21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 128/2005 (2) („začasno uredbo“) uvedla začasno protidampinško dajatev za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, to je za šasijo in hidravliko, ki se uvrščajo pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Treba je spomniti, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Preučitev trendov, pomembnih za analizo škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz LRK so nekatere zainteresirane stranke dale pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost ustnega zaslišanja.

(4)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem v prostorih uvoznikov Jungheinrich AG v Nemčiji in TVH Handling Equipment N.V. v Belgiji.

(5)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zagotovljeno jim je bilo tudi obdobje, v katerem bi po tem razkritju lahko predstavile svoja stališča.

(6)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(7)

Zadevni izdelek je samovozni ročni voziček za premeščanje palet, ki se uporablja za manipuliranje z materiali, običajno nameščenimi na palete, ter njegovi osnovni deli, kakor sta šasija in hidravlika, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), običajno razvrščen pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00.

(8)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovile svoje pripombe iz uvodne izjave (11) začasne uredbe glede vključitve šasij in hidravlike v okvir zadevnega izdelka, vendar ne da bi ob tem predložile dodatne informacije ali pojasnila. Na te pripombe je že odgovorjeno v uvodnih izjavah (12) do (14) začasne uredbe. Zadevne stranke niso zastavile dodatnih vprašanj glede teh delov začasne uredbe.

(9)

Nadalje so trdile, da: (a) gre pri šasiji in hidravliki na eni strani ter ročnih vozičkih za premeščanje palet na drugi strani za drugačne izdelke in da za šasijo ter hidravliko nista bili izvedeni oceni dampinga in škode, ter se zato ne smejo uvesti protidampinške dajatve; (b) bi vključitev delov brez upoštevanja postopka iz člena 13 osnovne uredbe neupravičeno kaznovala sestavljavce ročnih vozičkov za premeščanje palet v Skupnosti; in (c) da se šasija in hidravlika uvažata tudi za namene servisiranja ter bi uvedba dajatve za šasijo in hidravliko neupravičeno kaznovala sedanje uporabnike.

(10)

V zvezi z navedbo, da sta šasija in hidravlika drugačna izdelka od ročnih vozičkov za premeščanje palet ter da za šasijo in hidravliko nista bili izvedeni oceni dampinga in škode, je bilo ugotovljeno, da se za namene te preiskave vse vrste ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov štejejo za en izdelek zaradi razlogov, določenih v uvodni izjavi (10) začasne uredbe, to pomeni, da imajo vse vrste enake osnovne fizične značilnosti in enak način uporabe. Proti tem ugotovitvam ni bil predložen noben prepričljiv dokaz. V zvezi z navedbo, da za šasijo in hidravliko nista bila izvedena izračuna dampinga in škode, je treba spomniti, da za ta dva osnovna dela velja opredelitev zadevnega izdelka, za katerega sta bila damping in škoda za industrijo Skupnosti podobnega izdelka ustrezno opredeljena. Skladno zlasti z oceno dampinga je bilo ugotovljeno, da je bila količina uvoza šasije in hidravlike med obdobjem preiskave premajhna, da bi bil reprezentativen. Zato se je zdelo ustrezno določiti stopnjo dampinga zadevnega izdelka na podlagi ročnih vozičkov za premeščanje palet, za katere so bili na voljo reprezentativni in zanesljivi podatki.

(11)

V zvezi z navedbo, da se vključitev osnovnih delov lahko izvede samo na podlagi določb člena 13 osnovne uredbe, zato da bi se izognili nepotrebnim težavam za sestavljavce ročnih vozičkov za premeščanje palet v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da je člen 13 nepomemben za opredelitev zadevnega izdelka. Namesto tega se člen 13 osnovne uredbe nanaša na različne prakse izogibanja, tudi na sestavljanje delov, ki ne spadajo v opredelitev zadevnega izdelka, za kar v tem primeru ne gre. Zato te navedbe ni možno sprejeti.

(12)

V zvezi z navedbo, da se šasija in hidravlika uvažata tudi za namene servisiranja ter da bi uvedba dajatve za šasijo in hidravliko neupravičeno kaznovala sedanje uporabnike, je bilo ugotovljeno, da se noben uporabnik med preiskavo ni pritožil, da bi kateri koli ukrepi imeli takšne učinke. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je količina šasije in hidravlike, uvožene iz LRK med obdobjem preiskave, nepomembna glede na količino uvoženih kitajskih ročnih vozičkov za premeščanje palet. Zato bi bil morebitni učinek na servisiranje starih ročnih vozičkov za premeščanje palet majhen in te navedbe ni možno sprejeti.

(13)

Ker ni drugih pripomb, se zaključki o opredelitvi zadevnega izdelka iz uvodnih izjav (10) do (15) začasne uredbe potrdijo.

(14)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave (16) do (18) začasne uredbe v zvezi s podobnim izdelkom potrdijo.

(15)

Po uvedbi začasnih ukrepov so trije sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da bi jim morala biti odobrena tržnogospodarska obravnava. Dva izmed njih sta preprosto ponovila navedbe, ki so bile predložene prej in na katere je Komisija že odgovorila v uvodnih izjavah (19) do (34) začasne uredbe.

(16)

Treba je spomniti, da je za enega od teh dveh proizvajalcev izvoznikov, ki dejansko vključuje dve povezani družbi, preiskava ugotovila, da je bila vrednost določenih sredstev, vknjižena v računovodski evidenci enega od podjetij, znatno višja od vrednosti dejansko plačane nabavne cene. Ugotovljeno je bilo, da gre za kršitev IAS 1 (poštena predstavitev računovodskih izkazov) in IAS 16 (meritve pri ugotavljanju nepremičnin, naprav in opreme). Poleg tega je bila pri drugem podjetju ugotovljena kršitev IAS 21 (beleženje pri prvotni zaznambi transakcij v tuji valuti) in IAS 32 (razkritje in predstavitev finančnih instrumentov). Poleg tega revizorji podjetij niso obravnavali teh vprašanj v finančnih računih, kar je še dodaten razlog za ugotovitev, da revizije niso bile izvedene v skladu z IAS (mednarodnimi računovodskimi standardi). Predložen ni bil noben nov dokaz, ki bi lahko spremenil zgornje ugotovitve, in zato se potrdi, da ta proizvajalec izvoznik ne izpolnjuje zahtev v skladu z drugim merilom člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(17)

Za drugega proizvajalca izvoznika je preiskava ugotovila, da odpis posojila ni bil pravilno vknjižen v računovodski evidenci podjetja, zato je znatno vplival na njegove finančne rezultate. Ugotovljeno je bilo, da gre za kršitev IAS 1 (poštena predstavitev računovodskih izkazov). Poleg tega je podjetje spremenilo računovodsko metodo glede rezervacij za odpis neizterljivega dolga, ne da bi spremembo uporabilo za nazaj, kar je ponovno znatno vplivalo na finančne rezultate. Ugotovljeno je bilo, da gre za kršitev IAS 8 (spremembe računovodskih politik). Revizor je poudaril nedoslednost tudi glede na kitajske računovodske standarde pri spremembi metode glede rezervacij za odpis neizterljivega dolga, vendar je zamolčal težavo s posojilom. Predložen ni bil noben dokaz, ki bi lahko spremenil zgornje ugotovitve, in zato se potrdi tudi, da ta proizvajalec izvoznik ne izpolnjuje zahtev v skladu z drugim merilom člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(18)

Tretji proizvajalec izvoznik, ki je po uvedbi začasnih ukrepov še naprej zahteval TGO, Zhejiang Noblelift Equipment Joint Stock Co. Ltd, je predložil dokaz, da njegova praksa v zvezi z beleženjem pri prvotni zaznambi transakcij v tuji valuti ni vplivala na njegove finančne rezultate, čeprav v določenih primerih ni bila popolnoma v skladu z IAS 21. Pri računih podjetja ni bila ugotovljena nobena druga težava glede skladnosti z IAS. Zato se je zdelo ustrezno v teh okoliščinah revidirati zaključke glede skladnosti tega proizvajalca izvoznika z drugim merilom člena 2(7)(c) osnovne uredbe in mu tako odobriti TGO. Ostale ugotovitve iz uvodnih izjav (19) do (34) začasne uredbe se potrdijo.

(19)

Poudariti je treba, da sta po uvedbi začasnih ukrepov nesodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik in z njim povezan uvoznik v Skupnost predložila nekatere pripombe k začasnim ugotovitvam in zahtevala TGO ali, če jima TGO ne bi bila odobrena, individualno obravnavo. Podjetja so bila obveščena, da nesodelujoči proizvajalci izvozniki, to so proizvajalci izvozniki, ki se niso javili, pisno navedli svojih stališč in predložili informacij v določenih rokih, ne morejo zahtevati TGO ali individualne obravnave v skladu z določbami členov 2(7), 5(10), 9(5) ter 18(1) osnovne uredbe.

(20)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave (35) do (37) začasne uredbe v zvezi s individualno obravnavo potrdijo.

(21)

Kanada je bila začasno izbrana za primerljivo tretjo državo s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena. Po uvedbi začasnih ukrepov so dva proizvajalca izvoznika in en izvoznik ponovno predložili svoje navedbe proti tej izbiri (glej uvodno izjavo (41) začasne uredbe). Vendar pa niso predložili nobenih dodatnih preverljivih dokazov v podporo svojim navedbam.

(22)

Nadalje so trdili, da je izbira Kanade za primerljivo tretjo državo s tržnim gospodarstvom neustrezna, ker kanadski proizvajalci ročnih vozičkov za premeščanje palet nosijo veliko višje stroške kakor kitajski, zlasti glede na stroške dela. V zvezi s tem je en proizvajalec izvoznik zahteval dodatno prilagoditev zaradi razlik v proizvodnih stroških med njegovimi lastnimi stroški v LRK in proizvodnimi stroški v Kanadi, medtem ko je drugi proizvajalec izvoznik trdil, da so že izvedene zelo obsežne prilagoditve pokazatelj, da kanadski in kitajski ročni vozički za premeščanje palet niso primerljivi.

(23)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je preiskava ugotovila, da ima Kanada konkurenčen in reprezentativen trg ročnih vozičkov za premeščanje palet, da so proizvodne naprave in metode kitajskih in kanadskih proizvajalcev podobne ter da so na splošno kitajski in kanadski proizvajalci ročnih vozičkov za premeščanje palet primerljivi na podlagi meril, določenih za namene te preiskave v uvodnih izjavah (40), (43) in (44) začasne uredbe. Poleg tega je preiskava ugotovila, da proizvodnja ročnih vozičkov za premeščanje palet ne zahteva velikega vložka dela (stroški dela v Kanadi ne presegajo 15 % celotnih proizvodnih stroškov) in zato razlike v stroških dela med Kanado in LRK ne bi znatno vplivale na celotne proizvodne stroške. Zato se navedba, da je zaradi razlik v stroških, ki so predvsem posledica delovne sile, izbira Kanade za primerljivo državo neustrezna, ne more sprejeti.

(24)

V zvezi z navedbo, da kanadski proizvajalci izdelujejo ročne vozičke za premeščanje palet z znatno večjimi stroški kakor kitajski in da bi bilo treba prilagoditev, ki temelji na razliki v stroških med Kanado in lastnimi stroški v LRK, uskladiti z normalno vrednostjo, je treba omeniti, da informacija o proizvodnih stroških proizvajalca izvoznika, na kateri je temeljila navedba, ni bila sprejeta, saj je bila zahteva po TGO zavrnjena. To znatno spodbija navedbo o primerjavi stroškov, zato je treba zahtevek zavrniti.

(25)

V zvezi z navedbo, da so že odobrene obsežne prilagoditve pokazatelj, da kanadski in kitajski ročni vozički niso primerljivi, se ugotavlja, da so bile vrste izdelkov za medsebojno primerjavo izbrane na podlagi meril, ki so v zadevni industriji veljala za primerna. Primerjave vrst izdelkov so bile izvedene na podlagi določenih osnovnih tehničnih značilnosti, ki jih uporabljajo vsi gospodarski subjekti na trgu, in predložen ni bil noben dokaz, da ta metoda primerjave ne bi bila primerna (glej uvodno izjavo (43) začasne uredbe). Zato te navedbe ni mogoče sprejeti.

(26)

Predložena ni bila nobena druga navedba v zvezi z določitvijo normalne vrednosti v primerljivi državi in zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (38) do (48) začasne uredbe potrdijo.

(27)

Ker je bila TGO odobrena enemu proizvajalcu izvozniku (glej zgornjo uvodno izjavo (18)), je bila normalna vrednost določena, kakor je navedeno spodaj, v skladu s členom 2(1) do 2(6) osnovne uredbe.

(28)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo najprej preverjeno, ali je bila domača prodaja ročnih vozičkov za premeščanje palet neodvisnim kupcem reprezentativna, to pomeni, ali je bil celoten obseg take prodaje vsaj 5 % celotnega obsega njene ustrezne izvozne prodaje v Skupnost. Tak je bil primer zadevnega proizvajalca izvoznika.

(29)

Nato je bilo preučeno, ali se domača prodaja vrst izdelkov v primerjavi z izvoženimi vrstami izdelkov lahko obravnava za reprezentativno. V ta namen so bile najprej opredeljene primerljive vrste, prodane na domačem trgu. Preiskava je obravnavala navedene vrste izdelkov ročnih vozičkov za premeščanje palet, prodane na domačem trgu, kakor enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost, kadar so imele enako dvižno zmogljivost, material šasije, velikost vilic, vrsto hidravlike in vrsto koles.

(30)

Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je celoten obseg domače prodaje te vrste, prodane neodvisnim kupcem med OP, predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost. Tak je bil primer določenih izvoženih vrst izdelkov.

(31)

Najprej je bilo preučeno, ali se domača prodaja zgoraj navedenih vrst izdelkov proizvajalca izvoznika lahko šteje, kakor da je bila izvedena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(32)

To je bilo opravljeno tako, da se je ugotovilo delež domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto izdelkov, ki ni bila prodana na domačem trgu z izgubo med obdobjem preiskave:

(33)

Če so bile izpolnjene zahteve, določene v uvodnih izjavah (29) do (31) ter (32)(a) in (b) te uredbe, je normalna vrednost za ustrezno vrsto izdelka temeljila na dejanskih cenah, ki so jih plačali ali jih morajo plačati neodvisni kupci na domačem trgu države izvoznice med obdobjem preiskave, kakor določa člen 2(1) osnovne uredbe.

(34)

Za vrste iz uvodne izjave (32)(c) te uredbe in tiste vrste izdelkov, ki niso bili prodani v reprezentativnih količinah na domačem trgu, kakor je navedeno v uvodni izjavi (30) te uredbe, je bilo treba konstruirati normalno vrednost.

(35)

Nastali prodajni, splošni in upravni stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je ustvaril zadevni proizvajalec izvoznik pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine med OP, so bili dodani proizvodnim stroškom, da bi ugotovili konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(36)

Po uvedbi začasnih ukrepov ni bila predložena nobena pripomba glede določitve izvozne cene za neposredno prodajo neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato se ugotovitve iz uvodne izjave (49) začasne uredbe, glede določitve izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, potrdijo.

(37)

Za dva proizvajalca izvoznika je bila izvozna cena začasno konstruirana za njuno prodajo uvoznikom, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli kompenzacijski dogovor v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo (49) začasne uredbe).

(38)

Eden od proizvajalcev izvoznikov in njegov uvoznik, za katera so bile nekatere izvozne cene konstruirane, sta trdila, da razmerje med njima ni opravičevalo konstruiranja izvoznih cen in da bi morale biti dejanske cene, ki jih proizvajalec izvoznik zaračuna uvozniku, podlaga za določitev izvoznih cen. Vendar je preiskava pokazala, da je na te izvozne cene vplival dogovor med strankami, da mora nekatere stroške za razvoj izdelkov nositi uvoznik. Zaradi tega so bile povprečne izvozne cene za uvoznika znatno višje kakor za druge neodvisne kupce v Skupnosti. Zato cene, ki jih proizvajalec izvoznik zaračuna uvozniku, niso bile sprejete kakor podlaga pri določitvi izvoznih cen. Nadalje sta se pred koncem OP proizvajalec izvoznik in uvoznik povezala. Običajno bi bile v takih okoliščinah izvozne cene konstruirane na podlagi cen pri nadaljnji prodaji neodvisnim kupcem v Skupnosti. Vendar je bilo v tem primeru število transakcij pri nadaljnji prodaji v OP zelo majhno in dejanskih cen transakcij uvoznik ni pravočasno predložil ter niso bile preverljive. V teh okoliščinah ta prodaja ni bila upoštevana v dokončnem izračunu izvoznih cen.

(39)

Dejansko je ta proizvajalec izvoznik imel velik obseg neposredne prodaje neodvisnim kupcem v Skupnosti, ki je bila podlaga za določitev izvozne cene, kot navaja uvodna izjava (36) te uredbe.

(40)

Drugi proizvajalec izvoznik, za katerega so bile nekatere izvozne cene konstruirane, in zadevni uvoznik sta predložila pripombe k začasnim ugotovitvam s trditvijo, da med njima ni bilo nobenega dogovora ali sporazuma v smislu povezave ali kompenzacijskega dogovora, kakor določata člen 2(9) osnovne uredbe in člen 2.3 Protidampinškega sporazuma STO. Zato je konstruiranje izvoznih cen z uporabo cen uvoznika pri nadaljnji prodaji neodvisnim kupcem nepravilno.

(41)

Te navedbe ni možno sprejeti, saj informacije, ki sta jih predložila izvoznik in uvoznik niso bile usklajene. Med preveritvenim obiskom na kraju samem, opravljenim v prostorih proizvajalca izvoznika, so bili preiskovalci obveščeni, da je razlog za znatno višje izvozne cene med strankami, kakor so običajne, obstoj posebnega dogovora ali sporazuma med proizvajalcem izvoznikom in uvoznikom. Poleg tega so se vsi izvozni računi sklicevali na določbe tega sporazuma. Proizvajalec izvoznik je zanikal obstoj pisnega sporazuma, vendar je razložil, da je bil zadevni uvoznik pripravljen plačati take višje cene, da bi pridobil in ohranil pogodbo o izključni pravici do prodaje določenih izdelkov proizvajalca izvoznika na določenih trgih. Uvoznik je tudi zanikal obstoj kakršnega koli posebnega razmerja in med preveritvenim obiskom na kraju samem razložil, da so cene, plačane proizvajalcu izvozniku, višje zaradi visoke kakovosti zadevnih izdelkov. Ta navedba ni bila podprta z nobenim dokazom in je bila dejansko v nasprotju z ugotovitvami raziskave. Šteje se, da so bile v teh okoliščinah izvozne cene nezanesljive in jih je treba popraviti bodisi zaradi obstoja neke vrste kompenzacijskega dogovora v smislu določb člena 2(9) osnovne uredbe bodisi zaradi razlik v fizičnih značilnostih, ki odražajo domnevno višjo kakovost izdelkov v smislu člena 2(10)(a) osnovne uredbe. Ob pomanjkanju drugih informacij so bile izvozne cene konstruirane v skladu z uvodno izjavo (49) začasne uredbe.

(42)

Isti proizvajalec izvoznik in uvoznik sta tudi trdila, da je bil izračun konstruiranih izvoznih cen nepravilen, ker je bila stopnja dobička, uporabljena pri izračunu, znatno višja od stopenj dobička, uporabljenih za iste namene v drugih primerih v preteklosti, in je bila zato neustrezna. Glede tega je bilo ugotovljeno, da se vsak primer obravnava posamično in da ugotovitve ene preiskave ne morejo preprosto veljati tudi za drugo. V tem primeru je bila stopnja dobička, uporabljena pri izračunu, tehtano povprečje dejanskega neto dobička pri prodaji zadevnega izdelka, ki ga je med preiskavo sporočilo enajst nepovezanih uvoznikov. Predložen ni bil noben dokaz, ki bi izpodbijal te podatke. Zato se zahtevek zavrne.

(43)

Vendar je treba omeniti, da je bil po preveritvenem obisku na kraju samem, opravljenem v prostorih zadevnega uvoznika, izračun konstruiranih izvoznih cen popravljen, da bi upošteval nujne popravke določenih cen pri nadaljnji prodaji ter prodajne, splošne in upravne stroške uvoznika.

(44)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditev določenih izvoznih cen zaradi razlik v ravneh trgovanja med neposredno izvozno prodajo v Skupnost in prodajo za izvoz v Skupnost prek trgovcev v LRK v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe. Trdil je, da izvozna prodaja prek kitajskih trgovcev vključuje nadaljnjo prodajo trgovcem, ki običajno ni potrebna v primerih neposrednega izvoza v Skupnost. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da zgoraj navedeni člen osnovne uredbe predvideva, da se prilagoditev zaradi razlik v ravneh trgovanja lahko zagotovi, kadar se dokaže, da obstajajo stalne in jasne razlike v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na notranjem trgu države izvoznice. V tem primeru je proizvajalec izvoznik trdil in si prizadeval dokazati potrebo po prilagoditvi s sklicevanjem na okoliščine njegove izvozne prodaje in ne njegove domače prodaje. To ni zadovoljiva podlaga za zahtevo prilagoditve ravni trgovanja. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da sta bila celoten izvoz zadevnega proizvajalca izvoznika in tudi domača prodaja v primerljivi državi namenjena trgovcem, torej med izvozno ceno in normalno vrednostjo niso obstajale različne ravni trgovanja.

(45)

Pri izračunu stopnje dampinga za druge proizvajalce izvoznike (glej uvodno izjavo (53) začasne uredbe) proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO, ni bil več upoštevan. Predložena ni bila nobena druga pripomba glede ugotovitev iz uvodnih izjav (52) in (53) začasne uredbe, ki se zato potrdijo. Vendar je bila za proizvajalca izvoznika z odobreno TGO stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti za vsako vrsto, izvoženo v Skupnost, kakor je določeno v uvodnih izjavah (28) do (35) te uredbe, s tehtanim povprečjem izvozne cene ustrezne vrste v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe. Dokončno določene stopnje dampinga po spremembah, navedenih zgoraj, izražene kot odstotek od neto cene franko meja Skupnosti, neocarinjeno, so:

(46)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi s proizvodnjo Skupnosti, navedene v uvodnih izjavah (55) in (56) začasne uredbe, potrdijo.

(47)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z opredelitvijo pojma industrije Skupnosti, navedene v uvodni izjavi (57) začasne uredbe, potrdijo.

(48)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi s porabo Skupnosti, navedene v uvodnih izjavah (58) in (59) začasne uredbe, potrdijo.

(49)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z uvozom ročnih vozičkov za premeščanje palet iz LRK v Skupnost, navedene v uvodnih izjavah (60) do (64) začasne uredbe, potrdijo.

(50)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik podvomil v škodljive razmere v industriji Skupnosti z navajanjem, da se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala, gibanja zalog po letu 2001 ni mogoče šteti za škodo, temveč za znak izboljšanja v industriji Skupnosti, sta cena prodaje ročnih vozičkov za premeščanje palet, ki so jih prodali proizvajalci Skupnosti, in njihov tržni delež ostala stabilna v letu 2003 ter med OP, se je donosnost industrije Skupnosti povečala med letoma 2000 in 2001, se je raven naložb industrije Skupnosti več kakor podvojila, kar kaže, da ni imela težav s pridobivanjem kapitala, ter je stabilnost plač treba obravnavati kakor pozitiven pokazatelj.

(51)

V zvezi z navedbo, da se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti povečala in da to ne kaže na škodo, je treba omeniti, da se je kljub skupnemu povečanju proizvodne zmogljivosti med obravnavanim obdobjem za 3 % ta med letom 2002 in obdobjem preiskave zmanjšala za skoraj 2 %. Dejansko se je proizvodna zmogljivost povečala samo v letih 2001 in 2002, ko so bile izvedene naložbe. Tega razvoja ni mogoče razumeti kakor pokazatelja, da škode v industriji Skupnosti ni, zlasti ker se je poraba v istem obdobju povečala za 17 %.

(52)

V zvezi z navedbo, da gibanja zalog po letu 2001 ni mogoče šteti za znak škode, temveč za znak izboljšanja v industriji Skupnosti, je treba omeniti, da je poleg razlage, predvidene v uvodni izjavi (67) začasne uredbe, zakaj ta dejavnik ni upoštevan kot posebno pomemben pokazatelj gospodarskega stanja v industriji Skupnosti, treba spomniti, da so se zaloge med obravnavanim obdobjem skupno povečale za 14 %. Dejstvo, da je bila leta 2001 dosežena najvišja točka, ne spremeni ugotovitve, da so zaloge vsaj prispevale k škodljivim razmeram v industriji Skupnosti.

(53)

V zvezi z navedbo, da sta prodajna cena in tržni delež ročnih vozičkov za premeščanje palet, ki so jih prodali proizvajalci Skupnosti, ostala stabilna v letu 2003 in med obdobjem preiskave, je treba omeniti, da obdobje preiskave vključuje 9 mesecev leta 2003. Treba je omeniti, da analiza škode zajema obdobje več let in da sta se v obravnavanem obdobju tržni delež ter prodajna cena industrije Skupnosti znatno znižala. Tega ni nihče izpodbijal.

(54)

V zvezi z navedbo, da povečanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti med letoma 2000 in 2001 ne kaže na škodo, je treba omeniti, da se je dobičkonosnost zanemarljivo povečala od 0,28 % leta 2000 do 0,51 % leta 2001 in se potem stalno zmanjševala do – 2,31 % med OP. To je jasen pokazatelj škode.

(55)

V zvezi z navedbo, da se je raven naložb v industriji Skupnosti več kakor podvojila in ta zato ni imela težav s pridobivanjem kapitala, je treba spomniti, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi (76) začasne uredbe, da so bile večje naložbe v letih 2001 in 2002 izvedene, da bi se nadomestile zastarele proizvodne naprave za ohranitev konkurenčnosti industrije Skupnosti. Naložbe so se med letom 2002 in obdobjem preiskave zmanjšale za 40 % vzporedno s poslabšanjem donosnosti in to je pokazalo na težave pri zbiranju kapitala. To ponovno jasno kaže na stanje škode.

(56)

V zvezi z navedbo, da je treba stabilnost plač šteti za pozitiven pokazatelj, je treba omeniti, da je treba ta dejavnik analizirati v okviru razvoja plač in zaposlovanja. Poslabšanje v industriji je jasno vidno pri zmanjšanju števila zaposlenih. Dejstvo, da proizvajalci Skupnosti v obravnavanem obdobju plač niso mogli uskladiti z inflacijo zaradi nelojalne konkurence, je treba razumeti kot negativen pokazatelj.

(57)

Navedbe tega proizvajalca izvoznika, analizirane v uvodnih izjavah (50) do (56) te uredbe, se zato zavrnejo.

(58)

Določeni uvozniki so trdili, da je industrija Skupnosti ročne vozičke za premeščanje palet dala v prodajo po cenah, ki so bile veliko nižje od katerih koli ročnih vozičkov za premeščanje palet, narejenih na Kitajskem, in da to kaže, da ni bila oškodovana. Te navedbe ne podpira ugotovitev o znatnem nelojalnem nižanju cen za več kakor 55 % (glej uvodno izjavo (64) začasne uredbe) in je zato nesprejemljiva.

(59)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z razmerami v industriji Skupnosti, navedene v uvodnih izjavah (65) do (84) začasne uredbe, potrdijo.

(60)

Na koncu, kakor je navedeno v začasni uredbi, so vsi pomembni pokazatelji škode pokazali negativne trende. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z zaključki o škodi, navedene v uvodnih izjavah (85) do (87) začasne uredbe, potrdijo.

(61)

Ker ni nobenih pripomb v zvezi z uvodom glede povzročitve škode, kakor je določeno v uvodni izjavi (88) začasne uredbe, se izjava potrdi.

(62)

En proizvajalec izvoznik in določeni uvozniki so trdili, da uporaba podatkov Eurostata o uvozu ni ustrezna za določitev obsega in tržnega deleža uvoza zadevnega izdelka, saj zanj ni posebne oznake KN. Trdili so, da so tudi drugi izdelki zajeti pod obema zadevnima oznakama KN, od katerih ena zajema popoln izdelek in druga dele, ter zato taki podatki Eurostata ne morejo dati točne slike učinka dampinškega uvoza. Ugotavlja se, da ni bil predložen noben dokaz, ki bi navajal, da bi bile katere koli znatne količine drugih izdelkov razvrščene pod oznako KN 8427 90 00, ki zajema popoln izdelek in je bila uporabljena za določitev obsega dampinškega uvoza. Dejansko so iste zainteresirane stranke uporabile podatke Eurostata o uvozu pod isto oznako KN za podporo svoje navedbe v zvezi s trendi glede uvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet iz drugih tretjih držav. Šteje se tudi, da glede na ozko opredelitev oznake KN velika večina izdelkov, ki vstopajo v Skupnost pod to tarifno številko, predstavlja uvoz zadevnega izdelka. Glede druge oznake KN 8431 20 00, ki zajema dele za izključno ali pretežno uporabo s stroji pod tarifno številko 8427, je bilo ugotovljeno, da je uvoz, ki ga je sporočil Eurostat za to oznako, majhen in ni bil upoštevan pri določitvi obsega in tržnega deleža uvoza zadevnega izdelka. Zato te navedbe ni mogoče sprejeti.

(63)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z učinkom dampinškega uvoza, navedene v uvodnih izjavah (89) do (91) začasne uredbe, potrdijo.

(64)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik trdil, da je bil izvoz industrije Skupnosti napačno ocenjen. Ugotovljeno je bilo, da je med letom 2000 in obdobjem preiskave izvozna prodaja padla za skoraj 50 % ter znatno vplivala na industrijo Skupnosti. Omeniti je treba, da je kljub padcu v absolutnih vrednostih, izvoz predstavljal povprečno samo 11 % celotne prodaje industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Poleg tega je kljub izgubi pri prodaji v Skupnosti izvoz še vedno ustvarjal nekaj dobička med OP. Zato padca izvoza ni mogoče šteti za dejavnik, ki je povzročil znatno škodo v industriji Skupnosti. Navedbo je torej treba zavrniti in ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah (92) in (93) začasne uredbe, potrditi.

(65)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z naložbami industrije Skupnosti, navedene v uvodni izjavi (94) začasne uredbe, potrdijo.

(66)

Dva proizvajalca izvoznika in določeni uvozniki so trdili, da so v nasprotju z ugotovitvami v uvodni izjavi (95) začasne uredbe države, razen LRK, zlasti Brazilija in Indija, izkoristile moč eura za znatno povečanje svoje prodaje na trgu Skupnosti. Glede na dejstvo, da uvoz iz tretjih držav, kot sta Brazilija in Indija, predstavlja samo okoli 1 % kitajskega uvoza zadevnega izdelka, se njegov morebitni vpliv na vzročnost lahko šteje za nepomemben. Zahtevek je zato treba zavrniti.

(67)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav, navedene v uvodnih izjavah (95) in (96) začasne uredbe, potrdijo.

(68)

En proizvajalec izvoznik in določeni uvozniki so trdili, da je del ugotovljenega nelojalnega znižanja cen povzročila šibkost ameriškega dolarja glede na euro in ne dampinške uvozne cene. Vendar te stranke niso predložile nobenega dokaza za prikaz obsega uvoza iz LRK, zaračunanega v ameriških dolarjih, ki bi omogočil celovito oceno vpliva menjalnih tečajev na cene. V vsakem primeru, tudi če bi bil celoten uvoz iz LRK opravljen v ameriških dolarjih, česar ne potrjujejo ugotovitve preiskave, bi morale uvozne cene zadevnega izdelka pasti za 25 % (izguba vrednosti ameriškega dolarja glede na euro), in ne za 34 %, za kolikor so padle v obravnavanem obdobju. Na koncu je treba omeniti, da se je razen dveh posameznih primerov z očitno zanemarljivim obsegom uvoza zmanjšal skupen uvoz iz držav razen LRK, ki so tudi imele koristi od povečane vrednosti eura. To kaže, da nihanje valut ni moglo biti glavni vzrok za povečanje dampinškega uvoza iz LRK. Zato je treba zahtevek zavrniti in ugotovitve, navedene v uvodni izjavi (98) začasne uredbe, potrditi.

(69)

En proizvajalec izvoznik in določeni uvozniki so ponovili navedbo, da so pritožniki velika podjetja, dejavna v sektorju ravnanja z materiali, za katere so ročni vozički za premeščanje palet le stranski izdelek, pogosto uporabljan kot prodajno orodje za večje, dražje izdelke. Ker ni bil predložen noben dokaz, se ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah (99) in (100) začasne uredbe, potrdijo in zahtevek zavrne.

(70)

En proizvajalec izvoznik je ponovil navedbo, da so proizvajalci Skupnosti utrpeli samopovzročeno škodo z osredotočanjem na proizvodnjo nizkokakovostnih izdelkov in zunanje izdelovanje delov. Vendar pa ni bil predložen noben nov dokaz v podporo tej navedbi. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta navedba že preučena in izrecno obravnavana v uvodnih izjavah (101) do (103) začasne uredbe, ki se potrdijo.

(71)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, ki bi lahko spremenile začasno odločitev, se zaključek o vzrokih, kakor je določen v uvodnih izjavah (104) in (105) začasne uredbe, potrdi.

(72)

Ker ni bilo nobene pripombe, se splošne pripombe o interesu Skupnosti, kakor so določene v uvodni izjavi (106) začasne uredbe, potrdijo.

(73)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en uvoznik trdil, da se že zaprte tovarne v Skupnosti ne bodo ponovno odprle, zato zaradi uvedbe protidampinških ukrepov ne bodo omogočile novih možnosti zaposlovanja. Vendar navedba ni bila podprta z nobenim dokazom. Tudi če se ponovno ne bi odprla nobena od zaprtih tovarn, je treba omeniti, da je bil izkoristek zmogljivosti industrije Skupnosti med OP samo 46 %. To je jasen znak potenciala za povečanje proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti, če bi lojalna konkurenca na trgu Skupnosti prevladala. Zahtevek je zato treba zavrniti.

(74)

En proizvajalec izvoznik in določeni uvozniki so trdili, da so dejavnosti ročnega premeščanja palet v industriji Skupnosti, zlasti v smislu zaposlitve, zanemarljive glede na celoten obseg njihovih dejavnosti in zato je njihov interes za take ukrepe omejen v primerjavi z interesom drugih gospodarskih subjektov na trgu. Najprej je treba spomniti, da proizvajalci izvozniki nimajo podlage za vložitev zahtevkov v zvezi s preučitvijo interesa industrije Skupnosti. Enako velja za interes dobaviteljev, trgovcev ali uporabnikov, obravnavan v nadaljevanju. Predložene navedbe so bile kljub temu preučene. S tem v zvezi je treba spomniti, da je industrija Skupnosti v zvezi z ročnimi vozički za premeščanje palet med obdobjem preiskave zaposlila okoli 434 ljudi, medtem ko so jih na primer sodelujoči uvozniki zaposlili okoli 74. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so določeni proizvajalci v Skupnosti skoraj izključno odvisni od proizvodnje in prodaje ročnih vozičkov za premeščanje palet. Zato te navedbe ni mogoče sprejeti.

(75)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se začasne ugotovitve v zvezi z interesom industrije Skupnosti, navedene v uvodnih izjavah (107) do (109) začasne uredbe, potrdijo.

(76)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je pomanjkanje zastopanosti dobaviteljev Skupnosti znak, da uvoz iz LRK ni negativno vplival na njihovo poslovanje. Te trditve ni mogoče sprejeti. Industrija Skupnosti je odvisna od dobaviteljev Skupnosti za nekatere dele in ni razumno predvidevati, da negativni vplivi na njihovo poslovanje ne obstajajo. Nadaljnje zapiranje tovarn Skupnosti lahko dodatno vpliva na njihovo poslovanje. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasna ugotovitev v zvezi z interesom dobaviteljev Skupnosti, navedena v uvodni izjavi (110) začasne uredbe, potrdi.

(77)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da preiskava ni upoštevala interesov malih uvoznikov, ki svoje dejavnosti usmerjajo predvsem na ročne vozičke za premeščanje palet. Omeniti je treba, da so bila stališča uvoznikov, ki so bila pravočasno predložena in so zagotovila dovolj informacij, v celoti upoštevana pri tej preiskavi. Med sodelujočimi nepovezanimi uvozniki so bila podjetja z dvema in tremi zaposlenimi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so sodelujoči uvozniki poročali o zelo dobri donosnosti pri svojem poslovanju z ročnimi vozički za premeščanje palet (neto dobičku do 50 % prometa). Zato je smiselno šteti, da bo vpliv uvedbe protidampinških ukrepov na njihovo poslovanje relativno majhen. Zato je treba zahtevek zavrniti in ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah (111) do (114) začasne uredbe, potrditi.

(78)

Dva proizvajalca izvoznika in določeni uvozniki so trdili, da ima zvišanje cene kitajskih ročnih vozičkov za premeščanje palet po uvedbi ukrepov takojšen in nesorazmeren učinek na več sto tisoč trgovin, skladišč in tovarn, ki uporabljajo ročne vozičke za premeščanje palet v Skupnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da ni noben uporabnik ročnih vozičkov za premeščanje palet v Skupnosti predložil kakršne koli pripombe k ugotovitvam, navedenim v začasni uredbi. Ker ta zahtevek ni bil podprt z dokazi, ga je treba zavrniti.

(79)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi z interesom uporabnikov Skupnosti, navedene v uvodnih izjavah (115) in (116) začasne uredbe, potrdijo.

(80)

Glede na zgoraj navedeno se zaključki o interesu Skupnosti, navedeni v uvodnih izjavah (117) do (119) začasne uredbe, potrdijo.

(81)

Ker ni nobene utemeljene pripombe, se potrdi metodologija, uporabljena za določitev stopnje odprave škode, kakor je navedena v uvodnih izjavah (120) do (123) začasne uredbe.

(82)

Na podlagi te metodologije je bila računsko določena stopnja odprave škode za namen določitve ravni ukrepov, ki jih je treba dokončno uvesti.

(83)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba dokončno protidampinško dajatev uvesti v višini ugotovljene stopnje dampinga, saj je bilo ugotovljeno, da je bila za vse zadevne proizvajalce izvoznike stopnja odprave škode višja od stopenj dampinga.

(84)

Glede na zgoraj navedeno so dokončne stopnje dajatev naslednje:

(85)

Individualne stopnje protidampinške dajatve za podjetja, kakor so opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo ugotovljeno stanje med preiskavo, ki se je nanašalo na ta podjetja. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celo državo, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“) se tako izključno uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo podjetja in torej posamezni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katero koli drugo podjetje, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedeno z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi pravnimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(86)

Zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev za podjetja (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, na primer povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama podjetij, ki lahko koristijo individualne stopnje dajatev.

(87)

Glede na veliko višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, pobrati dokončno v višini zneska dajatve, ki jo dokončno uvaja ta uredba. Če je dokončna dajatev višja od začasne dajatve, je treba dokončno pobrati samo zneske, zavarovane v fazi začasne dajatve.

(88)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov sta dva proizvajalca izvoznika izrazila pripravljenost, da ponudita zaveze v skladu z določbami člena 8 osnovne uredbe. Možnost sanacijskih ukrepov v obliki zavez glede cen je bila preučena. Vendar je bilo ugotovljeno, da eden od teh proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval pri preiskavi in zato zaradi neodobrene TGO ali individualne obravnave (glej uvodno izjavo (19) te uredbe) ni mogoče določiti najnižjih cen. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da zadevni izdelek obstaja v nekaj sto vrstah, ki se redno posodabljajo ali drugače spreminjajo. Poleg tega so proizvajalci izvozniki neposredno ali prek svojih povezanih uvoznikov istim kupcem prodajali tudi druge izdelke. V takih okoliščinah bi bilo spremljanje zavez glede cen praktično nemogoče. Zato se šteje, da je sprejemanje zavez v tej preiskavi nepraktično, in je bilo treba ponudbe zavrniti. Proizvajalci izvozniki so bili ustrezno obveščeni in so imeli možnost dati pripombe. Njihove pripombe niso spremenile zgornjih zaključkov –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/15

(1)

29. januarja 2005 je Komisija z Uredbo (ES) št. 145/2005 dne 28. januarja 2005 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank v pisni obliki predložilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Nobena stranka ni zaprosila za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov je bil strankam dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Ker Komisija ni prejela novih pripomb v zvezi z „zadevnim izdelkom“ in „podobnim izdelkom“, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 11 in 12 začasne uredbe.

(7)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se glede TGO potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 13 do 23 začasne uredbe.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve glede individualne obravnave iz uvodnih izjav 24 do 29 začasne uredbe.

(9)

Za enega proizvajalca izvoznika se je pri ugotavljanju, ali je bila domača prodaja opravljena v običajnem poteku trgovine in tudi pri konstruiranju normalne vrednosti nekaterih vrst zadevnega izdelka, pri izračunu začasne stopnje dampinga uporabil nepravilen znesek stroškov financiranja. Zato so bili za izračun dokončne stopnje dampinga narejeni potrebni popravki.

(10)

Pri drugem proizvajalcu izvozniku se je prodajna vrednost odpadkov začasno odbila od proizvodnih stroškov. Po pregledu ustreznih podatkov pa ni bilo jasno, ali je bilo znesek sploh upravičeno odšteti od stroškov proizvodnje kot vrednost odpadkov. Glede na to in na podlagi razpoložljivih podatkov se je izkazalo, da imajo „odpadki“ dejansko znatno ločeno tržno vrednost. Ker evidence niso bile vodene, prave višine obravnavanega zneska ni bilo mogoče določiti. Poleg tega je družba tudi v primerih, kadar bi bilo ta znesek treba odšteti, pripisala celotni znesek zadevnemu izdelku, čeprav je šlo tudi za druge izdelke, ki jih proizvaja ta družba. Zato je bil odbitek za odpadke v okviru dokončne preiskave razveljavljen. Za istega izvoznika se je vrednost stranskega proizvoda prilagodila.

(11)

Zadevni proizvajalec izvoznik je ugovarjal in trdil, da odpadke v obliki žlindre in apna odstranjujejo v sodelovanju s sosednjo tovarno, kar znižuje skupne stroške. Opozarja se, da je navedeni proizvajalec v svojem odgovoru na vprašalnik tudi izrazil stališče, da se mora ta prodaja šteti kot prodaja „stranskega proizvoda“. V zvezi s tem se ponovno opozarja, da količine prodanega zadevnega izdelka med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti. Poleg tega je preiskava razkrila, da je prodaja sosednji tovarni zajemala samo stranski proizvod H2S. V tem smislu se je štelo, da je bil predložen nasprotujoč si podatek, ki ga po dokončnem razkritju ni bilo mogoče razjasniti. Nadalje je ta isti proizvajalec trdil, da bi morala biti vrednost stranskega proizvoda H2S, odšteta od stroškov proizvodnje, višja. Vendar so med preiskavo zbrani dokazi pokazali, da je bila ta trditev pretirana, zato je bilo treba zavrniti.

(12)

Glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, se razen popravkov, določenih v uvodnih izjavah 9 in 10 te uredbe, potrdijo ugotovitve glede normalne vrednosti iz uvodnih izjav 43 do 59 začasne uredbe.

(13)

Eno združenje uporabnikov je nasprotovalo uporabi Združenih držav Amerike („ZDA“) kot primerljive države v smislu uvodne izjave 12 začasne uredbe. Ta zainteresirana stranka ni utemeljila svojega ugovora ali predložila kakršnih koli dokazil, ampak se je na splošno sklicevala na domnevno pomanjkanje konkurence na trgu ZDA zaradi tam veljavnih protidampinških ukrepov. Vendar se opozarja, da se je v okviru začasne določitve proučila raven konkurence na domačem trgu ZDA. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 37 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da je raven konkurence na notranjem trgu ZDA v resnici zadostna.

(14)

En nepovezan uvoznik je nasprotoval uporabi ZDA kot primerljive države, ker je proizvajalec v ZDA, katerega podatki so se uporabili za določitev normalne vrednosti, povezan s proizvajalcem Skupnosti. Treba je opozoriti, da med obdobjem preiskave („OP“) ni bilo nobene takšne povezave. Poleg tega ta uvoznik ni predložil nobenih informacij ali dokazov o tem, da je ta povezava, ki je bila vzpostavljena šele po OP, vplivala na domače stroške in cene v ZDA med OP. Argument tega nepovezanega uvoznika je bilo zato treba zavrniti.

(15)

Glede na zgoraj navedeno se potrdi izbira ZDA kot primerljive države.

(16)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 60 začasne uredbe glede določanja izvozne cene.

(17)

Proizvajalci izvozniki so opozorili, da so se pri izračunu začasne stopnje dampinga od transakcij izvozne prodaje na podlagi cen franko ladje (FOB) ali stroški in prevoznina (CFR) pomotoma odšteli stroški pomorskega prevoza in zavarovanja, medtem ko v prodajnih cenah teh transakcij ti stroški niso bili vključeni. Te izvozno-prodajne transakcije so bile ustrezno popravljene.

(18)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da en proizvajalec izvoznik ni prijavil provizije, plačane trgovcem za izvozno prodajo zadevnega izdelka Skupnosti. Izvozne cene so bile zato ustrezno popravljene.

(19)

Razen popravkov, določenih v uvodnih izjavah 9, 10 in 18 te uredbe, in glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, se potrdijo ugotovitve opisane v uvodnih izjavah 61 do 66 začasne uredbe glede primerjave normalne vrednosti in izvoznih cen.

(20)

Glede na zgoraj navedene popravke so končno določene stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Skupnosti, dajatev neplačana, naslednje:

(21)

Ker s tem v zvezi ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 72 do 74 začasne uredbe.

(22)

Po začasnem razkritju je en sodelujoči proizvajalec izvoznik večkrat ugovarjal, da industrija Skupnosti zaračunava višje cene zaradi višje reaktivnosti njenih izdelkov. Ta zahteva za prilagoditev cenam industrije Skupnosti zaradi razlik v reaktivnosti je bila začasno zavrnjena, kakor je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe.

(23)

Čeprav ugovor s predložitvijo novih podatkov ni bil dovolj utemeljen, se je primer nadalje proučil, saj je proizvajalec izvoznik trdil, da se razlike v reaktivnosti, ki naj bi bila domnevno lastnost vseh stopenj barijevega karbonata, ne bi smele ocenjevati samo pri najbolj reaktivnih stopnjah, ki jih prodaja industrija Skupnosti, kot je bilo to prvotno storjeno.

(24)

Reaktivnost je lastnost barijevega karbonata, ki kot taka ni razvidna iz proizvodnih specifikacij proizvajalcev, temveč se lahko ugotovi na podlagi velikosti delcev in gostote zadevnega izdelka, zato je v različnih sektorjih končne uporabe običajen postopek, da izdelek ob dostavi testirajo in preverijo njegove lastnosti. Dejstvo, da končni uporabniki v sektorju kot je industrija opeke in ploščic, kjer je reaktivnost bistvenega pomena, povečujejo količino barijevega karbonata, ki bi ga običajno potrebovali za proizvodni proces, kadar uporabljajo izdelek, uvožen iz LRK, v nasprotju z izdelkom, nabavljenim pri industriji Skupnosti, kaže na to, da končni uporabniki pripisujejo višjo reaktivnost barijevemu karbonatu, ki ga proizvaja industrija Skupnosti. Poleg tega je nadaljnja analiza izdelkov, prodanih na trgu Skupnosti, pokazala, da je industrija Skupnosti poleg najbolj reaktivnih stopenj, ki predstavljajo 5 % njene prodaje v ES, kot je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe, dejansko prodajala dodatne stopnje s precej visoko reaktivnostjo, katerih delež znaša dodatnih približno 20 % njene skupne prodaje v Skupnosti. V prodajni bilanci industrije Skupnosti se je upoštevala prodaja izdelkov z nižjimi stopnjami reaktivnosti. Zato je bilo sklenjeno, da je glede na te okoliščine in v nasprotju z uvodno izjavo 80 začasne uredbe, prilagoditev zaradi razlik v reaktivnosti upravičena.

(25)

Za namen analiziranja nelojalnega nižanja cen se je prodajna cena stopenj barijevega karbonata z visoko reaktivnostjo, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, znižala za 14 %. Prilagoditev je temeljila na razliki v ceni med višjimi in nižjimi stopnjami, ki jih prodaja industrija Skupnosti. Primerjava je pokazala, da se je med OP zadevni izdelek s poreklom iz LRK v Skupnosti prodajal po cenah, ki so bile nižje od cen izdelkov industrije Skupnosti za 20 % do 26 %, izraženih v odstotkih slednjih.

(26)

Razen prilagoditev, določenih v uvodni izjavi 25 te uredbe, se glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, ugotovitve iz uvodnih izjav 75 do 81 začasne uredbe glede uvoza iz zadevne države, potrdijo.

(27)

Eden od sodelujočih izvoznikov je predložil ugovor, da gospodarski kazalniki, analizirani v uvodnih izjavah 84 do 94 začasne uredbe, niso izkazovali znatne škode. Vendar ni bil predložen nikakršen bistveno nov element ali dokaz, zaradi katerega bi bilo treba take kazalnike ponovno oceniti in posledično spremeniti končno oceno iz začasne preiskave.

(28)

Ta ugovor je bil po dokončnem razkritju ponovno vložen, zlasti v zvezi z gibanjem proizvodnje, izkoriščenostjo zmogljivosti, tržnim deležem, zalogami in zaposlovanjem. Kot je že bilo pojasnjeno v zgoraj navedenih uvodnih izjavah 84 do 88 začasne uredbe, so ti kazalniki izkazovali negativno gibanje, ki je prispevalo k poslabšanju stanja industrije Skupnosti. Tako je bil ugovor zavrnjen.

(29)

Zato se uvodni izjavi 82 do 97 osnovne uredbe v zvezi z razmerami industrije Skupnosti in sklep o škodi, potrdita.

(30)

Ker niso bile posredovane bistveno nove informacije ali argumenti, se uvodna izjava 100 začasne uredbe potrdi.

(31)

Eden od sodelujočih izvoznikov je večkrat ugovarjal, da bi škodo lahko povzročil tudi uvoz iz drugih tretjih držav, ki se je pred OP bistveno povečal, vključno zlasti z uvozom iz Indije in Brazilije. Indija se glede na zanemarljive količine uvoza ne more šteti kot pomemben vir nabave v obdobju analize med letoma 2000 in 2003. Tržni delež uvoza iz Indije je v OP dejansko znašal manj kot 1 %, prej pa ga tako rekoč ni bilo. Uvoz iz Brazilije pa je bil omejen, tako v primerjavi z uvozom iz LRK kot skupnim uvozom v celotnem obravnavanem obdobju. Zato se sklene, da uvoz iz teh dveh držav ni prekinil vzročne zveze, kakor je navedeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe.

(32)

En izvoznik in veliko uvoznikov ter uporabnikov je trdilo, da je industrija Skupnosti uživala prevladujoči položaj na trgu Skupnosti za barijev karbonat, kar naj bi ji omogočalo zviševanje cen v Skupnosti. Izvoznik je poudaril dejstvo, da je bila proti skupini, kateri pripada edini proizvajalec Skupnosti, v preteklosti uvedena preiskava zaradi zlorabe prevladujočega položaja.

(33)

Najprej je treba opozoriti, da je bil v obdobju med letoma 2000 in 2003 tržni delež industrije Skupnosti v povprečju 10 odstotnih točk višji od tržnega deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov, medtem ko je bil v OP primerljiv z deležem uvoza iz LRK. Glede na zmanjšanje njenega tržnega deleža v primerjavi z uvozom iz LRK in glede na enak tržni delež uvoza iz LRK v OP ni mogoče sklepati, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju uživala prevladujoči položaj. Poleg tega nobena zainteresirana stranka ni predložila dokazov, ki bi utemeljevali zlorabo prevladujočega položaja industrije Skupnosti v zvezi s podobnim izdelkom. Celo v primerih, ko je neka družba na določenem trgu edini proizvajalec, se to dejstvo ne more šteti kot pokazatelj, da je tak proizvajalec zlorabljal svoj položaj na trgu z umetnim zviševanjem cen na takem trgu. Poleg tega, če naj bi industrija Skupnosti dejansko uživala prevladujoči položaj, ali ga celo zlorabljala, je težko razumeti, kako so se cene Skupnosti lahko znižale za 7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 86 začasne uredbe, medtem ko so kitajski izvozniki svoj tržni delež tako znatno povečali. Poleg tega zgolj na podlagi izvedene preiskave, ki ne zajema podobnega izdelka, ali preiskav v preteklosti v zvezi z nekaterimi družbami iz skupine, kateri proizvajalec Skupnosti pripada, ni mogoče sklepati, da je zlorabil možni prevladujoči položaj. Trditev se zato zavrne.

(34)

V zvezi z informacijami, ki jih zajemata uvodni izjavi 110 in 111 začasne uredbe, je več uporabnikov in uvoznikov trdilo, da bi bili z uvedbo dokončnih ukrepov kaznovani izdelovalci opeke in ploščic, ki raje uporabljajo z vodo suspendiran barijev karbonat (tekoča zmes), izdelan iz barijevega karbonata, uvoženega iz LRK, kot pa barijev karbonat v prahu, ki ga dobavlja industrija Skupnosti. Te stranke so trdile, da industrija Skupnosti ne prodaja tekoče zmesi barijevega karbonata in noče dobavljati barijevega karbonata v prahu uvoznikom, ki proizvajajo njegovo tekočo zmes. V nasprotju s to trditvijo pa je bilo potrjeno, da industrija Skupnosti dobavlja barijev karbonat najmanj enemu uvozniku, ki iz njega izdeluje tekočo zmes. Zato v resnici obstaja alternativni vir dobave tekoče zmesi, ki se proizvaja iz barijevega karbonata industrije Skupnosti. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (43) te uredbe, namen uvedbe protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti dostop do trga Skupnosti izdelkom iz LRK, temveč ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco in ohraniti alternativne vire dobave v Skupnosti.

(35)

Glede na zgoraj navedeno in na to, da uporabniki in uvozniki niso predložili nobenih dokazov, ki bi utemeljili razloge za to, da dajejo v primerjavi s konkurenčnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, prednost tekoči zmesi barijevega karbonata, uvoženega iz LRK, se trditev zavrne.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega in drugih elementov, ki jih zajemata uvodni izjavi 98 do 111 začasne uredbe, se sklene, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(37)

Dve združenji, ki predstavljata končne uporabnike, nekaj uvoznikov ter končnih uporabnikov samih je ponovno izrazilo glavno skrb, da bi uvedba kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta izdelek in povzročila neizogiben dvig cen, kar bi zmanjšalo njihovo raven konkurenčnosti. Te stranke niso predložile nobenih dodatnih dokazov, ki bi utemeljevali njihovo trditev.

(38)

Poleg tega je dvajset uporabnikov, ki se Komisiji niso javili pred uvedbo začasnih ukrepov, s peticijo nasprotovalo uvedbi dokončnih protidampinških dajatev. Tem strankam je bila dana možnost, da utemeljijo svoje zahtevke, vendar tega niso storile. Kljub temu se je njihove argumente natančneje proučilo s preverjanjem podatkov, ki so jih že pred uvedbo začasnih ukrepov predložili en sodelujoči uvoznik in dva sodelujoča uporabnika.

(39)

Po dodatnih preveritvenih obiskih v družbi, ki se ukvarja s keramično industrijo (frita), in družbi, ki se ukvarja z industrijo opeke in ploščic (po poročilu sodelujočih uporabnikov obe družbi skupaj predstavljata več kot 20 % uvoza barijevega karbonata iz LRK), je potrjeno, kot omenjeno v uvodni izjavi (127) začasne uredbe, da je delež barijevega karbonata v skupnih proizvodnih stroških uporabnikov v povprečju nižji od 8 %.

(40)

Zato je bilo v skladu z ugotovitvami iz uvodne izjave 128 začasne uredbe sklenjeno, da se glede na raven ukrepov in obstoj alternativnih virov dobave od izvoznikov, za katere dajatve ne bodo veljale, učinek kakršnega koli zvišanja cen podobnega izdelka za uporabnike zdi minimalen.

(41)

Po dokončnem razkritju so dve združenji uporabnikov in en proizvajalec izvoznik trdili, da bi bil možen učinek dokončnih ukrepov na uporabnike večji, kakor je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 39 in 40 te uredbe. V zvezi s tem je treba omeniti, da ugotovitve temeljijo na preverjenih podatkih sodelujočih uporabnikov. Navedene trditve se nanašajo na podatke o družbah, ki niso sodelovale v preiskavi, in jih ni bilo moč preveriti. Zato je bila trditev zavrnjena.

(42)

Zgoraj omenjeni proizvajalec izvoznik je trdil, da ugotovitve temeljijo le na omejenem številu uporabnikov, ki ne predstavljajo celotnega trga. Ob tem je treba omeniti, da delež preverjenih uporabnikov tako v okviru začasne kot dokončne preiskave predstavlja več kot 90 % uvoza barijevega karbonata iz LRK, ki so ga v OP ustvarili sodelujoči uporabniki. Zato se šteje, da so ugotovitve ustrezne in trditev se zavrne.

(43)

Ponovno se opominja, da namen protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti izdelkom iz LRK dostop do trga Skupnosti, ampak prej ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštenih trgovinskih praks. Tako bi ukrepi omogočili nadaljevanje dejavnosti edinega proizvajalca Skupnosti in spodbudili splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti.

(44)

Ker s tem v zvezi ni bilo kakršnih koli bistveno novih podatkov ali argumentov, se uvodne izjave 114 do 132 začasne uredbe potrdijo.

(45)

Po razkritju začasnih ugotovitev je neki izvoznik trdil, da stopnja dobička v višini 7,2 %, ki naj bi pomenila dobiček, ki bi ga industrija Skupnosti lahko dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga iz LRK, ni realna, saj naj bi bila zaradi domnevno prevladujočega položaja edinega proizvajalca Skupnosti njegova donosnost v preteklosti umetno visoka.

(46)

Kot je bilo že omenjeno v uvodni izjavi 33 te uredbe, dejstvo, da v določenem obdobju obstaja en sam proizvajalec Skupnosti, ne pomeni, da ima ta proizvajalec prevladujoči položaj na trgu in da to zlorablja, denimo z izkoriščanjem svojega položaja za doseganje neobičajno visokih stopenj dobička iz svoje dejavnosti. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 135 začasne uredbe, se je stopnja dobička v višini 7,2 % izračunala kot tehtana povprečna stopnja dobička podobnega izdelka med leti 1996 do 1998. Upoštevale so se stopnje dobička industrije Skupnosti, ko ta ni trpela škode zaradi škodljivega dampinga, tj. v obdobju pred analizo za oceno škode. Ker zadevni izvoznik ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se moral zgoraj omenjeni dobiček šteti kot neobičajno visok, se ugovor zavrne in se uvodna izjava 135 glede izračuna stopnje škode, potrdi.

(47)

Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, je treba dokončne protidampinške dajatve na uvoz blaga s poreklom iz LRK uvesti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru je treba individualne stopnje dajatve, kot tudi dajatev na ravni države, določiti na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

Na podlagi zgoraj navedenega dokončne dajatve znašajo:

(48)

Glede oblike ukrepov ni bilo pripomb, zato se uvedba dajatve v obliki posebnega zneska za tono, kakor je opredeljeno v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, potrdi.

(49)

Po razkritju dokončnih ugotovitev sta dva proizvajalca izvoznika izrazila interes za ponudbo cenovne zaveze. Enemu izmed njiju ni bila odobrena niti TGO niti IO in Komisija v takih primerih ne sprejme zavez, saj ni mogoče individualno ugotoviti dampinga. Glede na to se ponudba ni mogla upoštevati. Drugi proizvajalec izvoznik, kateremu je bila odobrena tržno gospodarska obravnava, pa je nato svojo ponudbo umaknil.

(50)

Glede na višino stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike iz LRK, in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev. Ker so dokončne dajatve nižje od začasnih, se zneski začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo.

(51)

Individualne stopnje protidampinških dajatev za družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb v obdobju preiskave. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v členu 1 te uredbe ni izrecno omenjena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(52)

Vse zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. po spremembi naziva subjekta ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba takoj nasloviti na Komisijo z vsemi potrebnimi podatki, zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih subjektov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve.

(53)

Zadevni izdelek je nadomestljiv, kot je pojasnjeno zgoraj, in ni zaščiten z blagovno znamko. Razlika med individualnimi stopnjami dajatev je znatna in obstaja več proizvajalcev izvoznikov. Vsi omenjeni elementi lahko pospešijo poskuse za preusmeritev izvoznih tokov preko tradicionalnih izvoznikov, za katere veljajo najnižje stopnje dajatev.

(54)

Če bi se torej obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje stopnje dajatev, povečal za več kot 30 %, bodo zadevni individualni ukrepi najverjetneje veljali za nezadostne pri preprečevanju škodljivega dampinga. Posledično in v primeru, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, se lahko začne preiskava z namenom ustrezne spremembe oblike ali ravni ukrepov –

(a)

zneski varščine, ki presegajo znesek dokončnih protidampinških dajatev, se sprostijo;

(b)

pri dokončnih dajatvah, ki so višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo varščine, na ravni začasnih dajatev.

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/24

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/26

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1238/95 z dne 31. maja 1995 o izvedbenih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 glede pristojbin, ki se plačujejo Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (2), določa pristojbine, ki jih zaračunava Urad Skupnosti za rastlinske sorte („Urad“), in ravni teh pristojbin.

(2)

Pričakuje se, da bo finančna rezerva Urada vsaj do konca leta 2005 presegla znesek, ki je potreben za zagotovitev nemotenega poslovanja. Letne pristojbine, ki jo morajo Uradu plačati imetniki žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za leti 2006 in 2007, in pristojbin v zvezi s preskušanjem v letu 2006 zato ni treba povečati, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1238/95.

(3)

Določbo Uredbe (ES) št. 1238/95 v zvezi s pristojbinami za izdajo kopij je treba spremeniti z Uredbo (ES) št. 1002/2005, da bo upoštevala spremembo Uredbe Komisije (ES) št. 1239/95 z dne 31. maja 1995 o izvedbenih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (3).

(4)

Uredbo (ES) št. 1238/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za žlahtniteljske pravice Skupnosti –

1.

V členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Urad zaračuna imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu ‚imetnik‘) pristojbino za vsako leto trajanja žlahtniteljske pravice v Skupnosti (letna pristojbina) v znesku 300 EUR za leta 2003 do 2007 in 435 EUR za leto 2008 in naslednja leta“.

2.

V členu 12(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

V Prilogi I se spremeni preglednica:

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/28

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, navedene v Prilogi, ali so pri njej registrirana, izčrpali kvoto za leto 2005.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 990/2005 (3) je predvsem določila pavšalne uvozne vrednosti za določanje vhodne cene limon.

(2)

Pri preverjanju je bila odkrita napaka v Prilogi k Uredbi (ES) št. 990/2005 glede limon s poreklom iz Argentine. Navedeno uredbo je zato treba spremeniti.

(3)

Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 3223/94 določa, da se uporablja povprečje pavšalnih uvoznih vrednosti, če za določeno poreklo ne velja nobena pavšalna uvozna vrednost. To povprečje je treba na novo izračunati, če je spremenjena katera izmed pavšalnih uvoznih vrednosti, ki ga sestavljajo.

(4)

Uporabo popravljene pavšalne uvozne vrednosti mora zahtevati zadevna stranka, da bi se izognili negativnim posledicam, ki bi jih ta lahko imela –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/32

(1)

Člen 1, odstavek 1, Uredbe (EGS) št. 1713/93 določa, da se najnižja cena sladkorne pese iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1260/2001 in prispevkov za proizvodnjo ter dodatnih prispevkov, opisanih v členih 15 in 16 omenjene uredbe, pretvori v nacionalne valute po kmetijskem menjalnem razmerju, enakem povprečnemu, izračunanem pro rata temporis, s kmetijskim menjalnim razmerjem, ki je v veljavi v določenem tržnem letu.

(2)

Od 1. januarja 1999 je, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998, ki določa kmetijsko monetarno ureditev evra (3), treba omejiti določanje menjalnega razmerja s kmetijskim menjalnim razmerjem med evrom in valutami držav članic, ki niso prevzele skupne valute.

(3)

Za tržno leto 2004/2005 je v različnih nacionalnih valutah treba določiti kmetijsko menjalno razmerje za najnižje cene sladkorne pese in prispevke za proizvodnjo ter dodatne prispevke –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/34

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/35

(1)

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika so 1. maja 2004 pristopile k Evropski uniji.

(2)

Zato je treba prevode jezikovnih referenc iz Konvencije v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku v pravilnem vrstnem redu vključiti v Konvencijo.

(3)

Da bi se upoštevali vsi primeri v zvezi z zavarovanji in opustitvami zavarovanja, je treba te primere urediti s kodifikacijo, ki mora biti zaradi velikega števila teh primerov alfanumerična.

(4)

Zaradi uvedbe alfanumerične kodifikacije zavarovalnih oznak je treba spremeniti Novi računalniški tranzitni sistem.

(5)

Začetek uporabe tega sklepa je treba vezati na dan pristopa novih držav članic k Evropski uniji.

(6)

Da bi se omogočilo uporabo obrazcev o zavarovanju v skladu z merili, ki so veljala pred pristopom novih držav članic k Evropski uniji, je treba predvideti prehodno obdobje, v katerem se lahko uporablja natisnjeni obrazec z nekaterimi prilagoditvami.

(7)

Konvencijo je treba ustrezno spremeniti –

1.

Dodatek I se spremeni, kot je navedeno v Prilogi A k temu sklepu;

2.

Dodatek II se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi B k temu sklepu;

3.

Dodatek III se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi C k temu sklepu.

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/59

(1)

Registracija in država prevoznega sredstva ob odhodu se štejeta kot obvezna podatka, ki ju je treba vpisati v polje 18 tranzitne deklaracije.

(2)

Na kontejnerskih terminalih z gostim prometom se lahko zgodi, da podrobnosti o cestnih prevoznih sredstvih, ki se bodo uporabljala za prevoz, niso znane v trenutku, ko se izvajajo tranzitne formalnosti. Kljub temu je opredelitev kontejnerja, s katerim se bo izvršil prevoz blaga, navedenega v tranzitni deklaraciji, poznana in je že označena v polju 31 tranzitne deklaracije.

(3)

V omenjenih okoliščinah in glede na to, da je blago na tak način mogoče nadzorovati, je treba omogočiti ustrezno stopnjo prilagodljivosti s tem, da se dovoli, da se ne izpolni polja 18 tranzitne deklaracije, v kolikor je mogoče zagotoviti, da bodo potrebne podrobnosti v ustrezno polje vnesene naknadno.

(4)

Konvencijo je zato treba ustrezno spremeniti –

21.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/61

(1)

Priloga D2 k Dodatku III Konvencije vsebuje seznam oznak tovorkov, ki temelji na Prilogi V Priporočila št. 21/rev. 1 Gospodarske komisije OZN za Evropo z dne 1. avgusta 1994 (v nadaljnjem besedilu „priporočilo“).

(2)

Priloga V Priporočila glede seznama oznak tovorkov je bila od svoje uvedbe večkrat popravljena, da bi tako bolje izpolnila zahteve v razvoju praks v trgovini in prevozu.

(3)

Zadnja popravljena različica (različica 4) Priporočila je bila objavljena maja 2002.

(4)

Da bi se gospodarskim subjektom omogočilo uporabo zadnjih posodobljenih podatkov in tako čim večjo uskladitev poslovnih in upravnih praks v državah, ki uporabljajo Konvencijo, je pomembno zagotoviti, da oznake tovorkov, ki predstavljajo tovorke na tranzitni deklaraciji, ustrezajo zadnji različici Priloge V Priporočila.

(5)

Priloga D2 k Dodatku III Konvencije prav tako vsebuje navedbo oznak držav ISO Alpha-2, kakor so navedene v ISO-3166 z dne 1. januarja 1996, ki je bil večkrat posodobljen, zato bi bilo treba zagotoviti, da seznam oznak držav, uporabljenih na tranzitni deklaraciji, ustreza zadnji razpoložljivi različici ISO-3166.

(6)

Zadevne določbe je zato treba ustrezno spremeniti –