27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/3

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi. Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/6

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 predvideva dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali.

(2)

Člen 25 Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa prehodne ukrepe za zahtevke za dovoljenje krmnih dodatkov, predložene v skladu z Direktivo 70/524/EGS pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevki za izdajo dovoljenj za dodatke, ki so našteti v Prilogah k tej uredbi, so bili predloženi pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Začetne pripombe o navedenih zahtevkih, predvidene v členu 4(4) Direktive 70/524/EGS, so bile Komisiji poslane pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003. Navedeni zahtevki se tako še naprej obravnavajo v skladu s členom 4 Direktive 70/524/EGS.

(5)

Uporaba pospeševalca rasti Formi LHS (kalijev diformat) je bila prvič začasno dovoljena za pujske in prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1334/2001 (3). Oseba, odgovorna za dajanje Formi LHS (kalijev diformat) v promet, je v skladu s členom 4 navedene direktive predložila zahtevek za izdajo začasnega dovoljenja za podaljšanje uporabe za štiri leta, kot pospeševalca rasti za svinje. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je podala mnenje o varnosti uporabe tega pripravka za ljudi, živali in okolje pod pogoji, določenimi v Prilogi I k tej uredbi. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 9a(1) Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Skladno s tem je treba uporabo tega pripravka, kot je določena v Prilogi I, dovoliti za štiri leta.

(6)

Uporaba mikroorganizma Bacillus cereus var. toyoi NCIMB 40112/CNCM I-1012 je bila prvič začasno dovoljena za piščance za pitanje in za kunce za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1411/1999 (4). V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(7)

Uporaba mikroorganizma Enterococcus faecium NCIMB 10415 je bila prvič začasno dovoljena za svinje z Uredbo Komisije (ES) št. 866/1999 (5). V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(8)

Uporaba mikroorganizma Enterococcus faecium DSM 10663/NCIMB 10415 je bila prvič začasno dovoljena za pujske z Uredbo (ES) št. 1411/1999. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(9)

Uporaba mikroorganizma Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 je bila prvič začasno dovoljena za pujske z Uredbo (ES) št. 1411/1999. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(10)

Uporaba mikroorganizma Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 je bila prvič začasno dovoljena za krave molznice in govedo za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1436/98 (6). V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(11)

Uporaba mikroorganizma Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M je bila prvič začasno dovoljena za piščance za pitanje z Uredbo (ES) št. 866/1999. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni mikroorganizem so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so pogoji, ki jih za tako dovoljenje določa člen 3a Direktive 70/524/EGS, izpolnjeni. Zato je treba uporabo navedenega pripravka mikroorganizmov, kakor je določena v Prilogi II, dovoliti brez časovne omejitve.

(12)

Ocena teh zahtevkov kaže, da je treba zahtevati določene postopke za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo dodatkom iz Prilog. Tako zaščito je treba zagotoviti z uporabo Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (7).

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/11

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/13

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2270/2004 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2005 in 2006 v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leti 2005 in 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice navedene v Prilogi ali so pri njej registrirana, izčrpali kvoto za leto 2005.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/15

(1)

Ta direktiva je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in je oblikovana tako, da zagotavlja popolno skladnost s členom 31 Listine, ki zagotavlja, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, do omejenega delovnega časa, tedenskega in dnevnega počitka ter do plačanega letnega dopusta.

(2)

Socialni partnerji lahko v skladu s členom 139(2) Pogodbe skupaj zahtevajo, da se sporazumi, sklenjeni na ravni Skupnosti, izvajajo s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije.

(3)

Svet je sprejel Direktivo 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (1). Železniški promet je bil ena izmed dejavnosti, ki je bila izključena iz področja uporabe te direktive. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2000/34/ES o spremembi Direktive 93/104/ES (2) z namenom vključiti sektorje in dejavnosti, ki so bili pred tem izključeni.

(4)

Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (3), ki je kodificirala in razveljavila Direktivo 93/104/ES.

(5)

Direktiva 2003/88/ES predvideva odstopanja od členov 3, 4, 5, 8 in 16 Direktive za osebe, ki v sektorju železniškega prometa delajo na vlakih.

(6)

Skupnost evropskih železnic (CER) in Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) sta obvestili Komisijo o svoji želji, da začneta pogajanja v skladu s členom 139(1) Pogodbe.

(7)

Navedeni organizaciji sta 27. januarja 2004 sklenili Sporazum o določenih vidikih delovnih pogojev za mobilne delavce, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(8)

Sporazum vključuje skupno zahtevo, naslovljeno na Komisijo, da se Sporazum izvede s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije v skladu s členom 139(2) Pogodbe.

(9)

Direktiva 2003/88/ES se uporablja za mobilne delavce, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve, razen če ta direktiva in Sporazum, ki ji je priložen, ne vsebujeta posebnih določb.

(10)

Za namene člena 249 Pogodbe je direktiva ustrezen instrument za izvajanje Sporazuma.

(11)

V luči dokončnega oblikovanja notranjega trga in konkurence na področju železniškega prometa države članice ciljev te direktive, in sicer varovanja zdravja in varnosti, ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zato lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(12)

Razvoj evropskega železniškega sektorja zahteva podrobno spremljanje vloge trenutnih in novih udeležencev, da se zagotovi usklajen razvoj v vsej Skupnosti. Evropski socialni dialog na tem področju bi moral odražati ta razvoj in ga čimbolj upoštevati.

(13)

Tako kot pri ostalih direktivah, ki urejajo socialno politiko in vsebujejo podobne pogoje, ta direktiva državam članicam omogoča, da v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso opredelijo tiste pogoje Sporazuma, ki jih ta direktiva ne določa, kolikor so te opredelitve skladne s Sporazumom.

(14)

Komisija je pripravila predlog direktive v skladu s svojim Sporočilom z dne 20. maja 1998 z naslovom „Prilagajanje in spodbujanje socialnega dialoga na ravni Skupnosti“, pri čemer je upoštevala reprezentativni status pogodbenic in zakonitosti vseh določb Sporazuma; podpisnici sta dovolj reprezentativni za mobilne železniške delavce, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve, ki jih izvajajo železniške družbe.

(15)

Komisija je pripravila predlog direktive v skladu s členom 137(2) Pogodbe, ki določa, da se morajo direktive na socialnem področju izogibati „uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij“.

(16)

Ta direktiva in Sporazum določata minimalne standarde; države članice in/ali socialni partnerji bi morali imeti možnost ohranjati obstoječe ali uvajati ugodnejše določbe.

(17)

Komisija je Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij obvestila tako, da jim je poslala predlog direktive za izvajanje Sporazuma.

(18)

Evropski parlament je 26. maja 2005 sprejel resolucijo o Sporazumu med socialnimi partnerji.

(19)

Izvajanje sporazuma bo prispevalo k doseganju ciljev, določenih v členu 136 Pogodbe.

(20)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje (4) naj bi države članice za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelale lastne tabele, ki bodo, kolikor je to mogoče, prikazovale korelacijo med to direktivo in ukrepi, s katerimi se ta direktiva prenaša, ter naj bi te tabele objavile –

27.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/22

(1)

Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (1) (v nadaljevanju „Evropski sporazum“) je začel veljati 1. februarja 1995.

(2)

Člen 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu določa, da lahko Romunija prvih pet let po začetku veljavnosti Evropskega sporazuma in z odstopanjem od odstavka 1(3) za proizvode iz jekla izjemoma dodeli državno pomoč za prestrukturiranje, pod pogojem, da program prestrukturiranja vodi k sposobnosti preživetja podjetij, ki so prejela pomoč, v normalnih tržnih pogojih na koncu obdobja prestrukturiranja, da sta znesek in intenzivnost pomoči strogo omejena na najnujnejše potrebno za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetij in se postopoma zmanjšujeta ter da je program prestrukturiranja povezan z obsežno racionalizacijo in zmanjšanjem zmogljivosti v Romuniji.

(3)

Začetno obdobje petih let je prenehalo veljati 31. decembra 1997.

(4)

Romunija je zaprosila za podaljšanje zgoraj navedenega obdobja decembra 1997.

(5)

Primerno je bilo, da se to obdobje podaljša za dodatnih osem let z začetkom 1. januarja 1998 ali do dne, ko se bo Romunija pridružila Evropski uniji, karkoli nastopi prej.

(6)

Zato sta Skupnost in Romunija 23. oktobra 2002 podpisali Dodatni protokol k Evropskemu sporazumu, ki je od tega dne začasno v uporabi.

(7)

V skladu s členom 2 Dodatnega protokola se zgoraj navedeno obdobje podaljša pod pogojem, da Romunija Komisiji predloži program prestrukturiranja in poslovne načrte, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in ki jih je ocenil ter potrdil Nacionalni organ za državne pomoči (Svet za konkurenco).

(8)

Romunija je Komisiji decembra 2004 predložila program prestrukturiranja in poslovne načrte tistih podjetij, ki so prejemala ali prejemajo državno pomoč za prestrukturiranje.

(9)

V skladu s členom 3 Dodatnega protokola je podaljšanje zgoraj navedenega obdobja pogojeno s končno oceno programa za prestrukturiranje in poslovnih načrtov, ki jo da Komisija.

(10)

Komisija je dala končno oceno programa za prestrukturiranje in poslovnih načrtov, ki jih je predložila Romunija. V njej je zapisano, da bo izvajanje programa prestrukturiranja in poslovnih načrtov zadevnim podjetjem omogočilo doseči sposobnost preživetja v normalnih tržnih pogojih. Ocena prav tako kaže, da je znesek državne pomoči za prestrukturiranje, kot je določeno v načrtih, strogo omejen na najnujnejše potrebno za zagotovitev sposobnosti preživetja zadevnih podjetij in se je postopoma zmanjševal ter bil do konca leta 2004 ukinjen. V oceni se tudi ugotavlja, da bodo podjetja, upravičena do pomoči, dosegla globalno racionalizacijo in zmanjšanje presežnih zmogljivosti. V oceni se zaključuje, da program prestrukturiranja in poslovni načrti izpolnjujejo zahteve iz člena 9(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu –