23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 2022/95 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Na podlagi nadaljnje preiskave, ki je pokazala, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo (ES) št. 663/98 (3). Na podlagi zahtevka po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu na podlagi členov 11(2) in 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 658/2002 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev v znesku 47,07 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata, uvrščenega v oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom iz Rusije.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 132/2001 (5) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v znesku 33,25 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata, uvrščenega v oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom med drugim iz Ukrajine.

(3)

Uredba (ES) št. 658/2002 in Uredba (ES) št. 132/2001 se v nadaljnjem besedilu navajata kot „prvotni uredbi“, protidampinške dajatve iz navedenih uredb pa kot „obstoječi ukrepi“.

(4)

Komisija je 15. marca 2004 prejela zahtevek na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe za pregled področja uporabe obstoječih ukrepov z namenom vključitve novih vrst izdelkov.

(5)

Zahtevek je predložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež proizvodnje amonijevega nitrata v Skupnosti.

(6)

Zahtevek se je nanašal na nove vrste izdelkov, opredeljene kot gnojila na podlagi amonijevega nitrata in z deležem dušika („N“) nad 28 % po masi do vključno 33 % po masi, ki sta mu bila z mešanjem ali s kemično obdelavo dodana ekvivalent P2O5 (fosforjevo hranilo „P“) do vključno 5 % in/ali ekvivalent K2O (kalijevo hranilo „K“) do vključno 5 %. Ti izdelki se v nadaljnjem besedilu navajajo kot „nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku“.

(7)

Zahtevek je dokazoval, da imajo nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, v bistvu enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti kot zadevni izdelek in da se prodajajo po istih prodajnih poteh istim končnim uporabnikom in za isti namen. Poleg tega je bilo navedeno, da so nove vrste izdelkov ob uvozu v Skupnost uvrščene v naslednje oznake KN: 3105 10 00, 3105 20 10, 3105 20 90, 3105 51 00, 3105 59 00 in 3105 90 91.

(8)

2. julija 2004 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe začela delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine. Vmesni pregled se je omejil na opredelitev zadevnega izdelka.

(9)

EFMA je v svojem zahtevku, ki ga je predložil 20. septembra 2004, Komisijo obvestil, da je ruski proizvajalec zadevnega izdelka pravkar začel izdelovati novo vrsto izdelka, ki ni navedena v zahtevku, in sicer z deležem N nad 28 %, ki mu je dodanih 6 % P. EFMA je zato od Komisije zahteval, naj razmisli o rešitvah, ki bi omogočile ustrezno obravnavo vseh novih vrst izdelkov iz amonijevega nitrata, pri katerih delež N presega 28 % mas. Ker se je obvestilu o začetku nanašalo na „nove vrste izdelkov“, ne da bi podrobneje omenjalo njihovo sestavo, se je štelo, da obvestilo o začetku zajema tudi ta najnovejši zahtevek.

(10)

Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da mora Komisija glede na nove okoliščine, ki so se pojavile po uvedbi obstoječih ukrepov, med njimi priznanje statusa tržnega gospodarstva Rusiji in širitev EU na deset novih držav, delni pregled po uradni dolžnosti spremeniti v popolni pregled. Vendar ni bil predložen dovolj natančen in ustrezen dokaz, ki bi utemeljeval spremembo ravni ukrepov. Zato se je štelo, da ni razloga za popoln vmesni pregled po uradni dolžnosti. Prvič, priznanje statusa tržnega gospodarstva Rusiji samo po sebi ni pomenilo, da so se za posamezne proizvajalce samodejno spremenile okoliščine v zvezi s škodljivim dampingom. Ni bilo predloženega dokazila, da se stopnja dampinga, izračunana na podlagi primerjave ruskih stroškov in cen s tistimi, iz primerjalne države, znatno razlikuje od stopenj, opredeljenih v prejšnjih preiskavah. Drugič, parametri dampinga in škodljivosti, ki so podlaga obstoječih ukrepov, zaradi širitve niso samodejno postali drugačni in nobeno predloženo dokazilo ni upravičevalo spremembe v tem pogledu.

(11)

Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale pojasnilo, zakaj je bila preiskava uvedena tudi za Ukrajino, glede na to, da se zahtevek ni nanašal na uvoz novih vrst izdelkov s poreklom iz te države. Glede na to, da se je vmesni pregled omejil na pojasnjevanje opredelitve zadevnega izdelka, se je štelo, da ugotovitve v zvezi s tem niso povezane z značilnimi okoliščinami neke posamezne države, ampak bodo veljale za vsak uvoz amonijevega nitrata, ki je predmet ukrepov, ne glede na poreklo.

(12)

Neki proizvajalec zadevnega izdelka iz Skupnosti je med preiskavo tudi dokazoval, da je ena od novih vrst izdelkov uvrščena v oznako KN 3105 90 99. V zvezi z oznako KN 3105 20 90 (ki je bila navedena v zahtevku) in oznako KN 3105 90 99 je preiskava pokazala, da ti oznaki zajemata samo gnojila, pri katerih delež dušika ne presega 10 % po masi na anhidridni izdelek. Zato je bilo sklenjeno, da se teh oznak ne upošteva, saj nikakor ne zajemata gnojil, ki v normalnih pogojih vsebujejo več kot 28 % dušika po masi.

(13)

Komisija je o začetku tega pregleda uradno seznanila oblasti držav izvoznic in vse znane prizadete strani. Vprašalnike je poslala šestnajstim proizvajalcem/izvoznikom v Rusiji in enemu v Ukrajini, prav tako uvoznikom, uporabnikom, proizvajalcem in ustreznim združenjem v Skupnosti, ki so bili poimensko navedeni v zahtevku ali kako drugače znani Komisiji. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(14)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji in enega v Ukrajini ter enajstih proizvajalcev v Skupnosti. Številni proizvajalci izvozniki, proizvajalci v Skupnosti, uvozniki in ustrezna združenja so se opredelili za zainteresirane strani in so predložili pripombe. Glede na razpoložljivost vseh potrebnih informacij in podatkov se je zdelo nepotrebno izvesti obiske zaradi preveritve v prostorih gospodarskih družb, ki so predložile izpolnjene vprašalnike.

(15)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. julija 2003 do 30. junija 2004. Podatki, na podlagi katerih so se preiskovali prodaja, uvoz in nabava zadevnega izdelka in novih vrst izdelkov na trgu Skupnosti, so se zbirali od leta 2000 do konca obdobja preiskave.

(16)

Zadevni izdelek je amonijev nitrat s poreklom iz Rusije in Ukrajine, ki se uvršča v oznaki KN 3102 30 90 (amonijev nitrat, razen v vodnih raztopinah) in 3102 40 90 (mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi, pri katerih delež N presega 28 mas. %). Amonijev nitrat je trdno dušikovo gnojilo, ki se ga v kmetijstvu pogosto uporablja. Pridobiva se iz amonijaka in dušikove kisline, delež N pa presega 28 mas. % v obliki kristalov in granul.

(17)

Ugotovljeno je, da zadevni izdelek vselej vsebuje anorganske negnojilne snovi, ki delujejo kot stabilizator in so zanj nujne. Občasno lahko vsebuje tudi sekundarna hranila in/ali mikrohranila (6) v zelo omejenih količinah. Navzočnost anorganskih negnojilnih snovi, sekundarnih hranil in/ali mikrohranil se lahko šteje za nepomembno in ne vpliva na carinsko razvrstitev zadevnega izdelka. Amonijev nitrat, ki vsebuje te snovi in/ali hranila (v nadaljnjem besedilu „nepomembne snovi in/ali hranila“), se v tej uredbi navaja kot „zadevni izdelek“.

(18)

Da bi se ugotovilo, ali obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje škodljivega dampinga, je preiskava preučila: (1) ali imajo nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, enake kemijske in fizikalne značilnosti in končno uporabo kot zadevni izdelek; (2) ali so še druge nove vrste izdelkov razen tistih, navedenih v zahtevku, ki imajo ali bi lahko imele enake kemijske in fizikalne značilnosti in končno uporabo kot zadevni izdelek; (3) ali je zaradi ugotovljenih dejstev iz prejšnjih točk treba opredelitev in poimenovanje zadevnega izdelka pojasniti glede na nove okoliščine.

(19)

Pri opredelitvi kemijskih in agronomskih pojmov v tej uredbi so se uporabile opredelitve, navedene v Uredbi (ES) št. 2003/2003 (7) („Uredba o gnojilih“) v zvezi s primarnimi hranili (N, P, K), sekundarnimi hranili (kalcij, magnezij, natrij in žveplo), mikrohranili (bor, kobalt, baker, železo, mangan, molibden in cink), gnojili na podlagi amonijevega nitrata z visokim deležem dušika (N nad 28 %), enostavnimi gnojili (vsebujejo samo eno primarno hranilo) in sestavljenimi gnojili (vsebujejo več kot eno primarno hranilo).

(20)

Zadevni izdelek se pridobiva iz amonijaka (NH3) in dušikove kisline (HNO3), ki se spojita v amonijev nitrat (NH4NO3, v nadaljnjem besedilu „AN“). Delež N v zadevnem izdelku presega 28 mas. % (običajno se giblje med 33 % in 34 %). Razmerje med deležem AN in deležem N je odvisno od atomske teže elementov in znaša 2,86. Ker zadevni izdelek vsebuje delež N nad 28 mas. %, torej avtomatično vsebuje tudi delež AN nad 80 mas. % (običajno med 94 % in 97 %) (8). Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, zadevni izdelek vsebuje tudi nepomembne snovi in/ali hranila, katerih skupni delež nikoli ne presega 20 mas. %, pri čemer AN predstavlja najmanj 80 % zadevnega izdelka.

(21)

Za kemijsko sestavo zadevnega izdelka sta značilni dve ključni lastnosti: izražena vsebnost N in skupna raven deleža N in AN. N se izraža kot dušik v obliki nitratnih ionov (NO3-) in kot dušik v obliki amonijevih ionov (NH4+), in sicer je razmerje med obema 1:1. Delež N vedno presega 28 mas. %, posledično torej delež AN vedno presega 80 mas. %, kot je prikazano zgoraj.

(22)

V zvezi z novimi vrstami izdelkov, navedenimi v zahtevku, je bilo ugotovljeno, da se tudi pridobivajo iz amonijaka in dušikove kisline, da delež N presega 28 mas. % in da torej delež AN presega 80 mas. %. Poleg AN so lahko te nove vrste izdelkov vsebovale tudi nepomembne snovi in/ali hranila. Tudi v teh izdelkih se je N izrazil kot dušik v obliki nitratnih in kot dušik v obliki amonijevih ionov, razmerje med obema pa je bilo tudi približno 1:1.

(23)

Vendar so bile nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, še dodatno obdelane, da bi se jim dodalo druga primarna hranila (9) poleg N, tj. P in/ali K, zaradi njihove navzočnosti pa se je izdelek spremenil v sestavljeno gnojilo (10). To sestavljeno gnojilo se je lahko pridobilo s kemijsko obdelavo ali z mešanjem. Kljub dodatku drugih primarnih hranil in ne glede na vrsto pretvorbe (kemično ali z mešanjem) je bilo ugotovljeno, da ta postopek ne vpliva na nobeno od ključnih kemičnih lastnosti vsebovanega AN, to je na izraženeno vsebnost N in na skupno raven N in AN, ki je presegala 28 % oziroma 80 mas. %.

(24)

V zvezi s skupno ravnijo N in AN je bilo treba zlasti razlikovati med sestavljenimi gnojili, pridobljenimi s kemičnim postopkom, in tistimi, pridobljenimi z mešanjem. V prvem primeru je bilo ugotovljeno, da je najvišji delež 5 % P in/ali K, kot je bilo navedeno v zahtevku, kemično združljiv z deležem AN nad 80 % (najvišje vrednosti P in/ali K v sestavljenih gnojilih z deležem AN nad 80 % so se glede na uporabljeno prvino gibale v razponu od 7,4 mas. % do 12 mas. % – 7,4 % pri amonijevem polifosfatu, 9,2 % pri diamonijevem fosfatu, 10,4 % pri monoamonijevem fosfatu in 12 % pri kalijevem kloridu). Pri sestavljenih gnojilih, pridobljenih z mešanjem, se je ugotovilo, da je končni izdelek sestavljen iz zadevnega izdelka v obliki kristalov ali granul, pomešanega s kristali ali granulami hranil P in/ali K, in sicer tako, da AN predstavlja najmanj 80 % skupne teže sestavljenega gnojila.

(25)

Glede fizikalnih lastnosti se je pokazalo, da so v tesni povezavi z agronomskimi značilnostmi in se jih torej lahko preučuje v povezavi s slednjimi. Na splošno so bile agronomske lastnosti gnojila odvisne predvsem od vsebovanih primarnih hranil (11), njihove izraženosti in količine, preračunane na maso. Upoštevajoč ta tri merila je bilo ugotovljeno, da imajo zadevni izdelki in nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, enake agronomske lastnosti glede na svoj delež N in AN. Izraženost N – ki je bila enaka pri obeh kategorijah izdelkov – je omogočila tako kratkoročno kot srednje-/dolgoročno izpolnitev potreb posevkov po N. Dejansko so posevki zlahka in takoj absorbirali tisti del N, ki je bil izražen kot dušik v obliki nitratnih ionov, medtem ko je bil za del, izražen kot dušik v obliki amonijevih ionov, potreben dodaten proces (fermentacija z bakterijami v prsti), preden se je absorbiral. Poleg tega je bilo videti, da je za izpolnjevanje posebnih potreb posevkov po N pomembna tudi zgornja meja 28 %, kar je bilo na ravni Skupnosti priznano z Uredbo o gnojilih, ki v členu 25 določa, da se za gnojila iz amonijevega nitrata z visokim deležem dušika lahko opredelijo samo tista, pri katerih delež N presega 28 mas. %. Iz tega je izhajalo, da zadevni izdelek in nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, enakovredno izpolnjujejo posebne potrebe posevkov po N, in sicer ne glede na to, da so nove vrste izdelkov vsebovale tudi druga primarna hranila razen N, tj. P in/ali K, ki pa niso oslabila agronomskih lastnosti N.

(26)

V zvezi s končno uporabo ni nobena stran izpodbijala dejstva, da so – kolikor je bil izpolnjen pogoj po potrebnem AN – tako zadevni izdelek kot nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, med preiskovalnim obdobjem uporabljali isti kmetovalci za isti namen. Ta sklep je podprla tržna raziskava, ki je pokazala, da so skoraj vsi kmetovalci, ki so sprejeli sodelovanje v raziskavi, namesto zadevnega izdelka uporabljali nove vrste izdelkov, ker so bile cenejše. To dejstvo je potrdil tudi uvoznik.

(27)

Poleg tega je neki javni vir te nove vrste izdelkov navajal bodisi kot AN bodisi kot NP/NK/NPK. Ti dokazi so podprli sklep, da sta se tržna strategija dobavitelja (proizvajalca izvoznika in uvoznika) in dojemanje potrošnikov združila v mnenju, da zadevni izdelek in nove vrste izdelkov izpolnjujejo iste potrebe.

(28)

Tako je bilo sklenjeno, da, gledano s kemijskega in fizikalnega/agronomskega stališča, nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, zaradi navzočnosti drugih primarnih hranil poleg N, in sicer P in/ali K, ne morejo veljati za zadevni izdelek. Vendar so si bili zadevni izdelek in nove vrste izdelkov, navedene v zahtevku, enaki po svojem deležu AN – kolikor je ta presegal 80 mas. % –, nepomembnih snoveh in hranilih, ki so jih morebiti vsebovali, in po svoji končni uporabi. Zato je treba tudi AN in nepomembne snovi in hranila v novih vrstah izdelkov, navedenih v zahtevku, šteti za zadevni izdelek.

(29)

S preiskavo se je tudi preučilo, ali so še druge nove vrste izdelkov razen tistih, navedenih v zahtevku, ki imajo ali bi lahko imele enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti in končno uporabo kot zadevni izdelek in bi torej morale soditi v obseg zadevnega izdelka.

(30)

Kakor je bilo navedeno prej, sta glavni kemični lastnosti, ki določata agronomske značilnosti zadevnega izdelka, izraženost N in skupna raven N in AN. Tako se je preučilo, ali tudi druga gnojila vsebujejo ali bi lahko vsebovala N, izražen kot dušik v obliki nitratnih ionov in kot dušik v obliki amonijevih ionov, na ravni, ki bi presegala 28 mas. % (in bi torej raven AN posledično presegala 80 mas. %).

(31)

Preiskava je odkrila naslednje nove vrste izdelkov: (1) dvojne soli in mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 29 00), (2) dvojne soli in mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 60 00), (3) dvojne soli in mešanice soli magnezijevih spojin in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 90 00) in (4) gnojila z NPK, NP in NK, katerih delež P, K ali PK presega delež, določen v zahtevku (5 %), ne pa tudi zgornje meje, ki je kemično možna pri deležu N nad 28 % (glej uvodno izjavo 24). Ta seznam ni izčrpen.

(32)

V zvezi z njihovo končno uporabo je bilo ugotovljeno, da so zaradi svoje kemijske sestave in agronomskih lastnosti primerne za enako uporabo kot zadevni izdelek, kolikor vsebujejo zadostni delež N, tj. delež, ki presega 28 mas. % (in imajo posledično delež AN, ki presega 80 mas. %).

(33)

Tako je bilo sklenjeno, da so zadevni izdelek in druge nove vrste izdelkov razen tistih, navedenih v zahtevku, enaki po svojem deležu AN – kolikor presega 80 mas. % –, po nepomembnih snoveh in hranilih, ki jih morebiti vsebujejo, in po svoji končni uporabi. Zato je treba tudi AN in nepomembne snovi in hranila v drugih novih vrstah izdelkov razen tistih, navedenih v zahtevku, šteti za zadevni izdelek.

(34)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je neupravičeno v zahtevek vključiti gnojila, ki niso bila označena kot sporna. V zvezi s tem se opozarja, da je ta preiskava želela zajeti vse nove vrste izdelkov, ki jih je treba šteti za zadevni izdelek, saj imajo pravzaprav enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti in enako osnovno uporabo. Tako so bile v obvestilu o začetku „nove vrste izdelkov“ navedene brez podrobnejše opredelitve njihove kemijske sestave z namenom, da se na podlagi objektivnih meril preuči, ali je treba zajeti nove vrste izdelkov in katere med njimi. Štelo se je torej, da lahko preiskava in ta uredba zajameta vse vrste gnojil, ki vsebujejo zadevni izdelek, in njihovo tarifno uvrstitev. Zato je bilo treba trditev zavreči.

(35)

Glede na zgornje ugotovitve je bilo sklenjeno, da je treba vse nove vrste izdelkov šteti za zadevni izdelek izključno glede na njihov delež AN – kolikor ta presega 80 mas. % – skupaj z nepomembnimi snovmi in hranili, ne pa glede na primarna hranila P in K. Da bi se obstoječi ukrepi uporabili samo za zadevni izdelek, ki ga vsebujejo vse nove vrste izdelkov, se torej zdi utemeljena sorazmerna uporaba obstoječih ukrepov.

(36)

V zvezi s tem velja, da je treba pri uvozu sestavljenih gnojil (12) iz amonijevega nitrata, pri katerih delež dušika presega 28 mas. %, obstoječe ukrepe uporabiti sorazmerno njihovemu deležu AN in drugih nepomembnih snovi in hranil. Za poenostavitev carinskega postopka in uporabe ustreznih stopenj dajatev glede na delež zadevnega izdelka, ki ga vsebuje sestavljeno gnojilo, so bile vzpostavljene stopnje dajatev v štirih razponih, od katerih vsaka ustreza posamezni skupini sestavljenih gnojil, ki vsebujejo: prva manj kot 3 mas. % P in/ali K, druga 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % P in/ali K, tretja 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % P in/ali K in četrta 9 mas. % ali več, vendar ne več kot 12 mas. % P in/ali K.

(37)

Sklenjeno je bilo tudi, da je treba pojasniti poimenovanje zadevnega izdelka iz operativnega dela prvotnih uredb: besedno zvezo „amonijev nitrat“ je treba nadomestiti s „trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata nad 80 mas. %“ ter tako priznati, da je več gnojil z deležem AN, ki presega 80 mas. %, in deležem N, izraženim v obliki nitratnih ionov in amonijevih ionov, ki presega 28 mas. %, in preprečiti zamenjevanje zadevnega izdelka z njegovo glavno sestavino (AN).

(38)

Več zainteresiranih strank je nasprotovalo temu, da bi se, kot so navedle, uporaba obstoječih ukrepov razširila na druge izdelke razen zadevnega izdelka. Opozarja se, da zgornji sklepi ne predvidevajo razširitve uporabe obstoječih ukrepov v celoti na nove vrste izdelkov, ampak zgolj njihovo sorazmerno uporabo za zadevni izdelek, vsebovan v novih vrstah izdelkov –

1.

Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 658/2002 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, iz oznak KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 ter s poreklom iz Rusije.“

2.

Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 132/2001 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, iz oznak KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 ter s poreklom iz Ukrajine.“

3.

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 658/2002 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve je določena z zneskom v EUR na tono, kot je prikazano spodaj.

4.

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 132/2001 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve je določena z zneskom v EUR na tono, kot je prikazano spodaj:

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/10

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/12

(1)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 2771/1999 določa, da Komisija v državi članici po potrebi odpre ali ustavi odkup, če je ugotovljeno, da je tržna cena v tej državi članici dva tedna zapovrstjo nižja, enaka ali višja od 92 % intervencijske cene.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 877/2005 (3) vzpostavlja najnovejši seznam držav članic, v katerih je bila intervencija ustavljena. Ta seznam je treba prilagoditi tržnim cenam, ki jih je posredovalo Združeno kraljestvo v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2771/1999. Zaradi jasnosti je potrebno zadevni seznam nadomestiti, Uredbo (ES) št. 877/2005 pa razveljaviti –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/13

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 eurov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi pristojnim organom v tednu od 13. do 17. junija 2005, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega razdelitev po izvoru držav, določenih po členu 22(2) Uredbe (ES) št. 1159/2003 za CXL dovoljenja za sladkor.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/16

(1)

V skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti v okviru urugvajskega kroga (2) večstranskih trgovinskih pogajanj je treba ustvariti pogoje za uvoz določene količine sirka v Španijo.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) določa knjiženje uvoza nekaterih nadomestnih proizvodov iz člena 2, zaradi spoštovanja količin v okviru teh kvot.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 2275/2004 (4) je odprla javni razpis za znižanje carin pri uvozu sirka iz tretjih držav v Španijo.

(4)

Letna količina za to kvoto, določena v členu 1 Uredbe (ES) št. 1839/95, je bila dosežena, zato je treba javni razpis zaključiti in razveljaviti Uredbo (ES) št. 2275/2004.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/17

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1961/2001 (2) določa podrobna pravila za izvozna nadomestila za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da so v obsegu, potrebnem za izvoz gospodarsko pomembnih količin proizvodov iz navedenega člena, proizvodi, ki jih Skupnost izvozi, lahko predmet izvoznih nadomestil, ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz sklenjenih sporazumov v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba upoštevati, da se ne porušijo že sklenjeni posli z nadomestili. Zaradi tega in tudi zaradi sezonskosti izvoza sadja in zelenjave je treba na podlagi nomenklature za kmetijske proizvode določiti predvidene količine po proizvodu za izvozna nadomestila, ki jih določa Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 (3). Te količine je treba razdeliti po pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja in izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi strani. Treba je upoštevati tudi stroške trženja in prevoza ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi razmer v mednarodni trgovini oziroma posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembni kraj.

(7)

Olupljeni mandeljni, lešniki in navadni orehi z lupino se trenutno lahko izvažajo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zaradi sposobnosti dolgotrajnega skladiščenja lupinastega sadja, se lahko izvozna nadomestila določijo za daljša obdobja.

(9)

Da bi omogočili čim učinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov in upoštevajoč strukturo izvoza Skupnosti, je treba določiti izvozna nadomestila za sadje v lupini po sistemu A1.

(10)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/19

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1961/2001 (2), določa podrobna pravila za uporabo izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da se proizvodi, ki jih izvaža Skupnost, v obsegu, potrebnem za gospodarsko pomemben izvoz, lahko krijejo z izvoznimi nadomestili, v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba poskrbeti, da se preprečijo motnje trgovinskih tokov, nastalih pred tem z režimom nadomestil. Iz tega razloga in zaradi sezonske narave izvoza sadja in zelenjave je treba določiti količine, predvidene za vsak proizvod, na podlagi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 3846/87 (3). Te količine je treba razdeliti, upoštevajoč pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja ali izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi stani. Upoštevati je potrebno tudi transportne in tržne stroke iz gospodarske perpektive planiranega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi razmer v mednarodni trgovini ali posebnih zahtev nekaterih trgov, je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembni kraj.

(7)

Paradižniki, pomaranče, namizno grozdje, jabolka in breskve razredov ekstra, I in II skupnih standardov kakovosti, se trenutno lahko izvozijo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zato, da se zagotovi najboljša uporaba razpoložljivih sredstev in ob upoštevanju strukture izvoza Skupnosti, je primerno, da se določijo izvozna nadomestila A1 in B.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1429/95 (2) določa izvedbena pravila v sektorju za uporabo izvoznih nadomestil za proizvode na osnovi predelanega sadja in zelenjave, razen tistih, dodeljenih za predelano sadje in zelenjavo za dodan sladkor.

(2)

V skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 lahko prozvodi iz člena 1(2)(a) navedene uredbe, v obsegu, potrebnem za izvoz gospodarsko pomembnih količin, predstavljajo izvozna nadomestila ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, zaključenih v skladu s členom 300 Pogodbe. Glede na člen 18(4) navedene uredbe se v primeru, da nadomestilo za sladkor, ki ga vsebujejo proizvodi iz člena 1(2)(b), ne zadostuje za izvoz teh proizvodov, za navedene proizvode uporabi nadomestilo, v skladu s členom 17 te uredbe.

(3)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 je treba upoštevati, da se ne porušijo že sklenjeni posli z izvoznimi nadomestili. Zaradi tega je treba na podlagi nomenklature za kmetijske proizvode, določene z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 (3), določiti predvidene količine na proizvod za izvozna nadomestila.

(4)

V skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 je za določitev nadomestil treba na eni strani upoštevati obstoječe stanje in izglede za cene predelanega sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog ter na drugi strani dejanske cene na mednarodnem trgu. Treba je tudi upoštevati stroške trženja in prevoza ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

(5)

V skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 2201/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi stanja mednarodnega trga ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za določen proizvod na namembno državo.

(7)

Trenutno se lahko v gospodarsko pomembnih količinah izvažajo začasno konzervirane češnje, olupljeni paradižniki, konzervirane češnje, pripravljeni lešniki in nekateri pomarančni sokovi.

(8)

Treba je določiti stopnjo nadomestil in posledično predvidene količine.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/24

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/25

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/26

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/27

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/28

(1)

30. oktobra 2003 je podjetje Cargill Incorporated preko Carestarja pri pristojnem organu Združenega kraljestva vložilo zahtevo, da na trg da izomaltulozo kot novo živilo oziroma novo živilsko sestavino.

(2)

19. marca 2004 so pristojni organi Združenega kraljestva izdali začetno poročilo o oceni.

(3)

V začetnem poročilu o oceni je pristojni organ Združenega kraljestva za presojo živil prišel do ugotovitve, da so priporočene rabe izomaltuloze varne za človeško prehrano.

(4)

Komisija je 15. aprila 2004 poslala začetno poročilo o oceni vsem državam članicam.

(5)

V roku 60 dni, kot je določeno v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili skladno z navedeno določbo podani obrazloženi ugovori glede trženja tega proizvoda.

(6)

Na sestanku 10. decembra 2004 so strokovnjaki držav članic obravnavali začetno poročilo o oceni v zvezi z oceno tveganja in menili, da ni nobene potrebe po nadaljnjem posvetovanju z Evropsko agencijo za varno hrano.

(7)

Glede podatkov o hranilni vrednosti, ki so vključeni v označevanje in oglaševanje živil z izomaltulozo, se uporabljajo pravila Direktive Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil (2).

(8)

Na podlagi začetnega poročila o oceni se ugotovi, da izomaltuloza izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/31

(1)

Člen 3(2) Direktive 92/102/EGS določa možnost, da se državam članicam dovoli, da iz seznama gospodarstev iz člena 3(1) izključijo gospodarstva z največ tremi ovcami ali kozami, za katere niso zahtevane premije, ali enim prašičem, pod pogojem, da so živali namenjene za lastno uporabo ali prehrano in so pred vsakim prevozom nadzorovane, kakor določa Direktiva.

(2)

Italijanski organi so zahtevali to dovoljenje za gospodarstva z največ enim prašičem in dali primerna zagotovila glede veterinarskih nadzorov.

(3)

Italiji je zato treba dovoliti odstopanje.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

23.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 160/32

(1)

Direktiva 91/414/EGS predvideva razvoj seznama aktivnih snovi Skupnosti, registriranih za vključitev v fitofarmacevtska sredstva.

(2)

Dokumentacijo za aktivno snov pinoksaden je Syngenta Ltd predložil pristojnim organom Združenega kraljestva 31. marca 2004 z vlogo za njeno vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Pristojni organi Združenega kraljestva so Komisiji sporočili, da se po predhodni proučitvi dokumentacije za zadevno aktivno snov zdi, da izpolnjuje zahteve za podatke in informacije iz Priloge II k Direktivi 91/414/EGS. Kaže tudi, da predložena dokumentacija izpolnjuje zahteve glede podatkov in informacij iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS za eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje zadevno aktivno snov. V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je zadevni vlagatelj dokumentacijo naknadno posredoval Komisiji in drugim državam članicam, posredovana pa je bila tudi Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

S to odločbo mora biti na ravni Skupnosti uradno potrjeno, da se dokumentacija načeloma šteje za zadovoljivo glede zahtev po podatkih in informacijah, predvidenih v Prilogi II, ter za najmanj eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje zadevno aktivno snov, glede zahtev iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Ta odločba ne posega v pravico Komisije, da za razjasnitev nekaterih točk v dokumentaciji od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih podatkov ali informacij glede dane snovi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –