28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/3

(1)

V skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se v tržnih letih od 2001/2002 do 2005/2006 in zato, da se zagotovi ustrezna preskrba rafinerij Skupnosti, zaračuna posebna znižana stopnja dajatve za izvoz surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav, s katerimi je Skupnost zaključila sporazume o preskrbi pod preferencialnimi pogoji. Trenutno obstajajo v skladu s Sklepom Sveta 2001/870/ES (2) takšni sporazumi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP), opredeljene v protokolu številka 3 o sladkorju AKP, združene v Prilogi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (3), ter z Republiko Indijo.

(2)

Sklenitev sporazumov v obliki izmenjave pisem v skladu s Sklepom 2001/870/ES določa, da rafinerije plačujejo najnižjo nabavno ceno, ustrezno zajamčeni ceni za surovi sladkor, z odbitkom opredeljene pomoči tržnega leta. Najnižja cena za tržno leto 2005/2006 se določi ob upoštevanju teh faktorjev.

(3)

Količine posebnega preferencialnega sladkorja za uvoz se izračunajo v skladu z navedenim členom 39 Uredbe (ES) št. 1260/2001 na podlagi letne predvidene dobavne bilance Skupnosti. Bilanca kaže, da je treba v tej fazi uvoziti surovi sladkor tarifne kvote za tržno leto 2005/2006 po posebni znižani stopnji dajatve, določeni v zgoraj navedenih sporazumih zato, da se krijejo potrebe rafinerij Skupnosti za del navedenega tržnega leta.

(4)

V obzir je treba vzeti predvidevanja glede proizvodnje surovega trsnega sladkorja, ki so za tržno leto 2005/2006 in primanjkljaja, napovedanega v predvideni dobavni bilanci, in treba je poskrbeti, da se odobri uvoz za obdobje od 1. julija 2005 do 28. februarja 2006.

(5)

Določitev plačila v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1159/2003 za obdobje do 30. junija 2003. Za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 se določijo podrobna pravila uporabe za uvoz surovega sladkornega trsa za rafiniranje po preferencialnih sporazumih o carinskih kvotah in sprememba Uredbe (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (4) se mora uporabljati za nove kvote.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(a)

v višini 90 000 ton, izraženih kot beli sladkor s poreklom iz držav AKP. Podpisniki sporazuma v obliki izmenjave pisem, odobrene s Sklepom 2001/870/ES;

(b)

v višini 10 000 ton, izraženih kot beli sladkor s poreklom iz Indije.

28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1961/2001 (2) določa podrobna pravila za uporabo izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da se proizvodi, ki jih izvaža Skupnost, v obsegu, potrebnem za gospodarsko pomemben izvoz, lahko krijejo z izvoznimi nadomestili, v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba paziti, da ne pride do motenj trgovinskih tokov, nastalih s sistemom nadomestil. Iz tega razloga in zaradi sezonske narave izvoza sadja in zelenjave je treba določiti količine, predvidene za vsak proizvod, na podlagi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določene z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 (3). Te količine je treba dodeliti upoštevajoč pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja ali izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi strani. Treba je upoštevati tudi stroške prevoza in trženja ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi stanja na mednarodnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za določen proizvod glede na namembni kraj.

(7)

Paradižniki, pomaranče, namizno grozdje, jabolka in breskve razredov ekstra, I in II skupnih standardov kakovosti se trenutno lahko izvozijo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zato da se zagotovi najboljša uporaba razpoložljivih sredstev in ob upoštevanju strukture izvoza Skupnosti je primerno razpisati natečaj ter določiti okvirni znesek nadomestila in predvidene količine za zadevno obdobje.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/8

(1)

Ta odločba je zaradi kršitve člena 81 Pogodbe naslovljena na naslednja podjetja:

(2)

BPB, Knauf (3), Lafarge in Gyproc so sklenili in neprekinjeno sodelovali pri celovitem in nepretrganem sporazumu v nasprotju s členom 81(1) Pogodbe, izraženim z naslednjim ravnanjem, ki je obsegalo sporazume ali dogovorjene prakse:

(3)

Zadevna podjetja so pri kršitvah sodelovala v naslednjih obdobjih:

(4)

Komisija je na podlagi prejetih podatkov v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 17 med novembrom 1998 in julijem 1999 pregledala prostore različnih podjetij. Na podlagi teh pregledov je Komisija januarja, julija in septembra 1999 ter marca 2000 nekaterim podjetjem poslala zahteve po podatkih.

(5)

Komisija je 18. aprila 2001 začela postopek v tej zadevi in sprejela sporočilo o možnih povodih za tožbo proti petim podjetjem, in sicer BPB, Knauf, Lafarge, Gyproc in Etex SA. Vse stranke so Komisiji predložile pisne pripombe. Zaslišanje v tej zadevi je potekalo 17. julija 2001, na njem pa so sodelovala vsa podjetja, na katera je bila naslovljena ugotovitev o možnih povodih za tožbo.

(6)

Ker Komisija meni, da z razpoložljivimi elementi ni mogoče dokazati udeležbe podjetja Etex SA pri edinstveni, zamotani in nepretrgani kršitvi, ta odločba ni naslovljena na podjetje Etex.

(7)

Zadevni izdelek v primeru je mavčna plošča. Gre za industrijski izdelek, sestavljen iz plasti mavca med dvema polama papirja ali drugega materiala, ki se uporablja kot montažni gradbeni material. Mavčne plošče so razrezane na različne velikosti in debeline in se navadno uporabljajo kot obloge notranjih sten, za izdelavo notranjih pregradnih sten ter kot strešne in stropne obloge za stanovanjske, poslovne in upravne prostore. Mavčne plošče so zaradi svoje trdnosti, trajnosti, enostavne montaže, odpornosti proti ognju in nizke cene zanimive za gradbeništvo. Zanimive so tudi neposredno za potrošnike. Dejansko se veliko uporabljajo pri gradnji sodobnih stanovanj in raznovrstnih konjičkih. Mavčne plošče so prepoznaven izdelek; ime zadevnih tovarn se v mnogih državah pojavlja kot občno ime („gyproc“ v Belgiji, „placoplâtre“ v Franciji ipd.).

(8)

Skupna letna vrednost prodaje na nemškem, britanskem, francoskem in beneluškem trgu je bila v letih 1997 in 1998 okrog 1 210 milijonov eki, pri čemer je prodaja v letu 1997 obsegala okrog 692 milijonov m2 in v letu 1998 710 milijonov m2. Podjetja, udeležena pri dogovoru, so na štirih zadevnih trgih skupaj pokrivala skoraj celotno prodajo mavčnih plošč.

(9)

Komisija pri določitvi zneska globe upošteva vse ustrezne okoliščine ter predvsem težo in trajanje kršitve, izrecni merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17.

(10)

Komisija ob upoštevanju vrste spornega ravnanja, njegovega dejanskega vpliva na trg mavčnih plošč in dejstva, da je zadevalo štiri glavne trge znotraj Evropske skupnosti, meni, da so štiri podjetja, na katera je naslovljena ta odločba, zelo resno kršila člen 81(1) Pogodbe.

(11)

Komisija lahko znotraj kategorije zelo težkih kršitev podjetja obravnava različno, da tako upošteva dejansko ekonomsko sposobnost obravnavanih podjetij, ki bi lahko pomembno škodovala konkurenci, ter določi znesek globe v višini, ki zagotavlja njen zadostni odvračilni učinek. Takšen pristop je primeren, kadar, kot v tem primeru, obstaja precejšnja razlika med velikostjo podjetij, udeleženih pri kršitvi. Odločba zato deli naslovnike v tri kategorije, in sicer na podlagi njihovega tržnega deleža, ki temelji na prometu od prodaje izdelka na štirih zadevnih trgih izdelka v letu 1997, zadnjem celotnem letu kršitve: prvo skupino sestavlja BPB s tržnim deležem približno [40–45] %, v drugi sta Knauf in Lafarge s tržnima deležema približno [25–30] % in [20–25] %, tretjo skupino pa sestavlja Gyproc s tržnim deležem približno [7–10] %.

(12)

Da bi bil odvračilni učinek naloženih glob zadosten in glede na precejšnjo velikost in svetovne vire podjetja Lafarge, je treba začetni znesek njegove globe povečati za 100 %.

(13)

Knauf in BPB sta člen 81(1) Pogodbe kršila najpozneje od 31. marca 1992 do 25. novembra 1998. Lafarge je enako kršitev zakrivil najpozneje med 31. avgustom 1992 in 25. novembrom 1998. Podjetje Gyproc je dejavno sodelovalo pri kršitvi najpozneje med 6. junijem 1996 in 25. novembrom 1998.

(14)

Komisija ugotavlja, da gre pri podjetjih Knauf, BPB in Lafarge za dolgotrajno kršitev (več kot pet let), pri podjetju Gyproc pa za srednje dolgo (od enega do petih let), zato se osnovni znesek globe, naložene podjetjema BPB in Knauf Westdeutsche Gipswerke, poveča za 65 %, osnovni znesek globe, naložene podjetju Lafarge, za 60 % in osnovni znesek globe, naložene podjetju Gyproc, za 20 %.

(15)

Komisija je v zvezi s tihimi dogovori že prej sprejela ukrepe proti podjetjema BPB in Lafarge: globi sta bili naloženi podjetju BPB De Eendracht NV (4) (družba iz skupine, ki jo vodi BPB, naslovnik te odločbe) zaradi udeležbe pri nezakonitem dogovoru v sektorju kartona ter podjetju Lafarge SA (5) (tedaj pod imenom Lafarge Coppée SA) zaradi udeležbe pri nezakonitem dogovoru v cementnem sektorju.

(16)

V tej odločbi predstavljena dejstva dokazujejo, da sta BPB in Lafarge po prejetju omenjenih odločb še naprej aktivno sodelovala pri dogovoru v sektorju mavčnih plošč. Dejstvo, da sta obe podjetji ponovili isto vrsto ravnanja v drugem sektorju od tistega, za katero sta bili kaznovani, kaže, da prva predpisana kazen teh podjetij ni spodbudila k spremembi njunega ravnanja, zato za Komisijo to pomeni oteževalno okoliščino.

(17)

Dejstvo, da je bila Odločba 94/601/ES naslovljena na podružnico BPB, BPB De Eendracht NV, za BPB ne pomeni, da se ne sme uporabiti takšne oteževalne okoliščine v tej zadevi. Ker je bila ob datumu navedene odločbe BPB De Eendracht NV podružnica BPB PLC, Komisija meni, da gre v smislu člena 81 Pogodbe za eno in isto podjetje ter da je odgovornost podjetja, ki ga je Komisija kaznovala, ne samo, da preneha s protikonkurenčnim ravnanjem, ampak tudi, da svojo poslovno politiko v celotni Skupnosti prilagodi posebni odločbi, ki mu je bila predložena. Kot to dokazuje odločba (6), pa BPB tega ni storil, ravno nasprotno. Že samo dejstvo, da je bila za isto podjetje že ugotovljena kršitev ter da je to kljub takšni ugotovitvi in predpisani kazni ponovno sodelovalo v podobni kršitvi iste določbe Pogodbe, pomeni ponovno kršitev.

(18)

Ob upoštevanju oteževalne okoliščine se zdi 50-odstotno povečanje osnovnega zneska globe za BPB in Lafarge upravičeno.

(19)

Čeprav je podjetje Gyproc odgovorno za celotno kršitev v obdobju, v katerem je bilo pri njej udeleženo, to pomeni med junijem 1996 in novembrom 1998, iz razpoložljivih dokazov izhaja, da je bilo v objektivno drugačnem položaju kot drugi naslovniki te odločbe, zato Komisija priznava, da podjetje Gyproc pri dogovoru ni imelo enake vloge kot druga podjetja. Drugačne okoliščine, ki jih navaja Komisija, so v dejstvu, da naj bi Gyproc v večjem delu obdobja svoje udeležbe pri dogovoru le težko preprečil, da BPB ne bi prejemal in razširjal podatkov o njem, ker je BPB imel zastopnike v njegovem upravnem odboru; ker je kot stalen destabilizacijski element prispeval k omejitvi učinkov dogovora na nemški trg in se ni pojavljal na britanskem trgu, kjer je dogovor najpogosteje prišel do izraza.

(20)

Zaradi olajševalne okoliščine se osnovni znesek globe za podjetje Gyproc torej zmanjša za 25 %.

(21)

Preden je Komisija sprejela svoje sporočilo o povodih za tožbo, sta ji BPB in Gyproc poslala podatke in/ali dokumente. Vendar sta bila obseg in kakovost sodelovanja obeh podjetij s Komisijo različna.

(22)

BPB je bil prvi član dogovora, ki je na zahtevo Komisije po podatkih poslal podrobnosti, ki so dopolnjevale podrobnosti, odkrite med preverjanji, in potrdile obstoj dogovora, kot je navedeno zgoraj. Te podrobnosti obsegajo podatke o zadevnih sestankih, predvsem o sestanku v Londonu, in izmenjavah podatkov o glavnih evropskih trgih, še zlasti o britanskem trgu. Poleg tega je BPB priznal del dejstev, opisanih v sporočilu o povodih za tožbo. Vendar pa zanika, da bi nekatera dejstva, opisana v sporočilu o povodih za tožbo in navedena v odločbi, lahko pomenila kršitev.

(23)

Tudi Gyproc je predložil dokazne elemente, ki so pomagali dokazati kršitev. To podjetje je na zahtevo Komisije po podatkih predložilo podatke o sestankih kartela, s podrobnimi podatki o obdobjih, v katerih so potekali sestanki v različnih državah članicah Skupnosti, in z imeni udeleženih podjetij. Poleg tega je na sestanku, ki ga je s službami Komisije zahteval Gyproc, predstavnik podjetja ustno pojasnil rokopisne zapise. Gyproc je tudi sam od sebe Komisiji predložil rokopise, s katerimi se Komisija med preverjanjem ni seznanila, v njih pa so bile predvsem informacije o izmenjavi podatkov o obsegih prodaje na sestanku v Versaillesu. Gyproc ne spodbija obstoja dejstev in njihove opredelitve kot kršitve prava o konkurenci Skupnosti.

(24)

Zaradi tega Komisija meni, da se upravičeno zmanjša znesek glob za obe podjetji, in sicer za 30 % za BPB in za 40 % za Gyproc.

(25)

Iz tega sledi, da je treba zneske glob, naloženih v skladu s členom 15(2)(a) Uredbe št. 17 določiti, kot sledi:

(26)

BPB PLC, skupina Knauf, Société Lafarge S. A. in Gyproc Benelux N. V. so z udeležbo pri vseh sporazumih in dogovorjenih praksah v sektorju mavčnih plošč prekršili člen 81(1) Pogodbe.

(27)

Trajanje kršitve je bilo naslednje:

(28)

Navedena podjetja prenehajo s kršitvijo, če tega še niso storila. Pri svojih dejavnostih, povezanih z mavčnimi ploščami, se vzdržijo vsakega sporazuma in dogovorjene prakse, ki bi lahko imela enak ali podoben namen ali učinek kot kršitev.

(29)

Naslednjim podjetjem se naložijo naslednje globe:

28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/12

(1)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS mora Skupnost pripraviti tehnične in znanstvene ukrepe, potrebne za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti in razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine, ali pri tem pomagati državam članicam.

(2)

Študije, presoje vplivov, pa tudi sistematične in pravočasne ocene njenih odhodkovnih programov so prednostna naloga Komisije kot sredstvo za utemeljevanje upravljanja namenskih sredstev in kot način spodbujanja kulture, ki se na vseh ravneh organizacije uči iz izkušenj, zlasti v okviru večjega poudarka na upravljanju, ki je usmerjeno v rezultate.

(3)

Za izvedbo teh nalog je bil po odprtem postopku v zadnji četrtini leta 2004 izveden poziv k oddaji predlogov za sklenitev okvirne pogodbe o oceni, ki bo pokrivala področja varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zootehnike.

(4)

Ta okvirna pogodba naj bi po pričakovanjih zagotovila zelo kvalitetne, pravočasne in ustrezne podatke, na katerih bodo temeljili postopki odločanja Skupnosti.

(5)

Vse posamezne naloge bodo se bodo izvajale na podlagi posebnih pogodb. Te pogodbe bosta podpisala Komisija ter izbrani izvajalec, določen v okvirni pogodbi.

(6)

Ukrep, predviden s tem sklepom, je v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –