30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 989/2005

z dne 27. junija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu Skupnosti je, da se deloma ali v celoti opustijo avtonomne dajatve skupne carinske tarife za številne nove proizvode, ki niso našteti v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1255/96 (1).

(2)

Številne proizvode, ki so našteti v navedeni uredbi, za katere ni več v interesu Skupnosti, da se obdrži opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife ali pri katerih je treba spremeniti opis zaradi upoštevanja tehničnega razvoja proizvoda in gospodarskih gibanj na trgu, je treba umakniti iz seznama v Prilogi k navedeni uredbi.

(3)	Proizvodi, katerih opis je treba spremeniti, se naj torej obravnavajo kot novi proizvodi.

(4)	Zato je primerno spremeniti Uredbo (ES) št. 1255/96.

(5)	Ob upoštevanju gospodarskega pomena te uredbe, je potrebno uporabiti izjemno okoliščino nujnih razlogov, predvideno v točki I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(6)	Ker je treba to uredbo uporabljati od 1. julija 2005, bi morala začeti veljati takoj –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1255/96 se spremeni:

1.	Vstavijo se proizvodi, ki so našteti v Prilogi I k tej uredbi.

2.	Črtajo se proizvodi, katerih oznake so naštete v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 158, 29.6.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2271/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 13).

---

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/8

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 990/2005

z dne 29. junija 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. junija 2005.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/10

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 991/2005

z dne 28. junija 2005

o uvedbi vrednosti na enoto za določitev carinske vrednosti za nekatero pokvarljivo blago

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in zlasti člena 173(1) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)	Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrednosti na enoto, predvidene v členu 173(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se določijo, kot je razvidno iz tabele v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/16

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 992/2005

z dne 29. junija 2005

o odpiranju in zagotavljanju upravljanja uvoznih kvot za mlado moško govedo za pitanje (od 1. julija 2005 do 30. junija 2006)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1) in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Lista CXL v okviru STO zahteva, da Skupnost odpre letne uvozne tarifne kvote za 169 000 glav mladega moškega goveda za pitanje.

(2)

Do rezultatov pogajanj iz člena XXIV.6 GATT v okviru STO po pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljevanju „nove države članice“), nekatere izmed njih so bile skupaj z Romunijo glavne države dobaviteljice v okviru kvote v zadnjih treh kvotnih letih, je potrebno sprejeti podrobna pravila za upravljanje te tarifne kvote, da bo v obdobju od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 razpoložljiva količina razporejena za eno leto na primeren način v okviru pomena člena 32 (4) Uredbe (ES) št. 1254/1999.

(3)

Ob upoštevanju tradicionalnih vzorcev trgovine med Skupnostjo in državami dobaviteljicami v okviru kvote in potrebe po varovanju ravnotežja trga je razpoložljiva količina razporejena čez štiri četrtletja za kvotno leto 2005/2006. Ko bodo tekoča pogajanja v okviru člena XXIV.6 končana in ratificirana, se bodo izvajala nova pravila upravljanja. Ta pravila morajo upoštevati rezultate teh pogajanj in količine, ki se že uporabljajo znotraj kvote, ki se je s tem odprla.

(4)	Da bi se zagotovil bolj enak dostop do kvote med zagotavljanjem ekonomsko upravičenega števila živali na prošnjo, mora vsaka prošnja za uvozno dovoljenje upoštevati minimalno in maksimalno število glav.

(5)

Da bi preprečili špekulacije, morajo biti količine znotraj kvote dostopne dobaviteljem, da lahko prikažejo, da se resnično ukvarjajo z uvozom pomembnega obsega iz tretjih držav. Glede na to in da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje, se mora od zadevnih trgovcev zahtevati, da so v obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2005 uvozili najmanj 100 živali, če se pošiljka 100 živali obravnava kot ekonomsko upravičena pošiljka.

(6)	Da bi se lahko preverjalo upoštevanje teh meril, je treba zahtevke predložiti v državi članici, v kateri je uvoznik vpisan v register zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost.

(7)	Da bi se preprečile špekulacije, je treba uvoznikom, ki se s trgovino z živim govedom niso ukvarjali 1. januarja 2005, preprečiti dostop do kvote, in dovoljenja ne smejo biti prenosljiva.

(8)	Predvideti je treba predpise za količine, za katere se lahko vložijo prošnje za dovoljenja, da se jih dodeli po roku za obravnavo in, kjer je to ustrezno, po uporabi enotnega odstotka znižanja.

(9)

Dodelitve je treba urejati z uvoznimi dovoljenji. V ta namen je treba določiti pravila za vlaganje prošenj in za podatke, ki jih je treba navesti na prošnjah in dovoljenjih, po potrebi z dodatkom določenih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso in z razveljavitvijo Uredbe (EGS) št. 2377/80 (2) in Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000, ki določata skupna podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdilih o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3).

(10)

Izkušnje kažejo, da pravilno upravljanje kvot tudi zahteva, da je imetnik dovoljenja tudi resnični uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nabavi, prevozu in uvozu živali, ki jih to zadeva. Predložitev dokaza o navedenih dejavnostih mora torej biti osnovna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenja.

(11)	Da bi zagotovili strog statistični nadzor nad živalmi, ki so bile uvožene pod kvoto, ne sme veljati toleranca, ki je opisana v členu 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

(12)	Uporaba te tarifne kvote zahteva učinkovito preverjanje določenega namembnega kraja uvoženih živali. Zato je treba živali pitati v državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje.

(13)	Treba je položiti varščino, s katero se zagotovi, da so bile živali pitane najmanj 120 dni v navedenih proizvodnih enotah. Znesek varščine bi moral pokriti razliko med dajatvijo skupne carinske tarife (SCT) in znižano dajatvijo, veljavno na dan sprostitve zadevnih živali v prost promet

(14)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Tarifna kvota 169 000 glav mladega moškega goveda, ki se ga uvršča pod oznako KN 0102 90 05, 0102 90 29 ali 0102 90 49 in je namenjeno pitanju v Skupnosti, se s to uredbo odpre za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Upošteva se morebitna znižanja, ki so bila dogovorjena pozneje med Skupnostjo in partnericami STO v okviru pogajanj iz člena XXIV.6 GATT v okviru STO.

Ta tarifna kvota ima zaporedno številko 09.4005.

2.   Dajatev carinske tarife, ki se uporablja pod tarifno kvoto iz odstavka 1, znaša 16 % ad valorem plus 582 EUR neto na tono.

Stopnja dajatve iz prvega pododstavka velja pod pogojem, da so uvožene živali pitane najmanj 120 dni v državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje.

3.   Količine iz odstavka 1 se razporedijo na obdobje iz navedenega odstavka na naslednji način:

(a)	42 250 glav živega goveda za obdobje od 1. julija 2005 do 30. septembra 2005;

(b)	42 250 glav živega goveda za obdobje od 1. oktobra 2005 do 31. decembra 2005;

(c)	42 250 glav živega goveda za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. marca 2006;

(d)	42 250 glav živega goveda za obdobje od 1. aprila 2006 do 30. junija 2006.

4.   Če je v katerem od obdobij, navedenih v odstavkih 3(a), 3(b) in 3(c), količina, za katero so bile vložene prošnje, ki so bile predložene za vsako od teh obdobij, manjša kot količina, ki je na voljo za zadevno obdobje, bo preostala količina tega obdobja dodana količini, ki je na voljo za naslednje obdobje.

Člen 2

1.   Za izpolnjevanje pogojev pod kvoto iz člena 1 morajo biti prosilci fizične ali pravne osebe in morajo ob predložitvi prošenj za uvozna dovoljenja pristojnim organom zadevne države članice dokazati, da so v obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2005 uvozili vsaj 100 živali, ki se uvrščajo v tarifno oznako KN 0102 90.

Vlagatelji morajo biti vpisani v državni register davčnih zavezancev.

2.   Dokazilo o uvozu mora biti predloženo izključno z uporabo carinskih dokumentov za sprostitev v prosti promet, ki so ga odobrili carinski organi in ki vsebuje sklic na prosilca, ki se ga obravnava kot prejemnika.

Države članice lahko sprejmejo kopije dokumentov iz prvega pododstavka, ki so jih potrdili carinski organi. Kjer se take kopije sprejmejo, se o tem napiše obvestilo v sporočilu države članice iz člena 3(5) glede na vsakega zadevnega prosilca.

3.   Dobavitelji, ki so na dan 1. januarja 2005, prenehali opravljati trgovinske dejavnosti s tretjimi državami v sektorju govejega in telečjega mesa, niso upravičeni do vlaganja prošnje.

4.   Gospodarska družba, ki je nastala z združitvijo družb, od katerih ima vsaka referenčni uvoz, upoštevajoč najmanjšo količino iz odstavka 1, lahko te referenčne uvoze uporabi kot osnovo za svojo vlogo.

Člen 3

1.   Prošnje za uvozna dovoljenja se lahko predloži le v državi članici, v kateri je prosilec vpisan v register davčnih zavezancev.

2.   Prošnja za uvozna dovoljenja za vsako obdobje iz člena 1(3):

(a)	mora pokrivati vsaj 100 živali;

(b)	ne sme zajeti več kot 5 % količine, ki je na voljo.

Kjer prošnje presežejo količino iz prvega pododstavka, točke (b), se presežka ne upošteva.

3.   Prošnje za uvozna dovoljenja se predložijo v prvih 10 delovnih dneh vsakega obdobja iz člena 1(3). Vendar morajo biti prošnje za prvo obdobje predložene v desetih delovnih dneh po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Prosilci lahko vložijo le eno prošnjo za vsako obdobje iz člena 1(3). Če isti prosilec vloži več prošenj, bodo vse prošnje tega prosilca zavrnjene.

5.   Po verifikaciji predstavljenih dokumentov morajo države članice najpozneje do petega delovnega dneva po preteku roka za predložitev prošenj Komisiji poslati seznam prosilcev in njihovih naslovov ter količin, za katere so zaprosili.

Vsa obvestila, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, se z uporabo vzorčnega obrazca v Prilogi I k tej uredbi pošlje po faksu ali e-pošti, v primerih, ko so bile prošnje dejansko predložene.

Člen 4

1.   Po obvestilu iz člena 3(5) se Komisija čim prej odloči, v kakšnem obsegu se prošnje lahko odobrijo.

2.   Če količine, navedene v prošnjah iz člena 3, presegajo količine, ki so na voljo za zadevno obdobje, Komisija določi enoodstotno znižanje na zaprošene količine.

Ko da uporaba koeficienta znižanja, določenega v prvem pododstavku, številko, ki je manjša od 100 glav na prošnjo, razpoložljivo količino določijo zadevne države članice z določanjem pošiljk za uvozne pravice za 100 glav na prošnjo. Kjer je preostala pošiljka manjša kot 100 glav, se upošteva kot ena pošiljka.

3.   Po odločitvi Komisije o sprejemu prošenj se izdajo dovoljenja v najkrajšem možnem času.

Člen 5

1.   Uvozna dovoljenja se izdajo na ime dobavitelja, ki je oddal prošnjo.

2.   Prošnje za dovoljenja in dovoljenja morajo vsebovati naslednje:

(a)	v polju 8 državo porekla;

(b)	v polju 16 eno ali več od naslednjih oznak kombinirane nomenklature: — 0102 90 05, 0102 90 29 ali 0102 90 49;

(c)	v polju 20 zaporedno številko kvote (09.4005) in enega od zaznamkov iz Priloge III.

Člen 6

1.   Ne glede na člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 uvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, niso prenosljiva in podeljujejo pravice v okviru tarifnih kvot samo, če so izdana na isto ime in naslov, kot sta ime in naslov prejemnika na priloženi carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet.

2.   Po 30. juniju 2006 ne bo veljavno nobeno uvozno dovoljenje.

3.   Varščina, ki se nanaša na uvozno dovoljenje, je 15 EUR na glavo, ki jo vloži prosilec skupaj s prošnjo za dovoljenje.

4.   Izdana dovoljenja veljajo na celotnem območju Skupnosti.

5.   Na podlagi člena 50(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 bo dajatev skupne carinske tarife, določene na datum sprejetja carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, zbrana glede na vso uvoženo količino, ki presega količino na uvoznem dovoljenju.

6.   Ne glede na določila oddelka 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1291/2000 se varščina ne sprosti, dokler ni dokazila, da je imetnik dovoljenja komercialno in logistično odgovoren za nakup, transport in carinjenje za prosti promet živali, ki jih to zadeva. Tak dokaz vsebuje vsaj:

(a)	izvirni trgovski račun ali overjeno kopijo na ime imetnika, ki ga izda prodajalec ali njegov predstavnik, oba izdana v tretji državi izvoza, in imetnikovo potrdilo o plačilu ali odprtje nepreklicnih dokumentarnih akreditivov v dobro prodajalca;

(b)	tovorni list ali, kadar je ustrezno, cestni ali zračni vozni list, napisan na ime imetnika, za živali, ki se jih to tiče;

(c)	kopijo št. 8 obrazca IM 4 z imenom in naslovom imetnika kot edino navedbo v polju 8.

Člen 7

1.   V času uvoza mora uvoznik predložiti dokaz, da je:

(a)	podal pisno izjavo, s katero je v enem mesecu obvestil pristojni organ države članice, ki je izdala dovoljenje, na kateri kmetiji oziroma kmetijah se bo redilo mlado govedo za pitanje;

b)

pri pristojnem organu države članice, ki je izdala dovoljenje, vložil varščino, kot je določeno za posamezne oznake KD v Prilogi II; pitanje uvoženih živali v državi članici vsaj 120 dni od datuma sprejetja carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet je primarna zahteva člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

2.   Varščina iz odstavka 1(b) se sprosti, razen v primerih višje sile, samo, če se pristojnemu organu države članice, ki je izdala dovoljenje, predloži dokazilo, da:

(a)	so mlado govedo redili na kmetiji ali kmetijah, navedenih v skladu z odstavkom 1;

(b)	mladega goveda niso zaklali pred potekom obdobja 120 dni od datuma uvoza; ali

(c)	je bilo mlado govedo zaklano iz zdravstvenih razlogov oziroma je poginilo zaradi bolezni ali nesreče, preden je minilo navedeno obdobje.

Varščina se sprosti takoj po predložitvi dokazila.

Ob neupoštevanju časovne omejitve iz odstavka 1(a) se vrnjena varščina zmanjša za:

—

15 % in

—	2 % preostalega zneska za vsak dan prekoračitve roka.

Zneski varščine, ki se ne sprostijo, se zasežejo in zadržijo kot carine.

3.   Če se dokazila iz odstavka 2 ne predloži v 180 dneh od datuma uvoza, se varščina zaseže in zadrži kot carina.

Če dokazilo ni predloženo v 180 dneh, kot to določa prvi pododstavek, ampak v šestih mesecih po dogovorjenem roku, se povrne zaseženi znesek, zmanjšan za 15 % varščine.

Člen 8

Uredbi (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1445/95 se uporabljata ob upoštevanju te uredbe.

Člen 9

Ta uredba začne veljati en dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1899/2004 (UL L 328, 30.10.2004, str. 67).

(2)  UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1118/2004 (UL L 217, 17.6.2004, str. 10).

(3)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1741/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 17).

---

---

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/23

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 993/2005

z dne 29. junija 2005

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)	Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)	Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/25

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 994/2005

z dne 29. junija 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)	Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)	Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)	Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določena v višini, podani v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/27

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 995/2005

z dne 29. junija 2005

o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek za vnaprej določena izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003, se določi v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/29

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 996/2005

z dne 29. junija 2005

o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)	Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)	Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)	Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ukrepe Skupnosti in nacionalne ukrepe za pomoč v hrani v okviru mednarodnih sporazumov in drugih dopolnilnih programov ter za druge ukrepe Skupnosti za brezplačno dobavo, so nadomestila za proizvode iz sektorja žit in riža določena v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(3)  UL L 288, 25.10.1974, str. 1.

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/31

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 997/2005

z dne 29. junija 2005

ki za tržno leto 2003/2004 določa pridelavo oljčnega olja in višino enotne pomoči za pridelavo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS, z dne 22. septembra 1966, o ustanovitvi skupnega trga na področju maščob (1), še posebej člena 5,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2261/84, z dne 17. julija 1984, ki ukinja splošna pravila v zvezi z dodeljevanjem pomoči za pridelavo oljčnega olja in pridelovalci (2), še posebej člena 17bis(2),

sklenila:

(1)

Člen 5 Uredbe št. 136/66/EGS določa, da mora biti enotna pomoč za pridelavo primerno prilagojena v vsaki državi članici, v kateri pridelava presega količino, določeno v odstavku 3 tega člena. Za oceno pomembnosti kršitve je treba za Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo in Portugalsko upoštevati oceno pridelave namiznih oliv, izraženo v ustrezni količini oljčnega olja, na podlagi pripadajočih koeficientov, opisanih v naslednjih odločbah: za Grčijo v Odločbi Komisije 2001/649/ES (3), za Španijo v Odločbi Komisije 2001/650/ES (4), za Francijo v Odločbi Komisije 2001/648/ES (5), za Italijo v Odločbi Komisije 2001/658/ES (6) in za Portugalsko v Odločbi Komisije 2001/670/ES (7).

(2)

Člen 17bis(1) Uredbe (EGS) št. 2261/84 določa, da je pred določitvijo enotnega zneska pomoči za pridelavo oljčnega olja treba določiti oceno proizvodnje ustreznega tržnega leta. Ta znesek mora biti določen tako, da se izogne neutemeljenim plačilom pridelovalcem. Omenjen znesek je določen za namizne olive, katerih količina je izražena v ustrezni količini oljčnega olja. Za tržno leto 2003/2004 je v Uredbi Komisije (ES) št. 1807/2004 (8) določena ocena pridelave in znesek enotne pomoči za pridelavo.

(3)

Pred določitvijo količine pridelka, za katerega je bila dodeljena pomoč, morajo države članice v skladu s členom 14(4) Uredbe Komisije (ES) št. 2366/98 (9) Komisiji za vsako državo članico posebej posredovati količino, za katero bodo prejele pomoč, in sicer do 15. maja vsakega tržnega leta. Po prejetju teh sporočil se izkaže, da je količina pridelave, za katero bo dodeljena pomoč v tržnem letu 2003/2004 za Grčijo 342 997 ton, za Španijo 1 570 169 ton, za Francijo 3 284 ton, za Italijo 736 198 ton in za Portugalsko 34 644 ton.

(4)

Dodelitev pomoči za te količine za države članice pomeni, da je bil opravljen nadzor, opisan v Uredbi (EGS) št. 2261/84 in Uredbi (ES) št. 2366/98. Vseeno določanje pridelave na podlagi informacij o količinah, določenih za pomoč, ki so jih posredovale države članice, ne implicira zaključkov, do katerih bi lahko prišlo zaradi preverjanja točnosti podatkov v okviru postopka poračunavanja stroškov.

(5)	Ob upoštevanju pridelave je treba prav tako določiti višino enotne pomoči za pridelavo, predvideno v členu 5(1) Uredbe (EGS) št. 136/66/EGS, ki je izplačljiva za upravičeno pridelane količine.

(6)	Predvideni ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem odbora za področje maščob –

SPREJELA TO UREDBO:

Člen 1

1.   Za tržno leto 2003/2004 je pridelava oljčnega olja iz člena 5 Uredbe št. 136/66/EGS enaka:

—	342 997 v tonah za Grčijo,

—	1 570 169 v tonah za Španijo,

—	3 284 v tonah za Francijo,

—	736 198 v tonah za Italijo,

—	34 644 v tonah za Portugalsko.

2.   Za tržno leto 2003/2004 je višina enotne pomoči za pridelavo, opisana v členu 5 Uredbe št. 136/66/EGS, ki je izplačljiva za upravičeno pridelane količine enaka:

—	129,64 EUR/100 kg za Grčijo,

—	64,03 EUR/100 kg za Španijo,

—	130,40 EUR/100 kg za Francijo,

—	97,83 EUR/100 kg za Italijo,

—	130,40 EUR/100 kg za Portugalsko.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

---

(1)  UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).

(2)  UL L 208, 3.8.1984, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1639/1998 (UL L 210, 28.7.1998, str. 38).

(3)  UL L 229, 25.8.2001, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/607/ES (UL L 274, 24.8.2004, str. 13).

(4)  UL L 229, 25.8.2001, str. 20. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/607/ES.

(5)  UL L 229, 25.8.2001, str. 12. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/607/ES.

(6)  UL L 231, 29.8.2001, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/607/ES.

(7)  UL L 235, 4.9.2001, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/607/ES.

(8)  UL L 318, 19.10.2004, str. 13.

(9)  UL L 293, 31.10.1998, str. 50. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1432/2004 (UL L 264, 11.8.2004, str. 6).

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/33

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 998/2005

z dne 29. junija 2005

o izdaji uvoznih dovoljenj za trsni sladkor v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v programu CXL, pripravljenem neposredno po zaključku pogajanj po členu XXIV, 6 GATT-a (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003, ki za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 predpisuje izvedbena pravila za uvoz trsnega sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov in ki spreminja Uredbi (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (3), in zlasti njenega člena 5(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)	Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)	Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 eurov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)	Zahtevki so bili predloženi pristojnim organom v tednu od 20. do 24. junija 2005, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za specialni preferenčni sladkor.

(5)	V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. do 24. junija 2005 v okviru člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, se dovoljenja izdajo v mejah količin, določenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. junija 2005.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 162, 1.7.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 568/2005 (UL L 97, 15.4.2005, str. 9).

---

---

30.6.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/36

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 22/04/COL

z dne 25. februarja 2004

o priglasitvi novega programa neposredne pomoči za prevoz (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTA JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami EFTE o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (2) in zlasti člena 24 in Protokola 3 k Sporazumu,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa (3) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP,

po pozivu zainteresiranih strani, da predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami, (4)

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Uvod

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 26. marca 2003 (dok. št.: 03-1846 A), s katerim so bila posredovana pisma Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 25. marca 2003, Ministrstva za finance z dne 25. marca 2003 in Ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj z dne 25. marca 2003, ki jih je Nadzorni organ prejel in evidentiral 26. marca 2003, so norveški organi oblasti priglasili prehodno obdobje za regionalno diferencirane prispevke za socialno varnost in nov program neposredne pomoči za prevoz.

S pismom z dne 16. maja 2003 (dok. št.: 03-2951 D) je Nadzorni organ potrdil prejem navedenih pisem in zaprosil za dodatne informacije.

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 10. junija 2003 (dok. št.: 03-3707 A), s katerim je bilo posredovano pismo Ministrstva za finance z dne 5. junija 2003, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 11. junija 2003, so norveški organi oblasti predložili dodatne informacije.

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 19. junija 2003 (dok. št.: 03-3976 A), s katerim je bilo posredovano pismo Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 10. junija 2003, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 20. junija 2003, so norveški organi oblasti predložili raziskavo, ki dokazuje dodatne stroške prevoza. (5)

S pismom z dne 16. julija 2003 (dok. št.: 03-4598 D) je Nadzorni organ obvestil norveške organe oblasti o svojem sklepu, da sproži postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, v zvezi z državno pomočjo v obliki regionalno diferenciranih prispevkov za socialno varnost in neposredno pomočjo za prevoz (v nadaljnjem besedilu „sklep o začetku preiskave“).

Sklep o začetku preiskave je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. (6) Nadzorni organ je povabil zainteresirane stranke, da predstavijo pripombe k zadevnim programom pomoči.

Norveški organi oblasti so se na sklep o začetku preiskave uradno odzvali s telefaksom Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 17. septembra 2003, s katerim je bilo posredovano pismo Ministrstva za Finance z dne 17. septembra 2003 (dok. št.: 03-6381 A). Pismo Ministrstva za finance z dne 17. septembra 2003 je bilo posredovano tudi s pismom norveške misije z dne 18. septembra 2003, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 19. septembra 2003 (dok. št.: 03-6451 A). Pismo Ministrstva za finance je med drugim vsebovalo razširjeno različico raziskave o dodatnih stroških prevoza, ki je bila predložena Nadzornemu organu s pismom z dne 19. junija 2003.

Nadzorni organ je prejel pripombe v zvezi s sklepom o začetku preiskave od desetih zainteresiranih strank.

S pismoma z dne 16. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7071 D) in 17. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7135) je Nadzorni organ norveškim organom oblasti predložil pripombe tretjih strank.

Ministrstvo za trgovino in industrijo je s telefaksom z dne 21. oktobra 2003 posredovalo odgovor Ministrstva za finance z dne 21. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7243 A) v zvezi s pripombami tretjih strank. S pismom norveške misije z dne 23. oktobra 2003, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 24. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7360 A), je bilo Nadzornemu organu posredovano tudi pismo Ministrstva za finance.

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 22. oktobra 2003, s katerim je bilo posredovano pismo Ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj z dne 20. oktobra 2003, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 24. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7362 A), so norveški organi oblasti priglasili razširitev geografskega območja, upravičenega do neposredne pomoči za prevoz, priglašenega s pismom z dne 25. marca 2003.

S pismom z dne 19. decembra 2003 (dok. št.: 03-8952 D) je Nadzorni organ zaprosil za dodatne podatke in pojasnitve, zlasti o pravilih kumulacije v priglašenem programu pomoči.

S faksom z dne 21. januarja 2004 je Ministrstvo za trgovino in industrijo posredovalo pismo Ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj z istega dne (št. dogodka: 187224), ki je vsebovalo dodatne podatke. S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 23. januarja 2004, ki je bilo prejeto in evidentirano 26. januarja 2004 (št. dogodka: 188041), je bilo isto pismo poslano Nadzornemu organu.

S telefaksom z dne 9. februarja 2004 je Ministrstvo za trgovino in industrijo posredovalo pismo Ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj z istega dne (št. dogodka: 189794). S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 11. februarja 2004, ki je bilo prejeto in evidentirano 12. februarja 2004 (št. dogodka: 191138), je bilo isto pismo poslano Nadzornemu organu. Pismo Ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj z dne 9. februarja je vsebovalo manjšo spremembo glede upravljanja programa.

Priglasitev z dne 25. marca 2003 in sklep o začetku preiskave sta povezana s triletnim prehodnim obdobjem od leta 2004 do leta 2007 za regionalno diferencirane prispevke za socialno varnost ter z uvedbo novega programa neposredne pomoči za prevoz. Nadzorni organ je 12. novembra 2003 sklenil s pozitivno odločbo zaključiti preiskavo o triletnem prehodnem obdobju za regionalno diferencirane prispevke za socialno varnost (Sklep št.: 218/03/COL) (7).

Pričujoča odločba zato obravnava dva vidika programa neposredne pomoči za prevoz. Prvi vidik je priglasitev z dne 25. marca 2003 in naknaden sklep o začetku preiskave. Drugi vidik pa je dodatna priglasitev z dne 22. oktobra 2003 o geografski razširitvi programa.

2.   Opis programa pomoči, priglašenega 25. marca 2003

2.1   Cilj programa

Norveški organi oblasti poudarjajo, da so dodatni stroški prevoza ena od stalnih neugodnosti ali ovir, povezanih s stroški razdalje, za podjetja, ki so na perifernih območjih in redko naseljenih regijah v primerjavi s podjetji, ki so na osrednjih območjih. Zato menijo, da je cilj novega programa delno izravnati ovire za konkurenco, ki jih stroški prevoza pomenijo za podjetja, ki so daleč od svojih trgov.

2.2   Predlagano geografsko območje, ki bi bilo upravičeno do pomoči

Naslednja okrožja/občine so bila predlagana kot upravičena do neposredne državne pomoči za prevoz:

—	Troms: Harstad, Tromsø, Kvæfjord, Skånland, Bjarkøy, Ibestad, Gratangen, Lavangen, Bardu, Salangen, Målselv, Sørreisa, Dyrøy, Tranøy, Torsken, Berg, Lenvik in Balsfjord,

—	Nordland: vse občine,

—	Nord-Trøndelag: Leka, Nærøy, Vikna, Flatanger, Fosnes, Overhalla, Høylandet, Grong, Namsos, Namsskogan, Røyrvik, Lierne, Snåsa, Inderøy, Namdalseid, Verran, Mosvik, Verdal, Leksvik, Meråker in Steinkjer,

—	Sør-Trøndelag: Hemne, Snillfjord, Hitra, Frøya, Ørland, Agdenes, Rissa, Bjugn, Åfjord, Roan, Osen, Oppdal, Rennebu, Meldal, Røros, Holtålen, Midtre Gauldal, Selbu in Tydal,

—	Møre og Romsdal: Kristiansund, Vanylven, Sande, Herøy, Ulstein, Hareid, Norddal, Stranda, Stordal, Rauma, Nesset, Midsund, Sandøy, Aukra, Eide, Averøy, Frei, Gjemnes, Tingvoll, Sunndal, Surnadal, Rindal, Aure, Halsa, Tustna in Smøla,

—	Sogn og Fjordane: Gulen, Solund, Hyllestad, Høyanger, Vik, Balestrand, Leikanger, Sogndal, Aurland, Lærdal, Årdal, Luster, Askvoll, Fjaler, Gaular, Jølster, Bremanger, Vågsøy, Selje, Eid, Hornindal, Gloppen in Stryn.

Predlagana območja, ki bi bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz, so znotraj območja, upravičenega do regionalne pomoči, ki ga je Nadzorni organ odobril 17. decembra 1999 (327/99/COL), razen občin Herøy (8 374 prebivalcev), Ulstein (6 664 prebivalcev), Hareid (4 780 prebivalcev) in Aukra (3 026 prebivalcev) v okrožju Møre og Romsdal. Območje Norveške, upravičeno do regionalne pomoči, zajema 25,2 % vsega prebivalstva, (8) medtem ko predlagano območje za nov program neposredne pomoči za prevoz, kot je bilo priglašeno 25. oktobra 2003, zajema 16,0 % vsega prebivalstva (721 079 prebivalcev).

Norveški organi oblasti navajajo, da določitev območja, upravičenega do regionalne pomoči za prevoz, temelji na Prilogi XI Smernic o državni pomoči, ki določa merila za dodeljevanje pomoči za izravnavo dodatnih stroškov prevoza na območjih z nizko gostoto prebivalstva, tj. v regijah z manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

V okrožjih Troms, Nordland, Nord-Trøndelag in Sogn og Fjordane je gostota prebivalstva manjša kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

Okrožji Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal nimata nizke gostote prebivalstva, vendar je v delih teh okrožij, za katere se predlaga, da bi bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz, gostota prebivalstva nizka (4,1 in 9,6 prebivalca na kvadratni kilometer v tem zaporedju). V občinah obeh okrožij, ki so zajete v predlagano območje, je skupaj 179 792 prebivalcev.

Norveški organi oblasti v priglasitvi navajajo, da sedanji program posredne pomoči za prevoz (program geografsko diferenciranih prispevkov za socialno varnost) zajema 23,55 % prebivalstva v primerjavi s 16,01 % prebivalstva v novem predlaganem območju in da je to skladno s prvim pogojem iz pete alinee v Prilogi XI (glej oddelek II.3 spodaj) Smernic o državni pomoči za državno regionalno pomoč.

2.3   Izračun neposredne regionalne pomoči za prevoz

V skladu s priglasitvijo se pomoč lahko dodeli le v zvezi z dodatnimi stroški prevoza blaga na državnem ozemlju in se izračuna na podlagi najbolj direktnega in ekonomičnega načina prevoza med krajem proizvodnje in predelave ter najbližjim trgom. Pri prevozu blaga v namembne kraje na Švedskem in Finskem so pri izračunu celotne prevozne razdalje zajete tudi razdalje znotraj Švedske in Finske. Vendar pa se pomoč dodeli le za stroške prevoza, ki nastanejo znotraj državnih meja.

Podlaga za izračun pomoči so lahko le dokumentirani stroški prevoza. Pomoč za prevoz se izračuna kot odstotek od celotnih stroškov prevoza. Stroški prevoza morajo biti specificirani v tovornem listu ali enakovrednem dokumentu, odvisni pa so od prevozne razdalje znotraj državnih meja, teže in vrste blaga ter od cene prevoza in drugih stroškov, ki se lahko prištejejo dejanskemu prevozu. Nadomestilo se dodeli na podlagi vlog podjetij, in sicer v letu, ki sledi letu nastanka prevoznih stroškov.

Intenzivnost pomoči se razlikuje glede na dve geografski prevozni coni in glede na razdaljo prevoza (najmanj 350 km). Najvišja intenzivnost pomoči se dodeli za Troms, Nordland in Nord-Trøndelag (cona 1), medtem ko za Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane (cona 2) velja nižja intenzivnost pomoči. Tabela 1 prikazuje razlikovanje intenzivnosti pomoči.

Tabela 1:

Intenzivnost pomoči

Prevozne razdalje v kilometrih	Cona 1	Cona 2
350–700	30 %	20 %
701	40 %	30 %

2.4   Dokazila o dodatnih stroških prevoza

S pismom z dne 10. junija 2003 je Ministrstvo za trgovino in industrijo predložilo raziskavo o dodatnih stroških prevoza na predlaganem območju za pomoč za prevoz, ki jo je opravil Inštitut za prevozno ekonomijo (TØI) (9). Raziskava temelji na pogovorih s 33 podjetji, razvrščenimi v 6 vzorcev (geografska območja). Teh 33 podjetij je izbranih iz osrednjega registra ustanov in podjetij (CRE) v norveškem Statističnem uradu (10) na podlagi statistične metode naključnega vzorca. TØI je sklenil, da pri vzorcu 1 (tri najsevernejša okrožja: Troms, Nordland in Nord-Trøndelag) in vzorcu 2 (okrožja v zahodni Norveški: Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane) povprečni stroški prevoza človek/leto, in sicer v skupnem znesku in za transportne razdalje nad 350 kilometri, precej presegajo primerljive številke za referenčno območje. Referenčno območje je cona 1 sistema geografsko diferenciranih prispevkov za socialno varnost (predvsem Oslo in okoliška območja).

2.5   Trajanje programa

1. januar 2004–31. december 2006.

2.6   Proračun

Proračun je ocenjen na približno 200 milijonov NOK (približno 24,5 milijonov EUR) na leto.

2.7   Kumulacija

Norveški organi oblasti z določitvijo najvišjih intenzivnosti pomoči kot odstotkov celotnih stroškov prevoza (glej tabelo 1 zgoraj) navajajo, da bodo zagotovili, da podjetja ne bodo dobila previsokih nadomestil. Če podjetja v istem obdobju uporabljajo znižane prispevke za socialno varnost, se koristi takega znižanja odbijejo od pomoči za prevoz, izračunane po tabeli 1. Poleg tega podjetja v okviru pomoči za prevoz iz novega programa pomoči za prevoz in znižanih prispevkov za socialno varnost skupaj ne bodo prejela več, kot je znesek, ki bi ga prejela v okviru obstoječe diferenciacije prispevkov za socialno varnost.

2.8   Sektorji, izvzeti iz programa, in občutljivi sektorji, za katere veljajo posebne zahteve o priglasitvi

Naslednje gospodarske dejavnosti v skladu s priglasitvijo ne morejo prejeti neposredne pomoči za prevoz:

(a)

Program ne velja za prevoz ali prenos proizvodov naslednjih sektorjev in/ali proizvodov podjetij brez alternativne lokacije: — proizvodnja in distribucija električne energije, — pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, — storitvene dejavnosti, povezane s pridobivanjem nafte in plina, razen geodezije, — pridobivanje rud, — pridobivanje industrijskih mineralov nefelin sienita in olivina.

(b)

Industrijski sektorji, za katere veljajo posebni sektorski predpisi Naslednji sektorji ne smejo prejemati regionalne pomoči za prevoz zaradi posebnih sektorskih predpisov: — podjetja, za katera velja akt, naveden v točki 1a in b Priloge XV k Sporazumu EGP (o pomoči jeklarski industriji in pomoči ladjedelništvu).

(c)	Gospodarske dejavnosti v kmetijskih/gozdarskih in ribiških sektorjih, za katere bo še vedno veljal sedanji sistem diferenciranih stopenj prispevkov za socialno varnost.

V skladu s priglasitvijo je za neposredno pomoč za prevoz, ki se dodeli industriji motornih vozil ali industrijski proizvodnji sintetičnih vlaken, potrebna predhodna priglasitev in odobritev Nadzornega organa v skladu s Smernicami o državni pomoči.

2.9   Sklep o začetku preiskave

Nadzorni organ je v svojem sklepu z dne 16. julija 2003 o začetku preiskave izrazil dve pripombi v zvezi s programom neposredne pomoči.

Prvič, štiri izmed priglašenih občin, ki naj bi bile upravičene do neposredne pomoči za prevoz, so zunaj zemljevida odobrene regionalne pomoči (Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra). Ker norveški organi oblasti niso priglasili prilagoditve zemljevida območij, ki prejemajo pomoč, je Nadzorni organ menil, da neposredna pomoč za prevoz tem štirim občinam ne bi bila združljiva z določbami o državni pomoči iz Sporazuma EGP.

Drugič, dokazila, ki so jih predložili norveški organi oblasti, ne vsebujejo zadovoljivih dokazov o tem, da dodatni stroški prevoza dejansko obstajajo na geografskih območjih v južni Norveški, ki naj bi bili upravičeni do neposredne pomoči za prevoz (Sogn og Fjordane, Møre og Romsdal in Sør-Trøndelag).

2.10   Pripombe Norveške na sklep o začetku preiskave

Norveški organi oblasti so s pismom Ministrstva za finance z dne 17. septembra 2003 predložili pripombe na sklep Nadzornega organa o začetku preiskave. Norveški organi oblasti so navedli, da so, da bi zagotovili veljavnost predhodno predloženih dokazil o dodatnih stroških prevoza na priglašenem območju za pomoč za prevoz, opravili bolj razširjeno raziskavo v primerjavi z raziskavo, predloženo s pismom z dne 19. junija 2003 (priložena s pripombami). Po trditvah norveških organov oblasti je ta raziskava potrdila rezultate prejšnje raziskave.

Razširjena raziskava (11) zajema 39 podjetij, vključno s podjetji na območju, za katero se ne predlaga, da bi bilo upravičeno do nove državne pomoči za prevoz. Stroški prevoza v coni 1 sistema geografsko diferenciranih prispevkov za socialno varnost so določeni kot referenčni stroški prevoza, ki se primerjajo z dodatnimi stroški prevoza na območjih, za katera se predlaga, da bi bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz. Po navedbah norveških organov oblasti sklepi raziskave potrjujejo, da imajo podjetja v okrožjih Troms, Nordland, Nord-Trøndelag, Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane višje povprečne stroške prevoza, tako v skupnem znesku kot za razdalje nad 350 kilometri, kot podjetja na referenčnem območju. Stroški prevoza v okrožjih Troms, Nordland in Nord-Trøndelag so za 220 % višji kot na referenčnem območju za transportne razdalje nad 350 kilometri. Stroški prevoza v okrožjih Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane so za 143 % višji kot na referenčnem območju za transportne razdalje nad 350 kilometri.

2.11   Pripombe zainteresiranih strank na sklep o začetku preiskave

Deset norveških organizacij in podjetij je predložilo pripombe na sklep o začetku preiskave. Pripombe so bile posvečene predvsem sistemu geografsko diferenciranih prispevkov za socialno varnost (prehodno obdobje). Zainteresirane stranke, ki so dale pripombe na program neposredne pomoči za prevoz, so med drugim navedle, da ne vedo, kako bo program neposredne pomoči za prevoz deloval ali kakšni bodo njegovi učinki. V nekaterih pripombah so navedle tudi, da bo nov program neposredne pomoči za prevoz le v omejenem obsegu zmanjšal dodatne stroške prevoza za podjetja, ki so v perifernih regijah Norveške.

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 23. oktobra 2003, s katerim sta bili poslani pismi Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. oktobra 2003 in Ministrstva za finance z dne 21. oktobra 2003, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 24. oktobra (dok. št.: 03-7360 A), so norveški organi na kratko izrazili svoje stališče o pripombah tretjih strank. Poudarili so, da premisleki in številke, predstavljeni v pripombah tretjih strank, podpirajo argumente, že prej predložene Nadzornemu organu. Poudarili so tudi, da tretje stranke niso dale nobenih ugovorov na priglašen program neposredne pomoči za prevoz.

3.   Opis priglasitve z dne 22. oktobra 2003

3.1   Razširitev geografskega območja

Norveški organi oblasti so 22. oktobra 2003 priglasili razširitev geografskega območja programa, priglašenega 25. marca 2003. Predlagali so, da bi tudi naslednjih 13 občin bilo upravičenih do neposredne državne pomoči za prevoz:

V okrožju Hedmark: Rendalen, Engerdal, Tolga, Tynset, Alvdal, Folldal in Os.

V okrožju Oppland: Dovre, Lesja, Lom, Skjåk, Vågå in Sel.

V teh 13 občinah je skupaj 37 271 prebivalcev. V okrožjih Hedmark in tudi Oppland je gostota prebivalstva manjša od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Gostota prebivalstva na območju v okrožju Hedmark, za katero se predlaga, da bi bilo upravičeno do neposredne pomoči za prevoz, je 1,5 prebivalca na kvadratni kilometer, na predlaganem območju v okrožju Oppland pa 2,0 prebivalca na kvadratni kilometer.

3.2   Spremenjena utemeljitev za vključitev občin iz okrožij, ki nimajo nizke gostote prebivalstva (Møre og Romsdal in Sør-Trøndelag)

Norveški organi oblasti so v priglasitvi z dne 22. oktobra 2003 spremenili svojo utemeljitev za vključitev občin iz okrožij, ki nimajo nizke gostote prebivalstva, v predlagano območje, ki naj bi bilo upravičeno do neposredne pomoči za prevoz (glej zadnji odstavek pod točko I.2.2 zgoraj).

Norveški organi oblasti sedaj trdijo, da je upravičeno vključiti občine v Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal v skladu s Prilogo XI Smernic o državni pomoči, ker ima predlagano območje za neposredno pomoč za prevoz v Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal 179 792 prebivalcev, medtem ko druga okrožja z nizko gostoto prebivalstva (12) znotraj zemljevida regionalne pomoči, vendar zunaj predlaganega zemljevida za pomoč za prevoz, štejejo 172 322 prebivalcev. Število prebivalcev na predlaganem območju za neposredno pomoč za prevoz v Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal (okrožja z gostoto prebivalstva, višjo kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer), je tako nekoliko višje (7 470 prebivalcev) od števila prebivalcev znotraj zemljevida regionalne pomoči, vendar zunaj predlaganega zemljevida za pomoč za prevoz, v okrožjih z nizko gostoto prebivalstva. Norveški organi pomoči menijo, da je stvar lastne presoje Nadzornega organa, ali bo odobril nekoliko višje število prebivalstva, ki naj bi ga program zajel.

3.3   Dodatna dokazila o stroških prevoza

Norveški organi oblasti so spremenjeni priglasitvi z dne 22. oktobra 2003 priložili novo raziskavo, ki je zajemala podjetja v priglašenih občinah v okrožjih Hedmark in Oppland. Uporabljena je bila enaka metoda kot v prvi raziskavi (glej točko 2.4 zgoraj).

Raziskava, (13) ki jo je prav tako opravil TØI, zajema 13 podjetij v 13 občinah v severnih delih okrožij Hedmark in Oppland. Občina Engerdal ni bila zajeta v raziskavo, vendar pa je bila vključena v dodatno priglasitev. Po navedbah norveških organov oblasti je raziskava potrdila, da so stroški prevoza podjetij v teh 12 občinah, tako v skupnem znesku kot tudi za transportne razdalje nad 350 kilometri, povprečno precej višji od stroškov podjetij na referenčnem območju. Referenčno območje je enako kot pri prvi raziskavi. Sklep raziskave je, da so stroški prevoza v teh 12 občinah za 120 % višji kot na referenčnem območju za transportne razdalje nad 350 kilometri.

II.   OCENA

1.   Obstoj pomoči

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

Priglašena pomoč se financira iz državnih virov in daje prednost določenim podjetjem v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Podjetja, ki prejemajo pomoč, so dejansko ali potencialno v konkurenčnem odnosu s podobnimi podjetji na Norveškem in v drugih državah EGP. Ker predlagana pomoč izkrivlja ali bi lahko izkrivila konkurenco in vpliva na trgovino v EGP, program pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2.   Zahteva po priglasitvi

Člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču se glasi: „Nadzorni organ EFTA mora biti obveščen o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe.“ Pomoč, ki se dodeli brez priglasitve, ali pomoč, ali ki se priglasi pozno oziroma po tem, ko se „začne uporabljati“, velja za nezakonito pomoč.

S pismi norveške misije Evropski uniji z dne 26. marca 2003 (dok. št.: 03-1846 A), 10. junija 2003 (dok. št.: 03-3707 A), 22. oktobra 2003 (dok. št.: 03-7362 A), 23. januarja 2004 (št. dogodka: 188041) in 11. februarja 2004 (št. dogodka: 191138) so norveški organi oblasti izpolnili svojo obveznost iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču in priglasili ukrep pomoči, preden je začel veljati.

3.   Ustrezna pravna podlaga

Norveški organi oblasti so v svojih priglasitvah opredelili pomoč, dodeljeno v okviru predlaganega programa, kot pomoč za prevoz.

Poglavje 25.4.(27) Smernic Nadzornega organa o državni pomoči se glasi: „V regijah z nizko gostoto prebivalstva, ki izpolnjujejo pogoje za izvzetje v skladu s členom 61(3)(a) ali 61(3)(c) na podlagi preizkusa gostote prebivalstva, navedenega v poglavju 25.3, odstavek 17, se pod posebnimi pogoji lahko dovoli pomoč, ki naj bi delno izravnala dodatne stroške prevoza (14). Država EFTE pa mora dokazati obstoj takih dodatnih stroškov in določiti njihov znesek.“

V odstavku 17 poglavja 25(3) Smernic o državni pomoči je določeno, da nizka gostota prebivalstva pomeni manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

V zvezi s posebnimi pogoji za regije, ki izpolnjujejo pogoje za odstopanje iz člena 61(3)(c) v skladu z merilom gostote prebivalstva, se poglavje 25.4(27) Smernic sklicuje na Prilogo XI, ki določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko za pomoč velja izvzetje. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

„—	Pomoč se lahko uporabi le kot nadomestilo za dodatne stroške prevoza. Zadevna država EFTE mora dokazati, da je pomoč potrebna iz objektivnih razlogov. Nikoli ne sme priti do previsokih nadomestil. Upoštevati je treba druge programe pomoči za prevoz.

—	Pomoč se lahko dodeli le v zvezi z dodatnimi stroški prevoza blaga znotraj meja zadevne države. Ne sme se dopustiti, da postane izvozna pomoč.

—	Pomoč mora biti mogoče vnaprej objektivno izmeriti na podlagi količnika pomoči na kilometer ali na podlagi količnika pomoči na kilometer in pomoči na enoto teže, sestaviti pa je treba tudi letno poročilo, ki med drugim prikazuje delovanje količnika ali količnikov.

—	Ocena dodatnih stroškov mora temeljiti na najbolj gospodarni obliki prevoza in na najkrajši poti od kraja proizvodnje ali predelave do trgov.

—

Pomoč se lahko dodeli le podjetjem, ki so v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč na podlagi novega preizkusa gostote prebivalstva. Taka območja tvorijo predvsem geografska območja po NUTS III z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Vendar se pri izbiri območij dovoli določena fleksibilnost, za katero veljajo naslednje omejitve: — fleksibilnost pri izbiri območij ne sme pomeniti povečanja števila prebivalstva, zajetega v pomoči za prevoz; — v delih območij po NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje za fleksibilnost, mora biti gostota prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer; — morajo biti blizu regij po NUTS III, ki izpolnjujejo preizkus nizke gostote prebivalstva; — njihovo število prebivalstva mora ostati nizko v primerjavi s celotnim številom prebivalstva, vključenega v pomoč za prevoz.

—	Pomoč se ne sme dodeliti za prevoz ali prenos proizvodov podjetij brez alternativne lokacije (proizvodi ekstraktivne industrije, hidroelektrarn itd.).

—	Pomoč za prevoz, ki se dodeli podjetjem v sektorjih, za katere Nadzorni organ EFTA meni, da so občutljive (motorna vozila, sintetična vlakna, ladjedelništvo in jeklarska industrija), je vedno treba priglasiti vnaprej, zanjo pa veljajo veljavne sektorske smernice.“

V poglavju 25.5(5) Smernic o državni pomoči je v zvezi z zemljevidom regionalne pomoči držav EFTE določeno, da: „V obdobju veljavnosti zemljevida lahko države EFTE zaprosijo za njegovo prilagoditev, če se pokaže, da so se precej spremenili socialno-ekonomski pogoji. Take spremembe so lahko povezane s stopnjami intenzivnosti in upravičenimi regijami, če se vključitev novih regij lahko izravna z izključitvijo regij z enakim številom prebivalstva. Veljavnost prilagojenega zemljevida poteče na datum, določen za prvotni zemljevid.“

Nadzorni organ je pregledal priglasitvi z dne 25. marca in 22. oktobra 2003 v tem vrstnem redu glede na člen 61(3)(c) EGP in zgoraj citirane ustrezne dele Smernic o državni pomoči EGP, ki obravnavajo državno regionalno pomoč.

4.   Priglasitev z dne 25. marca 2003

Na podlagi ocene priglasitve z dne 25. marca 2003, za katero je veljal sklep o začetku preiskave z dne 16. julija 2003, so bile pridobljene naslednje ugotovitve:

(a)   Pomoč je omejena na regije z nizko gostoto prebivalstva, ki izpolnjujejo pogoje za status iz člena 61(3)(c), z izjemo štirih občin (poglavje 25.4(27) in 25.5(5) ter peta alinea Priloge XI Smernic o državni pomoči)

Norveški organi oblasti so priglasili štiri občine zunaj trenutnega zemljevida regionalne pomoči (Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra).

Odobritev zemljevida norveških območij, ki prejemajo pomoč, ki jo je dal Nadzorni organ leta 1999 (327/99/COL), je pomenila, da se dovoli dodelitev pomoči podjetjem na območjih, ki jih pokriva zemljevid regionalne pomoči v skladu z odobrenimi programi regionalne pomoči. Iz tega sledi, da se regionalna pomoč (na primer neposredna pomoč za prevoz) ne more dodeliti zunaj odobrenega zemljevida območij, ki prejemajo pomoč.

Poglavje 25.5(5) Smernic o državni pomoči obvezuje države članice, da morajo iz odobrenega zemljevida regionalne pomoči izključiti obstoječe regije, da bi lahko vključile nove regije. Ker norveški organi oblasti niso priglasili prilagoditve zemljevida območij, ki prejemajo pomoč, v skladu s poglavjem 25.5(5) Smernic o državni pomoči, regionalna pomoč (neposredna pomoč za prevoz) štirim občinam zunaj zemljevida regionalne pomoči (Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra, ki so v okrožju Møre og Romsdal) ni združljiva z določbami o državni pomoči iz Sporazuma EGP. Norveški organi oblasti zato ne morejo izvesti programa priglašene pomoči za te štiri občine.

Priglasitev z dne 25. marca 2003 je skupaj zajemala 721 079 prebivalcev ali 16,0 % celotnega prebivalstva Norveške. V občinah Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra je skupaj 22 844 prebivalcev. Brez teh štirih občin priglasitev torej vključuje 698 235 prebivalcev ali 15,5 % celotnega prebivalstva.

Priglasitev z dne 25. marca 2003 je v okrožjih Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal (ki nimata nizke gostote prebivalstva) zajemala 179 792 prebivalcev. Brez občin Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra je v teh dveh okrožjih zajetih 156 948 (15) prebivalcev, kar je manj, kot je število prebivalstva znotraj zemljevida regionalne pomoči v okrožjih z nizko gostoto prebivalstva, za katere se ne predlaga, da bi bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz (Hedmark, Oppland, Telemark in Aust-Agder). Znotraj zemljevida regionalne pomoči je v teh štirih občinah skupaj 209 593 prebivalcev.

Na območjih v Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal, za katera se predlaga, da bi bila upravičena do pomoči za prevoz, je gostota prebivalstva nižja kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. So poleg okrožij, ki izpolnjujejo preizkus nizke gostote prebivalstva (Nord-Trøndelag in proti severu). V Sør-Trøndelag in Møre og Romsdal (156 948 prebivalcev) je zajetih 22,5 % celotnega prebivalstva, zajetega v predlaganem programu (698 235 prebivalcev).

Vsa ostala priglašena območja so območja iz člena 61(3)(c) EGP z nizko gostoto prebivalstva. Pogoji iz poglavja 25.4(27) in pete alinee Priloge XI so izpolnjeni.

(b)   Norveški organi oblasti so dokazali, da dodatni stroški prevoza obstajajo, in določili njihov znesek (poglavje 25.4(27) Smernic o državni pomoči)

Norveški organi oblasti so predložili dve raziskavi, s katerima so dokazali dodatne stroške prevoza. Prvo so predložili s pismom norveške misije Evropski uniji z dne 19. junija 2003, drugo, ki razširja prvo, pa s pismom norveške misije Evropski uniji z dne 18. septembra 2003. Obe raziskavi temeljita na naključnih vzorcih, pri čemer je bilo izbranih več podjetij v skladu z ustaljenimi statističnimi metodami. Za izbrana podjetja so bili zbrani podatki o stroških prevoza.

V sklepu o začetku preiskave (z dne 16. julija 2003) je Nadzorni organ izrazil dvome o dokazilih, ki so jih predložili norveški organi (prva raziskava). Nadzorni organ je menil, da raziskava ni zadovoljivo dokazala, da dodatni stroški prevoza dejansko obstajajo na geografskih območjih v južni Norveški, za katere se predlaga, da bi bili upravičeni do neposredne pomoči za prevoz (Sogn og Fjordane, Møre og Romsdal in Sor-Trondelag).

V drugo raziskavo je bilo vključeno večje število podjetij. Ta študija je potrdila, da imajo podjetja, ki so na območju, za katero se predlaga, da bi bilo upravičeno do neposredne pomoči za prevoz, dodatne stroške prevoza. V okrožjih Troms, Nordland, Nord-Trøndelag, Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane so povprečni stroški prevoza podjetij, tako v skupnem znesku kot tudi za transportne razdalje nad 350 kilometri, precej višji od stroškov podjetij na referenčnem območju. Stroški prevoza podjetij v okrožjih Troms, Nordland in Nord-Trøndelag so za 220 % višji od stroškov podjetij na referenčnem območju za transportne razdalje nad 350 kilometri. Stroški prevoza podjetij v okrožjih Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal in Sogn og Fjordane so za 143 % višji od stroškov podjetij na referenčnem območju za transportne razdalje nad 350 kilometri.

Nadzorni organ ugotavlja, da so norveški organi oblasti dokazali, da dodatni stroški prevoza obstajajo, in da je pogoj iz poglavja 25.4(27) Smernic o državni pomoči izpolnjen.

(c)   Namen pomoči je nadomestiti samo dodatne stroške prevoza (prva alinea Priloge XI Smernic o državni pomoči)

Intenzivnosti pomoči, predstavljene v tabeli 1 pod točko I.2.3 zgoraj, zagotavljajo, da podjetja prejemajo pomoč do največ 40 % svojih stroškov prevoza (za transportne razdalje nad 701 kilometrom). Do pomoči za prevoz je upravičen le prevoz v razdalji nad 350 kilometri. Nadzorni organ meni, da je to skladno z rezultati predstavljenih raziskav norveških organov oblasti (glej točko I.3.3 zgoraj), in ugotavlja, da program ne predvideva pomoči, ki bi presegala znesek, potreben za nadomestitev teh dodatnih stroškov prevoza.

Da bi preprečili, da bi podjetja dobila previsoka nadomestila, se vsaka ugodnost v okviru znižane prispevne stopnje za socialno varnost odšteje od pomoči za prevoz, ki se izračuna v skladu s tabelo 1 pod točko I.2.3 zgoraj.

Tako je izpolnjen pogoj iz prve alinee Priloge XI Smernic o državni pomoči.

(d)   Pomoč se lahko dodeli le v zvezi s prevozom blaga znotraj meja zadevne države (druga alinea Priloge XI Smernic o državni pomoči)

V skladu s programom se pomoč lahko dodeli le v zvezi z dodatnimi stroški prevoza blaga znotraj državnih meja in izračuna na podlagi direktne in najbolj gospodarne možnosti prevoza od kraja proizvodnje in predelave do trga. Pri prevozu blaga v namembne kraje na Švedskem in Finskem, so pri izračunu celotne transportne razdalje zajete tudi razdalje znotraj Švedske in Finske, vendar se pomoč dodeli le za stroške prevoza, ki nastanejo znotraj državnih meja.

Tako je izpolnjen pogoj iz druge alinee Priloge XI Smernic o državni pomoči.

(e)   Pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi količnika pomoč na kilometer in pomoč na enoto teže; ocena dodatnih stroškov temelji na najbolj gospodarni obliki prevoza in najkrajši poti (tretja in četrta alinea Priloge XI Smernic o državni pomoči)

Predlagani program izpolnjuje te zahteve, kakor sledi:

—	Pomoč se izračuna kot odstotek stroškov prevoza (glej tabelo 1 pod točko I.2.3 zgoraj).

—	Stroški prevoza se nanašajo na sprejemljive stroške, specificirane v tovornem listu ali enakovrednem dokumentu, odvisni pa so od transportne razdalje znotraj državnih meja, teže in vrste blaga ter od cene prevoza in drugih stroškov, ki se lahko prištejejo dejanskemu prevozu.

—	Stroški prevoza se morajo izračunati na podlagi najbolj gospodarne oblike prevoza in najkrajše poti od kraja proizvodnje do namembnega kraja.

Tako so izpolnjeni pogoji iz tretje in četrte alinee Priloge XI Smernic o državni pomoči.

(f)   Izpolnjene so posebne sektorske ureditve (šesta in sedma alinea Priloge XI Smernic o državni pomoči)

—

Program ne velja za prevoz ali prenos proizvodov podjetij brez alternativne lokacije: proizvodnja in distribucija električne energije, pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, storitvene dejavnosti, povezane s pridobivanjem nafte in plina, razen geodezije, pridobivanje rud ter pridobivanje industrijskih mineralov nefelin sienita in olivina.

—	Program ne velja za podjetja, za katera velja akt, naveden v točki 1a in b Priloge XV k Sporazumu EGP (o pomoči jeklarski industriji in pomoči ladjedelništvu).

—	Program ne velja za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, za katere bo še naprej veljal sedanji sistem geografsko diferenciranih prispevkov za socialno varstvo.

Tako so izpolnjeni pogoji iz šeste in sedme alinee Priloge XI Smernic o državni pomoči.

5.   Spremenjena priglasitev z dne 22. oktobra 2003

S pismom norveške misije Evropski uniji z dne 22. oktobra 2003 so norveški organi oblasti priglasili geografsko razširitev programa, priglašenega 25. marca 2003 (glej točko I.3.1 zgoraj).

Norveški organi oblasti so kot dokaz dodatnih stroškov prevoza predložili raziskavo, ki dokazuje dodatne stroške prevoza za 13 predlaganih občin v okrožjih Hedmark in Oppland. Raziskava je potrdila, da so stroški prevoza podjetij v teh 13 občinah, tako v skupnem znesku kot tudi za transportne razdalje nad 350 kilometri, povprečno precej višji od stroškov podjetij na referenčnem območju (120 % za transportne razdalje nad 350 kilometri).

Nadzorni organ ugotavlja, da je raziskava dokazala obstoj dodatnih stroškov prevoza v priglašenih 13 občinah.

Nadzorni organ ugotavlja, da se z razširitvijo geografskega obsega programa pomoči poveča celotno število prebivalstva, zajetega v programu, na 735 506 prebivalcev, (16) ali 16,3 % celotnega prebivalstva (brez občin Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra).

Nadzorni organ nadalje ugotavlja, da je gostota prebivalstva na predlaganih območjih v okrožij Hedmark in Oppland nižja kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

Poleg tega se število prebivalcev znotraj zemljevida regionalne pomoči v okrožjih z nizko gostoto prebivalstva, za katere se ne predlaga, da bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz, poveča na 172 322, (17) kar je več, kot je število prebivalcev na območjih v okrožjih Møre og Romsdal in Sør-Trøndelag (ki nimajo nizke gostote prebivalstva), za katere se predlaga, da bi bili upravičeni do neposredne pomoči za prevoz (156 948 prebivalcev).

V zvezi s priglasitvijo z dne 22. oktobra 2003 Nadzorni organ ugotavlja, da je gostota prebivalstva v teh 13 občinah nižja kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer in da so te občine znotraj obstoječega zemljevida regionalne pomoči. Zaradi vključitve teh 13 občin število zajetega prebivalstva v okrožjih Møre og Romsdal in Sør-Trøndelag (156 948 prebivalcev), ki nimata nizke gostote prebivalstva, ne preseže števila zajetega prebivalstva v okrožjih Hedmark, Oppland, Telemark in Aust-Agder, ki imajo nizko gostoto prebivalstva in za katere se ne predlaga, da bila upravičena do neposredne pomoči za prevoz (172 322 prebivalcev). Norveški organi so tudi dokazali obstoj dodatnih stroškov prevoza v teh dodatnih 13 občinah. Kar zadeva ostale zahteve, ki morajo biti izpolnjene, pa se Nadzorni organ sklicuje na ocene pod točko 4 zgoraj, ki so enako veljavni, če je v program pomoči vključenih teh 13 občin.

6.   Sklep

Nadzorni organ na podlagi predstavljenih argumentov sklene, da je neposredna pomoč za prevoz občinam Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra nezdružljiva z določbami o državni pomoči Sporazuma EGP in da pomoč za te štiri občine ne začne veljati. Sicer pa je priglašeni program neposredne pomoči za prevoz združljiv s Sporazumom EGP.

Norveški organi oblasti morajo obvestiti Nadzorni organ o kakršnem koli načrtu za spremembo ali razširitev programa. Norveški organi oblasti morajo tudi predložiti letno poročilo s podrobnimi informacijami o izvajanju programa in zlasti o količniku pomoč na kilometer ali pomoč na kilometer in pomoč na enoto teže –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.	Neposredna pomoč za prevoz občinam Herøy, Ulstein, Hareid in Aukra je nezdružljiva z določbami o državni pomoči Sporazuma EGP. Pomoč za te štiri občine ne začne veljati.

2.	Program neposredne pomoči za prevoz, kot so ga priglasili norveški organi oblasti 25. marca in 22. oktobra 2003, je z izjemo neposredne pomoči za prevoz štirim občinam pod točko 1 zgoraj združljiv s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

3.	Ta odločba je naslovljena na Norveško.

4.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

---

(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  Postopkovna in vsebinska pravila na področju državne pomoči (Smernice o državni pomoči), ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA 19. januarja 1994. Objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene 18. februarja 2004 (še niso objavljene).

(4)  Sklep št. 141/03/COL z dne 16. julija 2003 (UL C 216, 11.9.2003, str. 3, in dodatek EGP št. 45, 11.9.2003, str. 1).

(5)  Inštitut za transportno ekonomijo (TØI). Arbeidsdokument av 4.6.2003. U-2899. TR1180/2003.

(6)  Glej opombo 4.

(7)  UL L 145, 9.6.2005, str. 25.

(8)  Vse številke prebivalstva, uporabljene v tej odločbi, so z dne 1. januarja 2002. Celotno število prebivalstva Norveške 1. januarja 2002 je bilo 4 503 436.

(9)  Interju av industribedrifter i aktuelle transportstøttesoner og i referansesoner. Arbeidsdokument av 4.6.2003.

(10)  „Statistisk sentralbyrås bedrifts- og foretaksregister“.

(11)  „Arbeidsdokument av 4.6.2003 (rev. 1.9.2003-U-2899-TR1180/2003)“.

(12)  Število prebivalcev v okrožjih Aust-Agder, Telemark, Hedmark in Oppland z nizko gostoto prebivalstva.

(13)  „Arbeidsdokument av 22.09.2003-U-2929-TR1194/2003“.

(14)  Dodatni stroški prevoza so dodatni stroški, ki nastanejo zaradi prevoza blaga znotraj meja zadevne države. Taka pomoč nikakor ne sme pomeniti izvozno pomoč niti ukrepe, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve za uvoz v smislu člena 11 Sporazuma EGP.

(15)  179 792 – 22 844 = 156 948.

(16)  698 235 + 37 271 = 735 506.

(17)  209 593 – 37 271 = 172 322.

---