu po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za izravnavo proračunskega stanja. Če na koncu proračunskega leta zahtevki za povračilo, ki jih predložijo države članice, niso v skladu z letno zgornjo mejo, mora Komisija imeti možnost sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili tako začasno razdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev med države članice v sorazmerju z njihovo zahtevo za neporavnano povračilo kot spoštovanje zgornje meje, določene za zadevno leto. Plačila za zadevno leto morajo biti izvršena v naslednjem proračunskem obdobju, pri čemer je treba upoštevati določeni znesek; zato je treba točno določiti skupni znesek financiranja posamezne države s strani Skupnosti, kot tudi kompenzacijo med državami članicami.

(17)

V času izvajanja proračuna mora Komisija uvesti mesečni sistem pripravljenosti in spremljanja kmetijskih odhodkov, da bo v primeru nevarnosti prekoračitve letne zgornje meje lahko kar najhitreje ukrepala, določila primerne ukrepe v okviru dodeljenih upravnih pooblastil in, če se ukrepi izkažejo kot nezadostni, predlagala Svetu uvedbo drugih ukrepov v najkrajšem roku. Da bo tak sistem deloval nemoteno, mora omogočati primerjavo dejanskih odhodkov z oceno odhodkov, temelječo na podlagi odhodkov iz predhodnih let. Komisija mora v mesečnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu primerjati potek odhodkov, izvršenih do datuma poročila, z oceno predvidenih odhodkov ter predvideti potek izvajanja v preostalem proračunskem obdobju.

(18)	Pri izdelavi proračunskih dokumentov za Svet mora Komisija uporabljati menjalni tečaj, usklajen z zadnjimi dostopnimi podatki, in upoštevati rok, ki preteče od izdelave do predaje dokumentov.

(19)

Financiranje programov za razvoj podeželja se izvaja iz proračuna Skupnosti na podlagi obveznosti v letnih obrokih. Državam članicam mora biti omogočeno razpolaganje s predvidenimi skladi Skupnosti takoj, ko začnejo izvajati program za razvoj podeželja. Zato je treba uvesti predhodno financiranje in tako zagotoviti enakomeren pretok sredstev, ki bo omogočil primeren način izvrševanja plačil upravičencem in določitev omejitev takega ukrepa.

(20)	Ne glede na predhodno financiranje je treba razlikovati med plačili Komisije akreditiranim plačilnim agencijam, vmesnimi plačili in izplačilom preostanka ter določiti način njihovega nakazila.

(21)	Za zaščito finančnih interesov Skupnosti mora imeti Komisija možnost prekinitve ali zmanjšanja vmesnih plačil v primeru neupravičenih odhodkov. Uveden mora biti postopek, ki bo državam članicam omogočal dokazovanje upravičenosti njihovih plačil.

(22)	Pravilo o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti mora prispevati k pospeševanju izvajanja programov in k pravilnemu finančnemu upravljanju.

(23)

Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunskimi sredstvi Skupnosti mora Komisija letno izvesti potrditev obračunov teh agencij. Odločitev o potrditvi obračunov mora zajemati celovitost, točnost in verodostojnost predloženih računov, ne pa tudi skladnosti odhodkov z zakonodajo Skupnosti.

(24)

O tem, ali so odhodki držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti, odloča Komisija, ki v skladu s členom 211 Pogodbe skrbi za pravilno uporabo zakonodaje Skupnosti. Državam članicam je treba dati pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da se v primeru neskladja med njimi in Komisijo zatečejo k poravnavi. Da bodo države članice dobile pravna in finančna zagotovila glede odhodkov, izvršenih v preteklem obdobju, je treba določiti najdaljše obdobje, v katerem Komisija lahko oceni, da ima nespoštovanje predpisov Skupnosti finančne posledice.

(25)	Za zavarovanje finančnih interesov proračuna Skupnosti je ustrezno, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev dejanskega in pravilnega izvajanja finančnih operacij Skladov. Prav tako morajo države članice preprečiti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, ki jo storijo upravičenci.

(26)

Če gre za odhodke, ki niso v skladu z zakonodajo Skupnosti in zato niso utemeljeni, morajo biti v primeru izterjave zneskov, nakazanih s strani EKJS, izterjane vsote povrnjene skladu. Treba je predvideti sistem finančne odgovornosti za primere, ko so bile narejene nepravilnosti in skupni znesek ni bil izterjan. V ta namen je zaradi varovanja interesov proračuna Skupnosti treba uvesti postopek, po katerem bo Komisija lahko sprejemala odločitve o bremenitvi računa zadevne države članice za del sredstev, ki so bila izgubljena zaradi nepravilnosti in niso bila izterjana v razumnem roku. V določenih primerih malomarnosti države članice je upravičeno zadevno državo članico bremeniti za celoten znesek. Če pa država članica spoštuje svoje obveznosti iz internih postopkov, je treba najti pošten način za razdelitev finančnega bremena med Skupnost in državo članico.

(27)

Postopki izterjave, ki jih izvajajo države članice, lahko povzročijo večletno zamudo pri izterjavah, hkrati pa ne morejo zagotoviti uspešnega izida. Stroški postopka so lahko tudi nesorazmerni glede na izvršeno ali izvršljivo izterjavo. Zato je treba v nekaterih primerih državam članicam omogočiti ustavitev postopkov izterjav.

(28)

Ker so bila sredstva dodeljena posamezni državi članici, morajo biti, kar zadeva EKSRP, v primeru izterjave ali razveljavitve zaradi nepravilnosti, na razpolago za odobrene programe razvoja podeželja v zadevni državi članici. Zaradi zavarovanja interesov proračuna Skupnosti je treba predvideti določbe za primere, če država članica, ki bo ugotovila nepravilnosti, ne bo izvedla potrebnih ukrepov.

(29)

Da bi se omogočila ponovna uporaba sredstev v okviru EKJS ali EKSRP, je treba določiti način nakazovanja zneskov, ki so jih države članice izterjale v okviru potrditve skladnosti in v nadaljnjih postopkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti in malomarnosti, kakor tudi za dodatne prelevmane v mlečnem sektorju in sektorju mlečnih proizvodov.

(30)

Da bi Komisija lahko izpolnila obveznosti pri zagotavljanju obstoja in pravilnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora odhodkov Skupnosti v državah članicah, je treba, ne glede na nadzor, ki ga izvajajo države članice, predvideti preverjanje s strani pooblaščenih oseb Komisije, ki lahko države članice zaprosi za pomoč.

(31)	Pri pripravi podatkov, ki bodo poslani Komisiji, je treba čimveč uporabljati informacijsko tehnologijo. V času preverjanja je pomembno, da ima Komisija celoten in takojšen dostop do podatkov o odhodkih, ki so v fizični ali elektronski obliki.

(32)

Treba je določiti datum za zadnja plačila za programe za razvoj podeželja, ki so odobreni za obdobje 2000 — 2006 in financirani iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (v nadaljevanju „EKUJS“). Treba je tudi predvideti posebne prehodne ukrepe, ki bodo državam članicam omogočili pridobitev povračil izvršenih plačil po tem datumu. Ti ukrepi morajo vključevati tudi določila o izterjavah predplačil, ki jih je nakazala Komisija na podlagi drugega pododstavka člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (5), in o zneskih, ki so bili predmet prostovoljne modulacije iz členov 4 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za ureditev neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (6).

(33)

Treba je določiti datum, od katerega dalje lahko Komisija samodejno razveljavi odobrene vendar neporabljene zneske, ki jih v okviru programov razvoja podeželja financira Jamstveni oddelek EKUJS, če dokumenti, potrebni za zaključek dejavnosti, do tega datuma niso prispeli do Komisije. Treba je določiti, katere dokumente potrebuje Komisija, da bi ugotovila, če so bili ukrepi zaključeni.

(34)	Komisija je odgovorna za upravljanje obeh skladov in med Komisijo in državami članicami je predvideno tesno sodelovanje v okviru Odbora za kmetijske sklade.

(35)	Obseg financiranja Skupnosti zahteva redno obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta v obliki finančnih poročil.

(36)	Ker se pri uporabi sistemov državnega nadzora in preverjanja skladnosti sporočajo tudi osebni podatki in poslovne skrivnosti, države članice in Komisija zagotovijo zaupnost tako prejetih informacij.

(37)	Da se zagotovi dobro finančno upravljanje proračuna Skupnosti ob upoštevanju načela pravičnosti tako na ravni držav članic kakor tudi kmetovalcev, morajo biti natančno navedena pravila za uporabo eura.

(38)

Treba je razveljaviti Uredbo Sveta št. 25 o financiranju skupne kmetijske politike (7) in Uredbo Sveta (ES) št. 723/97 z dne 22. aprila 1997 o izvajanju delovnih programov držav članic za kontrolo odhodkov Jamstvenega oddelka EKUJS (8) ter Uredbo (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike. Prav tako je treba črtati nekatere člene Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju (9), glede na to, da so ustrezne določbe predvidene v tej uredbi.

(39)

V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10) je treba sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe in med njimi ločiti ukrepe, za katere velja postopek odborov za upravljanje posvetovanje, pri čemer je v nekaterih primerih in zaradi učinkovitosti postopek s posvetovalnim odborom ustreznejši.

(40)

Nadomestitev določb iz razveljavljenih uredb z določbami, ki jih predvideva ta uredba, bi lahko povzročila določene praktične in posebne težave, zlasti pri prehodu na nove ureditve, ki jih ta uredba ne obravnava. Komisiji je treba omogočiti sprejem potrebnih in upravičenih ukrepov, da se bo lahko odzvala na to možnost. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, toda le, če je potrebno in za omejeno obdobje.

(41)	Glede na to, da se obdobje načrtovanja programov razvoja podeželja, financiranih na podlagi te uredbe, začne 1. januarja 2007, je ustrezno, da se ta uredba začne uporabljati od tega datuma naprej. Vendar pa je pomembno, da se nekatere določbe uporabljajo že pred tem datumom.

(42)	Računsko sodišče je izdalo mnenje (11).

(43)	Evropski gospodarski in socialni odbor je izdal mnenje (12)—

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet in področje uporabe

Ta uredba določa pogoje in posebna pravila, ki se uporabljajo na področju financiranja odhodkov skupne kmetijske politike, vključno z odhodki za razvoj podeželja.

Člen 2

Skladi za financiranje kmetijskih odhodkov

1.   Za dosego ciljev skupne kmetijske politike, kot jih določa Pogodba, in za zagotavljanje financiranja različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi razvoja podeželja, sta ustanovljena:

(a)	Evropski kmetijski jamstveni sklad, v nadaljevanju EKJS;

(b)	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, v nadaljevanju EKSRP.

2.   EKJS in EKSRP spadata v splošni del proračuna Evropskih skupnosti.

Člen 3

Odhodki EKJS

1.   EKJS financira, z deljenim upravljanjem med državami članicami in Komisijo, naslednje odhodke, izvršene v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(a)	povračila za izvoz kmetijskih proizvodov v tretje države;

(b)	intervencijske ukrepe za ureditev kmetijskih trgov;

(c)	neposredna plačila kmetovalcem, predvidena v okviru skupne kmetijske politike;

(d)	finančne prispevke Skupnosti za ukrepe obveščanja in pospeševanja kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Skupnosti in v tretjih državah, ki se izvajajo preko držav članic na podlagi programov Komisije, razen tistih iz člena 4.

2.   EKJS na centraliziran način financira naslednje odhodke, izvršene v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(a)	finančni prispevek Skupnosti za določene veterinarske ukrepe, ukrepe za nadzor na področju veterine, živil in hrane za živali, programe izkoreninjenja in nadzora živalskih bolezni (veterinarski ukrepi) ter fitosanitarne ukrepe;

(b)	pospeševanje kmetijskih proizvodov, ki ga izvaja Komisija neposredno ali preko mednarodnih organizacij;

(c)	ukrepe, sprejete v skladu z zakonodajo Skupnosti in namenjene ohranjanju, označevanju, zbiranju in uporabi genetskih virov v kmetijstvu;

(d)	vzpostavitev in vzdrževanje računovodskih informacijskih sistemov za področje kmetijstva;

(e)	sisteme kmetijskih raziskav, vključno z raziskavami o strukturi kmetijskih posestev;

(f)	odhodke v zvezi z ribiškimi proizvodi.

Člen 4

Odhodki EKSRP

EKSRP financira, z deljenim upravljanjem med državami članicami in Skupnostjo, finančne prispevke Skupnosti za programe razvoja podeželja, ki se izvršujejo v skladu z zakonodajo Skupnosti o podpori razvoja podeželja EKSRP.

Člen 5

Drugo financiranje, vključno s tehnično pomočjo

EKJS in EKSRP lahko glede zadev, ki se na njiju nanašajo, na pobudo Komisije in/ali lastno pobudo na centraliziran način financirata pripravljalne dejavnosti, spremljanje, administrativno in tehnično pomoč, ocenjevanje, revizijo in nadzor, ki so potrebni za izvajanje skupne kmetijske politike, vključno z razvojem podeželja. Ti ukrepi zajemajo zlasti:

(a)	ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje skupne kmetijske politike, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči;

(b)	ukrepe za vzdrževanje in razvoj metod in tehničnih informacijskih sredstev, sredstev medsebojne povezave, spremljanja in nadzora upravljanja s finančnimi skladi, ki se uporabljajo za financiranje skupne kmetijske politike;

(c)	informacije o skupni kmetijski politiki, ki se izvaja na pobudo Komisije;

(d)	študije o skupni kmetijski politiki in ocenjevanje finančnih ukrepov EKJS in EKSRP, vključno z izboljšavo metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksi na tem področju;

(e)	če je potrebno, izvajalske agencije, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o agencijah, pristojnih za izvajanje nekaterih nalog v zvezi z upravljanjem programov Skupnosti (13), ki delujejo v povezavi s skupno kmetijsko politiko;

(f)	ukrepe za širjenje, ozaveščanje, promocijo sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Skupnosti; ti ukrepi, vključno z vključitvijo potrebnih izvajalcev v omrežje, se izvajajo v okviru razvoja podeželja.

Člen 6

Akreditacija in odvzem akreditacije plačilnim agencijam in usklajevalnim organom

1.   Plačilne agencije so službe ali organi držav članic, ki glede izvrševanja izplačil in posredovanja ter hranjenja podatkov zadovoljivo zagotavljajo, da:

(a)	se upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči v okviru razvoja podeželja, kakor tudi njihova skladnost s pravili Skupnosti nadzira pred odločitvijo o izplačilu;

(b)	se izvršena plačila natančno in celovito knjižijo;

(c)	se izvaja nadzor, previden z evropsko zakonodajo;

(d)	se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in v obliki, kakor je to predvideno s pravili Skupnosti;

(e)	so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo celovitost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki, v smislu pravil Skupnosti.

Izvajanje teh nalog, razen izplačil pomoči Skupnosti, se lahko prenese.

2.   Države članice akreditirajo kot plačilne agencije službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Da bi se odhodki iz člena 3(1) in člena 4 izvrševali pod pravilnimi administrativnimi in računovodskimi pogoji, vsaka država članica glede na svoje ustavne določbe in svojo institucionalno strukturo omeji število akreditiranih plačilnih agencij na potrebni minimum.

3.   Če je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica Komisiji sporoči podrobne podatke o službi ali organu, ki je zadolžen za naslednje naloge:

(a)	zbiranje informacij, ki se dajo na razpolago Komisiji ter njihovo pošiljanje Komisiji;

(b)	spodbujanje usklajene uporabe pravil Skupnosti.

To službo ali organ, v nadaljevanju „usklajevalni organ“, države članice akreditirajo s posebno akreditacijo za obravnavanje finančnih informacij iz točke (a).

4.   Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, ji država članica odvzame akreditacijo, razen če plačilna agencija uvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema.

Člen 7

Certifikacijski organi

Certifikacijski organ je subjekt javnega ali zasebnega prava, ki ga država članica določi za certificiranje računovodskih izkazov akreditiranih plačilnih agencij v smislu točnosti, celovitosti in natančnosti, ob upoštevanju obstoječih sistemov upravljanja in nadzora.

Člen 8

Sporočanje informacij in dostop do dokumentov

1.   Poleg določb, predvidenih s področno zakonodajo, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

(a)	za akreditirane plačilne agencije in usklajevalne organe: (i) dokumente o njihovi akreditaciji; (ii) njihovo funkcijo (akreditirana plačilna agencija ali akreditirani usklajevalni organ); (iii) če je potrebno, dokument o odvzemu akreditacije.

(b)	za certifikacijske organe: (i) naziv; (ii) točen naslov.

(c)

za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki jih financirata EKJS in EKSRP: (i) izjave o odhodkih, ki so enakovredne zahtevkom za plačilo in podpisane s strani akreditiranih plačilnih agencij ali akreditiranih usklajevalnih organov, priloženi morajo biti zahtevani podatki; (ii) oceno finančnih zahtev za EKJS in, kar zadeva EKSRP, aktualizacijo ocene predvidenih zahtevkov za plačila, ki bodo predloženi v posameznem letu, in oceno predvidenih zahtevkov za plačila za naslednje proračunsko obdobje; (iii) letne računovodske izkaze akreditiranih plačilnih agencij, skupaj z izjavami o odhodkih, podpisanimi s strani odgovorne akreditirane plačilne agencije, in potrebnimi informacijami za njihovo potrditev ter poročilom certifikacijskega organa iz člena 7.

Letni računovodski izkazi akreditiranih plačilnih agencij, ki zadevajo odhodke sklada EKSRP, se predložijo na ravni vsakega programa.

2.   Akreditirane plačilne agencije hranijo dokazila o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju administrativnega in fizičnega preverjanja, ki ga predpisuje zakonodaja Skupnosti, ter dajo te dokumente in informacije na razpolago Komisiji.

Če te dokumente hranijo organi, ki so po pooblastilu plačilne agencije zadolženi za odobravanje izplačil, predajo akreditirani plačilni agenciji poročila o številu izvedenih preverjanj, o njihovi vsebini ter o ukrepih, sprejetih za doseganje rezultatov.

Člen 9

Zaščita finančnih interesov Skupnosti in zagotovil glede upravljanja skladov Skupnosti

1.   Države članice:

(a)

v okviru skupne kmetijske politike sprejmejo vse zakonske, upravne in druge predpise, kakor tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, zlasti za: (i) preverjanje stvarnosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata EKJS in EKSRP; (ii) preprečevanje in zasledovanje nepravilnosti; (iii) izterjavo sredstev, izgubljenih zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

(b)	vzpostavijo učinkovit sistem upravljanja in nadzora, skupaj s certifikacijo računovodskih izkazov in izjavo o zagotovilu s podpisom odgovorne osebe akreditirane plačilne agencije.

2.   Komisija skrbi za to, da države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov iz členov 3(1) in 4 in spoštujejo načela dobrega finančnega upravljanja in v ta namen izvaja nadzor in naslednje ukrepe:

(a)	se prepriča o obstoju in pravilnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah;

(b)	delno ali v celoti zmanjša ali začasno prekine vsa vmesna plačila in uporabi potrebne finančne korekcije, zlasti v primeru slabo delujočih sistemov upravljanja in nadzora;

(c)	se prepriča o povračilu predhodnega financiranja in, če je potrebno, samodejno odstopi od prevzetih proračunskih obveznosti.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o določbah in ukrepih sprejetih v skladu z odstavkom 1, in kar zadeva programe razvoja podeželja, o ukrepih upravljanja in nadzora, sprejetih v skladu z zakonodajo Skupnosti o podpori razvoja podeželja EKSRP, da bi se zaščitili finančni interesi Skupnosti.

Člen 10

Dopustnost plačil, ki jih izvršijo akreditirane plačilne agencije

Odhodke iz členov 3(1) in 4 lahko Skupnost financira le v primeru, če so plačila izvršile akreditirane plačilne agencije, ki so jih določile države članice.

Člen 11

Celotno plačilo upravičencem

Izplačila iz naslova financiranja na podlagi te uredbe ali zneske iz naslova javnega finančnega prispevka v program razvoja podeželja, upravičenci prejmejo v celoti, razen če ni z določbami zakonodaje Skupnosti določeno drugače.

NASLOV II

EKJS

POGLAVJE 1

Financiranje Skupnosti

Člen 12

Zgornja meja proračunskih sredstev

1.   Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS sestavljajo najvišji zneski, določeni v večletnem finančnem okviru, ki je predviden v Medinstitucionalnem sporazumu, zmanjšani za zneske iz odstavka 2.

2.   Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003 na razpolago EKJS.

3.   Komisija na podlagi podatkov iz odstavkov 1 in 2 določi poravnalni znesek, ki je na razpolago za odhodke EKJS.

Člen 13

Stroški administracije in osebja

Odhodke za stroške administracije in osebja, ki jih plačujejo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS, ne gredo v breme EKJS.

Člen 14

Mesečna plačila

1.   Sredstva, potrebna za financiranje odhodkov iz člena 3(1), da Komisija na razpolago državam članicam v obliki mesečnih povračil, v nadaljevanju „mesečnih plačil“ na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v določenem referenčnem obdobju.

2.   Dokler Komisija ne nakaže mesečnih plačil, priskrbijo države članice sredstva, potrebna za odhodke svojih akreditiranih plačilnih agencij.

Člen 15

Način nakazovanja mesečnih plačil

1.   Komisija izvrši mesečna plačila za odhodke akreditiranih plačilnih agencij držav članic v referenčnem mesecu ne glede na odločitve iz členov 30 in 31.

2.   Komisija s postopkom iz člena 41(3) odloči o mesečnih plačilih, ki jih izvrši na podlagi izjave o odhodkih držav članic in podatkov, pridobljenih v skladu s členom 8(1), ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, uporabljenih skladno s členom 17.

3.   Mesečna plačila državam članicam so nakazana najkasneje na tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili izvršeni odhodki.

4.   Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, so vključeni v mesec oktober. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, so vključeni v mesec november.

5.   Komisija lahko odloči o dodatnih plačilih ali odbitkih. Odbor o kmetijskih skladih je o tem obveščen na svoji naslednji seji.

Člen 16

Spoštovanje plačilnih rokov

Kadar so plačilni roki predvideni z zakonodajo Skupnosti, vsaka prekoračitev navedenih rokov s strani plačilnih agencij pomeni neupravičenost plačila do financiranja Skupnosti, razen v določenih primerih, pogojih in omejitvah, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Člen 17

Zmanjšanje in začasna prekinitev mesečnih plačil

1.   Če na podlagi izjave o odhodkih ali podatkov iz člena 15(2) Komisija ne more ugotoviti, da je poraba sredstev v skladu s pravili Skupnosti, ki se uporabljajo, Komisija zadevno državo članico zaprosi za predložitev dodatnih podatkov v roku, ki ga določi glede na resnost problema in ki na splošno ne sme biti krajši od tridesetih dni.

Če država članica ne odgovori na zaprosilo Komisije iz prvega pododstavka ali če je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da pravila Skupnosti, ki se uporabljajo, niso bila upoštevana ali so bili skladi Skupnosti uporabljeni nepravilno, lahko Komisija državi članici zmanjša ali začasno prekine mesečna plačila. Državo članico obvesti o izvedbi tega zmanjšanja ali začasne prekinitve.

2.   Če na podlagi izjav ali podatkov iz člena 15(2) Komisija ugotovi, da je bila presežena finančna zgornja meja, ki je določena z zakonodajo Skupnosti, ali da očitno niso bili spoštovana pravila Skupnosti, ki se uporabljajo, lahko Komisija uporabi zmanjšanje ali prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, potem ko je dala državi članici možnost, da predloži svoje pripombe.

3.   Zmanjšanja in prekinitve se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti v okviru odločitve o mesečnih plačilih iz člena 15(2) in ne glede na člena 30 in 31.

POGLAVJE 2

Proračunska disciplina

Člen 18

Spoštovanje zgornje meje

1.   V proračunskem postopku in v obdobju izvrševanja proračuna, sredstva za odhodke EKJS v nobenem trenutku ne smejo prekoračiti poravnalnega zneska iz člena 12(3).

Vsi pravni akti, ki jih je predlagala Komisija ali sta jih sprejela Svet ali Komisija in vplivajo na proračun EKJS, morajo upoštevati poravnalni znesek iz člena 12(3).

2.   Ker je za kmetijske odhodke za vsako državo članico v zakonodaji Skupnosti predvidena finančna zgornja meja v eurih, so ji ti odhodki povrnjeni v eurih do te določene zgornje meje, s potrebnimi prilagoditvami v primeru morebitne uporabe člena 11 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.   Nacionalne zgornje meje neposrednih plačil, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, vključno s plačili iz člena 41(1) in člena 71d Uredbe (ES) št. 1782/2003 s popravki odstotkov in prilagoditvami iz členov 10(1) in 11(1) navedene uredbe, prestavljajo finančno zgornjo mejo v eurih.

4.   Če do 30. junija katerega koli leta Svet ni določil prilagoditev iz člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določi te prilagoditve Komisija v skladu s postopkom iz člena 41(3) te uredbe in o tem takoj obvesti Svet.

5.   Najkasneje 1. decembra lahko Svet na predlog Komisije, na podlagi na novo pridobljenih informacij, uskladi prilagoditveno stopnjo za neposredna plačila, kakor je določena v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 19

Postopek proračunske discipline

1.   Komisija hkrati s predhodnim predlogom proračuna za proračunsko leto N predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu svoje napovedi za proračunska leta N — 1, N in N + 1. Istočasno predstavi analizo ugotovljenih razlik med začetnimi napovedmi in dejanskimi odhodki za proračunska leta N — 2 in N — 3.

2.   Če ob pripravi predhodnega predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo poravnalni znesek iz člena 12(3) za proračunsko leto N presežen, ob upoštevanju razlike, predvidene v členu 11 Uredbe 1782/2003, Komisija predlaga Svetu potrebne ukrepe, vključno s tistimi iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.   Če Komisija oceni, da obstaja tveganje, da bo poravnalni znesek iz člena 12(3) presežen in nima možnosti za izvedbo zadostnih ukrepov za sanacijo situacije v okviru svojih pooblastil upravljanja, Svetu predlaga druge ukrepe za zagotovitev upoštevanja tega zneska.

Svet odloči o teh ukrepih v roku dveh mesecev po prejemu predloga Komisije in sicer po postopku iz člena 37 Pogodbe. Evropski parlament izrazi svoje mnenje pravočasno, tako da se lahko Svet z njim seznani in sprejme odločitev v navedenem obdobju.

4.   Če ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli poravnalni znesek, določen v skladu s členom 12(3), Komisija:

(a)	upošteva zahtevke v sorazmerju z zahtevki, ki so jih države članice predložile v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev in določi začasen znesek plačil za zadevni mesec;

(b)	za vse države članice najkasneje do 28. februarja naslednjega leta določi njihov položaj glede financiranja Skupnosti za preteklo proračunsko leto;

(c)	po postopku iz člena 41(3) na podlagi enotne stopnje financiranja Skupnosti določi skupni znesek financiranja Skupnosti in razdelitev po državah članicah v mejah proračunskih sredstev, ki so bila na razpolago za mesečna plačila;

(d)	izvede morebitne kompenzacije med državami članicami najkasneje v času mesečnih plačil za mesec marec leta N + 1.

Člen 20

Sistem zgodnjega opozarjanja

Da se proračunska zgornja meja ne bi presegla, Komisija uvede sistem zgodnjega opozarjanja in mesečnega spremljanja odhodkov EKJS.

Pred začetkom vsakega proračunskega leta Komisija v ta namen določi oceno mesečnih odhodkov, ki imajo podlago v povprečnih mesečnih odhodkih zadnjih treh let, če ti podatki obstajajo.

Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu mesečno poročilo s pregledom razvoja izvršenih odhodkov glede na zahteve in oceno predvidene izvedbe za tekoče proračunsko leto.

Člen 21

Referenčni menjalni tečaj

1.   Ko Komisija sprejme predhodni predlog proračuna ali spremembe predhodnega predloga proračuna, ki zadeva kmetijske odhodke, Komisija za izdelavo ocen proračunskih sredstev za EKJS uporabi menjalni tečaj med eurom in ameriškim dolarjem po ugotovljeni srednji tržni vrednosti v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj dvajset dni preden Komisija sprejme dokument o proračunu.

2.   Ko Komisija sprejme predhodni in dopolnilni predlog proračuna ali spremembe, v okviru teh dokumentov, ki zadevajo sredstva za ukrepe iz člena 3(1) (a) in (b), uporabi:

(a)

prvič, menjalni tečaj med eurom in ameriškim dolarjem po dejanski srednji tržni vrednosti od 1. avgusta v predhodnem proračunskem obdobju do izteka zadnje četrtine proračunskega leta, ki se konča najmanj dvajset dni preden Komisija sprejme proračunski dokument, ter najkasneje do 31. julija tekočega proračunskega leta;

(b)	drugič, za napoved preostanka proračunskega leta srednji menjalni tečaj zadnjega četrtletja, ki se konča najmanj dvajset dni pred sprejetjem proračunskega dokumenta s strani Komisije.

NASLOV III

EKSRP

POGLAVJE 1

Način financiranja

Člen 22

Finančni prispevek EKSRP

Finančni prispevek EKSRP za odhodke programov razvoja podeželja se določi za vsak program, in sicer v okviru zgornjih mej, opredeljenih v skladu z zakonodajo Skupnosti o podpori razvoju podeželja EKSRP, povečan za zneske, ki jih določi Komisija z uporabo člena 12(2) te uredbe.

Odhodki, ki se financirajo po tej uredbi, se ne morejo financirati iz nobenega drugega naslova proračuna Skupnosti.

Člen 23

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Skupnosti, ki se nanašajo na programe razvoja podeželja, (v nadaljevanju „proračunske obveznosti“) se izvajajo po anuitetah v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Odločitev Komisije o odobritvi vsakega programa razvoja podeželja, ki ga je predložila država članica, se šteje za odločitev o financiranju v smislu člena 75(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in ustvarja, potem ko se zadevno državo članico o njej uradno obvesti, pravno obveznost v smislu omenjene uredbe.

Proračunska obveznost za prvo anuiteto posameznega programa nastane, ko Komisija sprejme program. Proračunske obveznosti za kasnejše anuitete Komisija izvede na podlagi odločitve iz drugega pododstavka pred 1. majem vsakega leta.

POGLAVJE 2

Finančno upravljanje

Člen 24

Skupne določbe za plačila

1.   Plačilo prispevka Komisije za EKSRP se izvrši v skladu s proračunskimi obveznostmi.

2.   Sredstva za pokrivanje odhodkov iz člena 4 da Komisija na razpolago državi članici v obliki predfinanciranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska. Ta sredstva se nakažejo pod pogoji iz členov 25, 26, 27 in 28.

3.   Plačila se namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

4.   Skupna vsota plačil pred-financiranja in vmesnih plačil znaša največ 95 % prispevka EKSRP za vsak program razvoja podeželja.

Člen 25

Nakazovanje sredstev za pred-financiranje

1.   Komisija po sprejetju programa razvoja podeželja nakaže državi članici enkratni znesek za pred-financiranje akreditirani plačilni agenciji, ki jo določi država članica za zadevni program. To pred-financiranje predstavlja 7 % prispevka EKSRP za zadevni program. Lahko je razdeljeno na dve proračunski leti, glede na razpoložljivost proračunskih sredstev.

2.   Akreditirana plačilna agencija Komisiji povrne celotni znesek, nakazan za pred-financiranje, če v roku štiriindvajsetih mesecev od datuma nakazila prvega dela pred-financiranja ni bila poslana nobena izjava o odhodkih iz naslova programa razvoja podeželja.

3.   Obresti, ki nastanejo s pred-financiranjem, se porabijo za zadevni program razvoja podeželja in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.   Skupni znesek pred-financiranja se poračuna ob zaključku programa razvoja podeželja.

Člen 26

Nakazovanje vmesnih plačil

1.   Vmesna plačila se izvršijo za vsak program razvoja podeželja. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsake prednostne naloge za upravičene javne odhodke v zvezi s to nalogo.

2.   Če so proračunska sredstva na razpolago, Komisija izvaja vmesna plačila za povračilo odhodkov akreditiranim plačilnim agencijam, ki so nastali zaradi izvajanja dejavnosti.

3.   Komisija izvrši vsako vmesno plačilo ob upoštevanju naslednjih obveznosti:

(a)	akreditirana plačilna agencija pošlje Komisiji podpisano izjavo o odhodkih, skladno s členom 8(1)(c);

(b)	treba je upoštevati skupni znesek prispevka EKSRP, dodeljenega za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program;

(c)	predložitev zadnjega letnega poročila o izvrševanju izvajanja programa za razvoj podeželja Komisiji.

4.   Komisija akreditirano plačilno agencijo in usklajevalni organ, če je bil določen, pravočasno obvesti, če kateri od pogojev iz odstavka 3 tega člena ni bil izpolnjen, saj je zaradi tega izjava o odhodkih nesprejemljiva.

5.   Komisija izvrši vmesno plačilo v roku, ki ni daljši od 45 dni od vknjižbe izjave o odhodkih, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 3, brez poseganja v odločitve iz členov 30 in 31.

6.   Akreditirane plačilne agencije pripravijo in pošljejo Komisiji preko usklajevalnih organov, če so ti določeni ali neposredno, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s programi razvoja podeželja, in sicer v časovnih razmikih, ki jih določi Komisija. V te izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je imela akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, nastale od 16. oktobra dalje, se upoštevajo v naslednjem proračunskem obdobju.

Člen 27

Prekinitev ali zmanjšanje vmesnih plačil

1.   Vmesna plačila se izvršijo pod pogoji iz člena 81 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 na podlagi izjav o odhodkih in finančnih podatkov, ki jih predložijo države članice.

2.   Če izjave o odhodkih ali podatki, ki jih sporoči država članica, ne omogočajo, da bi ugotovili skladnost izjave o odhodkih s pravili Skupnosti, ki se uporabljajo, se od zadevne države članice zahteva zagotovitev dodatnih podatkov v roku, ki se določi glede na resnost težav in na splošno ne sme biti krajši od tridesetih dni.

3.   Če država članica ne odgovori na zahtevo iz odstavka 2 ali je njen odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na neupoštevanje pravil, ki se uporabljajo, ali nepravilno uporabo sredstev Skupnosti, lahko Komisija državi članici zmanjša ali začasno prekine vmesna plačila. O tem obvesti zadevno državo članico.

4.   Brez poseganja v odločitve iz členov 30 in 31 se pri začasni prekinitvi plačil ali zmanjšanju vmesnih plačil iz člena 26 upošteva načelo proporcionalnosti.

Člen 28

Izplačilo preostalega zneska in zaključek programa

1.   Po prejemu končnega letnega poročila izvršitve izvajanja programa razvoja podeželja in glede na razpoložljivost proračunskih sredstev Komisija izvrši izplačilo preostalega zneska na podlagi stopnje sofinanciranja po prednostnih nalogah, letnih računovodskih izkazov zadnjega proračunskega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna. Ti izkazi se Komisiji predložijo najkasneje do 30. junija 2016, v njih pa so vključeni odhodki, ki jih je imela akreditirana plačilna agencija do 31. decembra 2015.

2.   Izplačilo preostalega zneska se izvrši najkasneje 6 mesecev po prejemu podatkov in dokumentov iz odstavka 1. Vse neporabljene zneske, ki še ostanejo po izplačilu preostalega zneska, Komisija sprosti najkasneje v roku šestih mesecev brez poseganja v določbe člena 29(6).

3.   Če Komisija najkasneje do 30. junija 2016 ne prejme zadnjega letnega poročila o izvajanju in dokumentov, potrebnih za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja programa, obveznost za preostali znesek samodejno preneha v skladu s členom 29.

Člen 29

Samodejno prenehanje prevzete obveznosti

1.   Komisija samodejno odstopi od dela prevzete proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali zanje Komisiji do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala pogoje iz člena 26(3) in se nanašala na nastale odhodke.

2.   Za del proračunskih obveznosti, ki je še odprt 31. decembra 2015 in za katerega ni bila predložena izjava o odhodkih najkasneje do 30. junija 2016, prevzete obveznosti samodejno prenehajo.

3.   Če je po odločitvi Komisije o potrditvi programa razvoja podeželja potrebna še odločitev Komisije o odobritvi pomoči ali programa pomoči, začne teči rok samodejnega prenehanja prevzete obveznosti od datuma naknadne odločitve. Zneski, na katere se nanaša ta izjema, so določeni na osnovi načrta, ki ga pripravi država članica.

4.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se rok za samodejno prenehanje prevzete obveznosti iz odstavkov 1 in 2 na podlagi katerega se izvede samodejno prenehanje prekine v zvezi z zneskom za zadevne dejavnosti, in sicer za čas trajanja omenjenega postopka ali upravne pritožbe, pod pogojem, da Komisija od države članice prejme utemeljeno obvestilo najkasneje do 31. decembra leta N + 2.

5.   V izračun zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne vključi:

(a)	del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, a je Komisija vračilo zanje zmanjšala ali odložila 31. decembra leta N + 2;

(b)

del proračunskih obveznosti, ki ga plačilna agencija ni mogla izplačati zaradi višje sile in ima resne posledice za izvajanje programa razvoja podeželja. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo prikazati njene neposredne posledice na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

6.   Komisija pravočasno obvesti državo članico in zadevne organe, če obstaja tveganje samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti. Komisija obvesti državo članico in zadevne oblasti o znesku prenehanja prevzetih obveznosti, kakor sledi iz njenih podatkov. Država članica ima na razpolago dva meseca od prejema te informacije, da poda soglasje o zadevnem znesku ali predloži svoje ugotovitve. Komisija izvrši samodejno prenehanje prevzetih obveznosti najkasneje 9 mesecev po roku iz odstavkov 1 do 4.

7.   V primeru samodejnega prenehanja prevzete obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni program razvoja podeželja za zadevno leto zmanjša za znesek samodejnega prenehanja prevzete obveznosti. Država članica pripravi spremenjen finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšan znesek pomoči med prednostne naloge programa. Če država članica tega ne stori, Komisija sorazmerno zmanjša odobrene zneske za vsako prednostno nalogo.

8.   Če začne ta uredba veljati po 1. januarju 2007, se rok za samodejno prenehanje prevzetih obveznosti iz odstavka 1 za prvo obveznost podaljša za število mesecev od 1. januarja 2007 do datuma, ko Komisija sprejme ustrezni program za razvoj podeželja.

NASLOV IV

POTRDITEV OBRAČUNOV IN NADZOR KOMISIJE

POGLAVJE 1

Potrditev

Člen 30

Potrditev obračunov

1.   Pred 30. aprilom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij skladno s postopkom iz člena 41(3) na podlagi informacij, sporočenih skladno s členom 8(1)(c)(iii).

2.   Odločitev o potrditvi obračunov se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov. Odločitev se sprejme ne glede na odločitve, sprejete naknadno v smislu člena 31.

Člen 31

Potrditev skladnosti

1.   Če Komisija ugotovi, da odhodki iz člena 3(1) in člena 4 niso nastali skladno s pravili Skupnosti, se v skladu s postopkom iz člena 41(3) odloči, kateri zneski se izločijo iz financiranja Skupnosti.

2.   Komisija oceni zneske, ki se izločijo iz financiranja, zlasti na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Komisija upošteva vrsto in težo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Skupnosti.

3.   Pred vsako odločitvijo o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj, ki jih izvede Komisija, in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo obema stranema, te pa nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica v roku štirih mesecev zahteva pričetek postopka za uskladitev medsebojnih stališč. Poročilo o izidu postopka se pošlje Komisiji, ki ga preuči pred odločitvijo o morebitni zavrnitvi financiranja.

4.   Financiranje se ne sme zavrniti za:

(a)	odhodke iz člena 3(1), nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o ugotovitvah preverjanj;

(b)	odhodke za večletne ukrepe, ki so zajeti v odhodkih iz člena 3(1) ali v programih iz člena 4, za katere je prejemniku zadnja obveznost naložena več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o ugotovitvah preverjanj;

(c)

odhodke za ukrepe predvidene v programih iz člena 4, razen tistih iz točke (b), za katere je bilo izplačilo, ali glede na primer, izplačilo preostalega zneska s strani plačilne organizacije izvršeno več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o ugotovitvah preverjanj.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja za finančne posledice:

(a)	nastale zaradi nepravilnosti, predvidenih v členih 32 in 33;

(b)	povezane z državnimi pomočmi ali kršitvami, zaradi katerih je bil sprožen postopek iz člena 88 Pogodbe ali njenega člena 226.

POGLAVJE 2

Nepravilnosti

Člen 32

Posebne določbe za EKJS

1.   Zneski, izterjani zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer za mesec, ko je bil denar dejansko prejet.

2.   Ob nakazovanju v proračun Skupnosti lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska iz odstavka 1, razen zneskov, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih organov zadevne države članice.

3.   Ob predložitvi letnih računovodskih izkazov iz člena 8(1)(c)(iii) države članice predložijo Komisiji tudi poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti, v katerem navedejo še neizterjane zneske, in sicer glede na upravni in/ali sodni postopek ter leto, v katerem je bila prvič upravno ali sodno ugotovljena nepravilnost.

Države članice dajo Komisiji na razpolago podrobnosti o stanju posameznih postopkov izterjave in posameznih, še neizterjanih zneskih.

4.   Po začetku postopka iz člena 31(3) se Komisija lahko odloči, da za zneske, ki jih je treba izterjati, bremeni državo članico v naslednjih primerih:

(a)	če država članica ni začela vseh ustreznih upravnih ali sodnih postopkov v zvezi z izterjavo, predvidenih v nacionalni zakonodaji in zakonodaji Skupnosti, v enem letu od prve upravne ali sodne ugotovitve;

(b)	če do prve upravne ali sodne ugotovitve ni prišlo ali je do nje prišlo z zamudo, tako da je zaradi tega ogrožena izterjava, ali če nepravilnost ni bila vključena v poročilo iz prvega pododstavka odstavka 3 tega člena, v letu prve upravne ali sodne ugotovitve.

5.   Če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjave, ostalih 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti.

Zadevna država članica v poročilu iz prvega pododstavka odstavka 3 ločeno navede zneske, za katere izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka tega odstavka.

Razdelitev finančnega bremena zaradi neizvršene izterjave v skladu s prvim pododstavkom ne vpliva na obveznost države članice glede izvajanja postopkov izterjave v skladu s členom 9(1) te uredbe. EKJS se nakaže 50 % tako zbranih zneskov, potem ko se zadrži del zneskov iz odstavka 2 tega člena.

Če je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali sodnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi EKJS odhodek, nastal zaradi finančnega bremena, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom.

Vendar pa, če iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice podaljša rok za največ 50 % prvotno predvidenega roka.

6.   V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale postopka izterjave. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

(a)	če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave;

(b)	če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.

Zadevna država članica v poročilu iz odstavka 3 ločeno navede zneske, za katere se je odločila, da ne bo sprožila postopkov izterjave, kot tudi utemeljitev svoje odločitve.

7.   Država članica navede finančne posledice, ki jo bremenijo na podlagi uporabe odstavka 5, v letnih računovodskih izkazih, posredovanih Komisiji skladno s členom 8(1)(c)(iii). Komisija preveri pravilnost uporabe in po potrebi poskrbi za nujne prilagoditve pri sprejetju odločitve iz člena 30(1).

8.   Po začetku postopka iz člena 31(3) se Komisija lahko odloči, da iz financiranja Skupnosti izloči zneske, za katere se obremeni proračun Skupnosti, v naslednjih primerih:

(a)	z uporabo odstavkov 5 in 6 tega člena, če ugotovi, da so nepravilnosti ali neizvršene izterjave nastale zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih služb ali organov države članice;

(b)	z uporabo odstavka 6 tega člena, če oceni, da država članica ni zadovoljivo utemeljila upravičenost svoje odločitve za zaustavitev postopka izterjave.

Člen 33

Posebne določbe za EKSRP

1.   Države članice opravijo finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi in malomarnostjo, ugotovljenimi v dejavnostih ali programih razvoja podeželja, tako da v celoti ali delno ukinejo zadevno financiranje Skupnosti. Države članice upoštevajo vrsto in težo ugotovljenih nepravilnosti kot tudi višino finančne izgube za EKSRP.

2.   Če so bila sredstva Skupnosti že izplačana upravičencu, jih akreditirana plačilna agencija izterja po lastnih postopkih izterjave in jih ponovno uporabi skladno z odstavkom 3(c).

3.   Države članice izvršujejo finančne popravke in sredstva ponovno uporabijo z upoštevanjem naslednjih pogojev:

(a)	ob ugotovljenih nepravilnostih države članice razširijo preiskavo na vse dejavnosti, ki bi jih te nepravilnosti lahko zadevale;

(b)	države članice o ustreznih popravkih obvestijo Komisijo;

(c)

zneski, za katere se ukine financiranje Skupnosti, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se ponovno uporabijo za zadevni program. Vendar pa lahko država članica ponovno uporabi ukinjena ali izterjana sredstva Skupnosti le za dejavnost, predvideno v istem programu razvoja podeželja in pod pogojem, da ta sredstva ne bodo ponovno uporabljena za dejavnosti, ki so bile predmet finančnih popravkov.

4.   Ob predložitvi letnih računovodskih izkazov iz člena 8(1)(c)(iii) države članice predložijo Komisiji tudi poročilo o postopkih izterjave, ki so jih začele zaradi nepravilnosti; v poročilu navedejo še neizterjane zneske, in sicer glede na upravni in/ali sodni postopek ter leto, v katerem so bile prvič upravno ali sodno ugotovljene nepravilnosti.

Komisijo obvestijo, kako so se odločile ali kako nameravajo ponovno uporabiti ukinjena sredstva in po potrebi spremeniti finančni načrt za zadevni program razvoja podeželja.

5.   Po začetku postopka iz člena 31(3) se Komisija lahko odloči, da za zneske, ki jih je treba izterjati, bremeni državo članico v naslednjih primerih:

(a)	če država članica ni začela vseh upravnih ali sodnih postopkov, ki so predvideni v nacionalni zakonodaji in zakonodaji Skupnosti v zvezi z izterjavo sredstev, izplačanih upravičencem v letu, ki sledi prvi upravni ali sodni ugotovitvi;

(b)	če država članica ni spoštovala svojih obveznosti iz odstavka 3(a) in (c) tega člena.

6.   Če je bila izterjava iz odstavka 2 izvršena po zaključku programa razvoja podeželja, država članica prenakaže izterjane zneske v proračun Skupnosti.

7.   Država članica se lahko v skladu s pogoji iz člena 32(6) odloči, da po zaključku programa razvoja podeželja ustavi postopek izterjave.

8.   Če do izterjave ni prišlo pred zaključkom programa razvoja podeželja, zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjave, ostalih 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti in se jih upošteva ali ob izteku roka štirih let po prvi upravni ali sodni ugotovitvi, ali osmih let, če je izterjava predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči, ali ob zaključku programa če ti roki potečejo pred njegovim zaključkom.

Vendar pa, če iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice podaljša rok za največ 50 % prvotno predvidenega roka.

9.   V primerih iz odstavka 8 država članica nakaže v proračun Skupnosti 50 % zneskov v svoje breme.

10.   Če Komisija opravi finančni popravek, ta ne zadeva obveznosti države članice pri izterjavi zneskov, plačanih kot del njenega lastnega finančnega prispevka v smislu člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o spremembah uporabe člena 93 Pogodbe ES (14).

Člen 34

Razporeditev prejemkov iz držav članic

1.   V smislu člena 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se za namenske prejemke štejejo:

(a)	zneski, ki morajo biti v skladu s členi 31, 32 in 33 te uredbe, vplačani v proračun Skupnosti, vključno s pripadajočimi obrestmi,

(b)	zneski, ki se pobirajo ali izterjajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1788/2003 Sveta z dne 29. septembra 2003 o uvedbi prelevmanov za mleko in mlečne izdelke (15).

2.   Zneski iz odstavka 1(a) in (b) se vplačajo v proračun Skupnosti in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

Člen 35

Opredelitev upravne ali sodne ugotovitve

Za namene tega poglavja je prva upravna ali sodna ugotovitev prva pisna ocena, ki jo poda pristojni upravni ali sodni organ in v kateri na osnovi konkretnih dejstev ugotavlja obstoj nepravilnosti, ne glede na možnost, da bo ta ugotovitev kasneje spremenjena ali umaknjena zaradi poteka upravnega ali sodnega postopka.

POGLAVJE 3

Nadzor Komisije

Člen 36

Dostop do informacij

1.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje EKJS in EKSRP, ter sprejmejo vse ukrepe za olajšanje preverjanja, za katerega bi Komisija bila mnenja, da je koristno v okviru upravljanja financiranja Skupnosti, vključno s preverjanjem na kraju samem.

2.   Na zahtevo Komisije države članice posredujejo zakonske, upravne in druge predpise, ki so jih sprejele za uporabo aktov Skupnosti v zvezi s skupno kmetijsko politiko, če imajo ti akti finančne posledice za EKJS in EKSRP.

3.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije o nepravilnostih ugotovljenih v skladu s členi 32 in 33 kakor tudi informacije o ukrepih za izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v zvezi s temi nepravilnostmi.

Člen 37

Preverjanje na kraju samem

1.   Brez poseganja v preverjanja, ki jih države članice izvajajo v skladu z nacionalnimi zakonskimi, upravnimi in drugimi predpisi, preverjanja iz člena 248 Pogodbe, kakor tudi vsako preverjanje, ki se izvede na podlagi člena 279 Pogodbe, lahko Komisija izvede preverjanje na kraju samem, zlasti da preveri:

(a)	skladnost upravnih praks s pravili Skupnosti;

(b)	obstoj potrebnih dokazil ter njihovo ujemanje z dejavnostmi, ki jih financirata EKJS in EKSRP;

(c)	pogoje, pod katerimi se izvajajo in preverjajo dejavnosti, ki jih financirata EKJS in EKSRP.

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za preverjanje na kraju samem, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pristojnosti, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih v zvezi z odhodki, ki jih financirata EKJS ali EKSRP.

Zgoraj predvidene pristojnosti nadzora ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, s katerimi so nekatera dejanja zadržana za posebej imenovane zastopnike v skladu z nacionalno zakonodajo. Osebe, ki jih je pooblastila Komisija, se zlasti ne udeležujejo preverjanj na kraju prebivališča ali formalnih izpraševanj oseb v okviru nacionalne zakonodaje države članice, vendar pa imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.   Komisija pred preverjanjem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se mora preverjanje izvesti. Zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri preverjanju.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatno preverjanje ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri tem lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija za to pooblasti.

Za izboljšanje preverjanja lahko Komisija, s soglasjem zadevnih držav članic, vključi v nekatera preverjanja ali preiskave upravne organe teh držav članic.

NASLOV V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Odhodki Jamstvenega oddelka EKUJS, razen odhodkov za razvoj podeželja

1.   Jamstveni oddelek EKUJS financira odhodke, ki so jih države članice izvršile v skladu s členoma 2 in 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1258/1999 do 15. oktobra 2006.

2.   Za odhodke, ki so jih države članice izvršile po 16. oktobru 2006, veljajo pravila, določena s to uredbo.

Člen 39

Odhodki za razvoj podeželja Jamstvenega oddelka EKUJS

1.   Za države članice, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004, se uporabljajo naslednja pravila za programe razvoja podeželja v obdobju 2000 — 2006, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1258/1999:

(a)

izplačila upravičencem se ustavijo najkasneje 15. oktobra 2006 in Komisija povrne državam članicam s tem povezane odhodke najkasneje v okviru izjave o odhodkih za mesec oktober 2006. Vendar pa lahko Komisija, če je to upravičeno in skladno s postopkom iz člena 41(2), odobri izplačila do 31. decembra 2006, pod pogojem, da so EKUJS-u povrnjeni zneski, enakovredni zneskom predplačil, dodeljenih državam članicam za obdobje izvajanja teh programov v skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe (ES) 1258/1999;

(b)	predplačila, dodeljena državam članicam za obdobje izvajanja programov v skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1258/1999, države članice odštejejo od odhodkov, ki jih je financiral EKUJS, najkasneje do ustrezne izjave o odhodkih za mesec december 2006;

(c)	na zahtevo držav članic se v proračunu EKUJS pri načrtovanju razvoja podeželja za obdobje 2007 — 2013 upoštevajo odhodki, ki so jih imele akeditirane plačilne agencije med 16. oktobrom in 31. decembrom 2006, razen odhodkov, odobrenih v skladu z drugim stavkom točke (a) tega člena;

(d)

finančna sredstva, na razpolago tej državi članici 1. januarja 2007 po zmanjšanju ali prekinitvi zneskov plačil, ki jih je opravila prostovoljno ali v okviru sankcij, v skladu s členi 3, 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1259/1999, država članica uporabi za financiranje ukrepov razvoja podeželja iz člena 4 te uredbe;

(e)	če države članice ne uporabijo finančna sredstva iz točke (d) v roku, ki mora biti določen po postopku iz člena 41(2), se ustrezne zneske nakaže nazaj v proračun EKUJS.

2.   Za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 samodejno odstopi od prevzetih obveznosti za zneske, ki jih je v skladu s členom 3(1) namenila za financiranje dejavnosti razvoja podeželja za obdobje med 1. januarjem 2004 in 31. decembrom 2006 in za katere ni prejela dokumentov, potrebnih za zaključek pomoči, do izteka roka za predložitev končnega poročila, pri čemer morajo države članice povrniti neupravičeno prejete zneske.

3.   Zneski za dejavnosti ali programe, o katerih teče sodni postopek ali postopek upravne pritožbe, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo odložilni učinek, se izključijo iz izračuna zneska v zvezi s samodejnim prenehanjem prevzetih obveznosti, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

Člen 40

Odhodki Usmerjevalnega oddelka EKUJS

1.   Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 samodejno odstopi od prevzetih obveznosti za zneske, ki jih je Usmerjevalni oddelek EKUJS v smislu odločitve Komisije, sprejete med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006, namenil za financiranje dejavnosti razvoja podeželja in za katere Komisija ni prejela dokumentov, potrebnih za zaključek pomoči, do izteka roka za predložitev končnega poročila, pri čemer morajo države članice povrniti neupravičeno prejete zneske. Dokumenti, ki so potrebni za zaključek pomoči, so izjava o odhodkih v zvezi z izplačilom preostalega zneska, končno poročilo o izvršitvi ter izjava predvidena v členu 38(1)(f) Uredbe Sveta (ES) z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (16).

2.   Zneski za dejavnosti ali programe, o katerih teče sodni postopek ali postopek upravne pritožbe, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo odložilni učinek, se izključijo iz izračuna zneska v zvezi s samodejnim prenehanjem prevzetih obveznosti, kot je določeno v odstavku 1.

Člen 41

Odbor za sklade

1.   Komisiji pomaga Odbor za kmetijske sklade (v nadaljevanju „odbor“).

2.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 42

Pravila o uporabi

Podrobna pravila za uporabo te uredbe sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 41(2). Komisija sprejme v okviru uporabe te uredbe in zlasti členov 6, 7, 8, 9, 16, 26, 28, 31, 32, 33, 34, 37 in 48 te uredbe:

1.	pogoje v zvezi z akreditacijo plačilnih agencij in certifikacijskih organov ter posebno akreditacijo usklajevalnih organov, njihovimi nalogami, zahtevanimi informacijami in podrobnostmi zagotavljanja ali posredovanja teh informacij Komisiji;

2.	pogoje, pod katerimi se lahko opravi prenos nalog plačilnih agencij;

3.	dovoljene standarde certifikacije, naravo, obseg in časovne presledke, v katerih je treba opraviti certifikacije;

4.	podrobnosti izvajanja postopkov prenehanja prevzetih obveznosti za zneske, potrditve skladnosti s pravili Skupnosti in potrditve obračunov;

5.	podrobnosti upoštevanja in razporeditve prejemkov iz držav članic;

6.	splošna pravila za preverjanje na kraju samem;

7.

obliko, vsebino, periodičnost, roke in podrobnosti predložitve Komisiji ali zagotavljanja Komisiji dostopa do: — izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih dopolnitev, — izjave o zanesljivosti in letnih računovodskih izkazov plačilnih agencij, — poročil o certifikaciji računovodskih izkazov, — identifikacijskih podatkov o akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih ter certifikacijskih organih, — podrobnosti upoštevanja in plačil odhodkov, financiranih v okviru EKJS in EKSRP, — obvestil o finančnih popravkih, ki so jih opravile države članice v okviru dejavnosti ali programov razvoja podeželja, in poročil o postopkih izterjave, ki so jih države članice sprožile zaradi nepravilnosti, — podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 9;

8.	pravila v zvezi s shranjevanjem dokumentov in informacij;

9.	prehodne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.

Člen 43

Letno finančno poročilo

Do 1. septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija pripravi finančno poročilo o upravljanju EKJS in EKSRP v preteklem proračunskem letu in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 44

Zaupnost

Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru dejavnosti preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo načela iz člena 8 Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o nadzoru in preverjanjih na kraju, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti v zvezi z goljufijami in drugimi nepravilnostmi (17).

Člen 45

Uporaba eura

1.   Zneski iz odločitev Komisije o sprejetju programov razvoja podeželja, zneski obveznosti in plačil Komisije, kakor tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.   Od neposrednega plačila zneska, predvidenega z Uredbo (ES) št. 1782/2003, upravičencu v drugi valuti kot je euro, države članice pretvorijo znesek pomoči izražen v eurih v nacionalno valuto na podlagi zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero je bila dodeljena pomoč.

3.   V primeru uporabe odstavka 2, izvede Komisija državam članicam povračila zneskov nakazanih upravičencem, na podlagi izjav o odhodkih držav članic. Za izdelavo izjav o odhodkih, države članice uporabijo isti menjalni tečaj, ki je bil uporabljen pri nakazilu upravičencem.

Člen 46

Sprememba Uredbe (EGS) št. 595/91

Uredba (EGS) št. 595/91 se spremeni kakor sledi:

1.	člen 5(2) se črta;

2.	člen 7(1) se črta.

Člen 47

Razveljavitve

1.   Uredbe št. 25, (ES) št. 723/97 in (ES) št. 1258/1999 se razveljavijo.

Vendar se Uredba (ES) št. 1258/1999 še uporablja do 15. oktobra 2006, za odhodke držav članic in do 31. decembra za odhodke Komisije.

2.   Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi.

Člen 48

Prehodni ukrepi

Za izvajanje te uredbe Komisija sprejme ukrepe, ki so potrebni in hkrati ustrezno utemeljeni za reševanje praktičnih in posebnih težav v nujnih primerih, zlasti težav, povezanih s prehodom z določb Uredb št. 25, (ES) št. 723/97 in (ES) št. 1258/1999 na to uredbo. Ti ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar le v nujnem obsegu in v nujno potrebnem obdobju.

Člen 49

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007, razen člena 18(4), ki se uporablja od njenega začetka veljavnosti, ne glede na določbe člena 47.

Vendar pa se naslednje določbe uporabljajo od 16. oktobra 2006:

—	člena 30 in 31 za odhodke, ki so nastali po 16. oktobru 2006,

—	člen 32 za primere, sporočene v okviru člena 3 Uredbe (EGS) št. 595/91 in za katere izterjava še ni bila v celoti izvršena 16. oktobra 2006,

—	členi 38, 39, 41, 44 in 45 za odhodke, prijavljene v letu 2006 za proračunsko leto 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

(1)  Mnenje z dne 26. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).

(4)  UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Medinstitucionalni sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 2003/429/ES, (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

(5)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(6)  UL L 160, 26.6.1999, str. 113.

(7)  UL L 30, 20.4.1962, str. 991. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 728/70 (UL L 94, 28.4.1970, str. 9).

(8)  UL L 108, 25.4.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2136/2001 (UL L 288, 1.11.2001, str. 1).

(9)  UL L 67, 14.3.1991, str. 11.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(11)  UL C 121, 20.5.2005, str. 1.

(12)  Mnenje z dne 9. februarja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(13)  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(14)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(15)  UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2217/2004 (UL L 375, 23.12.2004, str. 1).

(16)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(17)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

---

---

11.8.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/26

---

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2005

o podpisu Sporazuma, v imenu Evropske skupnosti, o spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000

(2005/599/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 Pogodbe v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Sklepom z dne 27. aprila 2004 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z državami AKP o spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum iz Cotonouja“) (1). Pogajanja so bila zaključena v februarju 2005.

(2)	Sporazum o spremembi Sporazuma iz Cotonouja je zato treba podpisati v imenu Evropske skupnosti —

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma o spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, skupaj z enostranskimi izjavami Skupnosti in skupnimi izjavami Skupnosti in ostalih pogodbenic, ki so priložene Sklepni listini, se s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi odobri v imenu Skupnosti.

Besedila Sporazuma in Sklepne listine so priložena temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

---

(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil popravljen v UL L 385, 29.12.2004, str. 88.

---

---

---