21.6.2005

Uradni list Evropske unije

L 157/29

PROTOKOL

O pogojih in načinu sprejema republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo

VISOKE POGODBENICE SO SE

OB UPOŠTEVANJU, da bosta Republika Bolgarija in Romunija postali članici Evropske unije 1. januarja 2007,

OB UPOŠTEVANJU, da I-58. člen Pogodbe o Ustavi za Evropo določa, da so pogoji in način sprejema urejeni s sporazumom med državo članico in državo kandidatko,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki se priložijo Pogodbi o Ustavi za Evropo in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo:

PRVI DEL

NAČELA

1. Člen

1. V tem protokolu:

—	izraz „Ustava“ pomeni Pogodbo o Ustavi za Evropo;

—	izraz „Pogodba ESAE“ pomeni Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom;

—

izraz „sedanje države članice“ pomeni Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;

—	izraz „novi državi članici“ pomeni Republiko Bolgarijo in Romunijo;

—	izraz „institucije“ pomeni institucije, ustanovljene z Ustavo.

2. Sklicevanja na Ustavo in na Unijo se v tem protokolu glede na sobesedila štejejo za sklicevanja na Pogodbo ESAE oziroma na Skupnost, ustanovljeno s Pogodbo ESAE.

2. Člen

Z dnem pristopa so določbe Ustave, Pogodbe ESAE in aktov, ki so jih institucije sprejele pred pristopom, za Bolgarijo in Romunijo zavezujoče in se v njiju uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo Ustava, Pogodba ESAE in ta protokol.

3. Člen

1. Bolgarija in Romunija pristopata k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta.

2. Bolgarija in Romunija sta v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Unijo in ki so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice; ustrezno temu bosta spoštovali načela in smernice, izhajajoče iz navedenih izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejeli ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

3. Bolgarija in Romunija pristopata h konvencijam in protokolom, naštetim v Prilogi I. Te konvencije in protokoli začnejo za Bolgarijo in Romunijo veljati na dan, ki ga določi Svet v sklepih iz četrtega odstavka.

4. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme evropske sklepe o prilagoditvah konvencij in protokolov iz tretjega odstavka, potrebnih zaradi pristopa, ter prilagojena besedila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Bolgarija in Romunija se glede na konvencije in protokole iz tretjega odstavka zavezujeta, da bosta uvedli upravne in druge ukrepe, kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, in olajšali dejansko sodelovanje med institucijami in organi ter telesi držav članic.

6. Svet lahko na predlog Komisije soglasno sprejme evropske sklepe o dopolnitvi Priloge I s konvencijami, sporazumi in protokoli, podpisanimi pred pristopom.

7. Med instrumente iz tega členu, štejejo tudi tisti iz IV- 438. člena Ustave.

4. Člen

1. Določbe schengenskega pravnega reda iz Protokola št. 17 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, priloženem k Ustavi, in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, navedeni v Prilogi II, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, sprejeti pred dnem pristopa, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči in se v njiju uporabljajo z dnem pristopa.

2. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in akti, ki na njem temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezani in jih prvi odstavek ne vsebuje, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči z dnem pristopa, vendar se v vsaki od teh državah uporabljajo šele na podlagi evropskega sklepa Sveta, sprejetega v ta namen po preveritvi v skladu z ustreznimi schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v tej državi izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo te določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri taki odločitvi, kolikor se ta nanaša na določbe schengenskega pravnega reda in na akte, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, pri katerih ti državi članici sodelujeta.

5. Člen

Bolgarija in Romunija od dne pristopa sodelujeta v ekonomski in monetarni uniji kot državi članici s posebno ureditvijo v smislu III-197. člena Ustave.

6. Člen

1. Sporazumi ali konvencije, ki jih sklene ali začasno uporablja Unija z eno ali več tretjimi državami, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz Ustave in tega protokola zavezujoči za Bolgarijo in Romunijo.

2. Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta pod pogoji iz tega protokola pristopili k sporazumom in konvencijam, ki so jih skupaj sklenile ali podpisale Unija in sedanje države članice.

Pristop Bolgarije in Romunije k sporazumom ali konvencijam, ki so jih Unija in sedanje države članice skupaj sklenile ali podpisale z določenimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, se opravi s sklenitvijo protokolov k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic in tretjo državo oziroma tretjimi državami ali zadevno mednarodno organizacijo. O teh protokolih se v imenu držav članic na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pogaja Komisija. Komisija Svetu predloži osnutke protokolov, ki jih je treba skleniti.

Ta postopek ne posega v izvajanje pristojnosti Unije in ne vpliva na razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami glede sklenitve takih sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom.

3. Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz prejšnjega odstavka pridobita Bolgarija in Romunija enake pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

4. Od dne pristopa in dokler ne začnejo veljati potrebni protokoli iz drugega odstavka, Bolgarija in Romunija uporabljata določbe sporazumov ali konvencij, ki so jih pred pristopom skupaj sklenile Unija in sedanje države članice, z izjemo sporazuma o prostem pretoku oseb, sklenjenega s Švico. Ta obveznost velja tudi za tiste sporazume ali konvencije, za katere so se Unija in sedanje države članice dogovorile, da jih bodo uporabljale začasno.

Do začetka veljavnosti protokolov iz drugega odstavka, Unija in države članice skupaj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe.

5. Bolgarija in Romunija pristopita k Sporazumu o partnerstvu med člani afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1), ki je bil podpisan 23. junija 2000 v Cotonouju.

6. Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da pod pogoji iz tega protokola pristopita k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (2) v skladu s členom 128 tega sporazuma.

7. Od dne pristopa Bolgarija in Romunija uporabljata dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Uniji. V ta namen se lahko Unija o spremembah zgoraj omenjenih dvostranskih sporazumov in dogovorov dogovori v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do dne pristopa, Unija sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Uniji.

8. Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja pri uvozu jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v Bolgarijo in Romunijo v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov za jeklo, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

9. S sporazumi o ribolovu, ki sta jih Bolgarija in Romunija sklenili s tretjimi državami pred pristopom, upravlja Unija.

Pravice in obveznosti Bolgarije in Romunije, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred prenehanjem veljavnosti sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije za vsak posamezen primer ustrezno odloči o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljšanja nekaterih sporazumov za čas največ enega leta.

10. Z učinkom z dnem pristopa Bolgarija in Romunija odstopita od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med Bolgarijo, Romunijo ali obema državama na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega protokola, Bolgarija in Romunija ukreneta vse potrebno, da odpravita ugotovljene neskladnosti. Če se Bolgarija ali Romunija sooči s težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu.

11. Bolgarija in Romunija pod pogoji iz tega protokola pristopita k notranjim sporazumom med sedanjimi državami članicami, ki so bili sklenjeni za izvajanje sporazumov ali konvencij iz drugega, petega in šestega odstavka.

12. Bolgarija in Romunija, kolikor je to potrebno, sprejmeta ustrezne ukrepe, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je tudi Unija ali druge države članice, prilagodita glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunega pristopa k Uniji.

Na dan pristopa ali takoj, ko je to mogoče, odstopita od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopita iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih pogodbenica oziroma članica je tudi Unija, razen če se njuno članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

13. Med konvencije in sporazume iz tega člena, ki jih je sklenila ali podpisala Unija, štejejo tudi tisti iz IV-438. člena Ustave.

7. Člen

Z evropskim zakonom Sveta se lahko razveljavijo prehodne določbe iz tega protokola, ki se več ne uporabljajo. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

8. Člen

1. Akti institucij na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega protokola, ohranijo svojo pravno naravo; zlasti se še naprej uporabljajo postopki za spremembe navedenih aktov.

2. Določbe tega protokola, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte institucij, imajo isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za navedene določbe.

9. Člen

Pri uporabi Ustave in aktov institucij, veljajo odstopanja, predvidena v tem protokolu kot prehodni ukrep.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE USTAVE

I. NASLOV

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

10. Člen

1. Prvi odstavek 9. člena Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja štirinajst in trinajst sodnikov.“.

2. 48. člen Protokola št. 3 o statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„48. člen

Sodišče splošne pristojnosti ima sedemindvajset sodnikov.“.

11. Člen

V prvem pododstavku prvega odstavka 4. člena 4:

(a)

se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.	Kapital banke je 164 795 737 000 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže (3):“;

(b)

med vnosa za Irsko in Slovaško se vstavi naslednje:

„Romunija

846 000 000“;

(c)

med vnosa za Slovenijo in Litvo se vstavi naslednje:

„Bolgarija

296 000 000“.

V drugem odstavku 9. člena se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„2.

Svet direktorjev sestavlja osemindvajset direktorjev in osemnajst namestnikov direktorjev.

Direktorje imenuje Svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

Namestnike direktorjev imenuje Svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

—	dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

—	dva namestnika predlaga Francoska republika,

—	dva namestnika predlaga Italijanska republika,

—	dva namestnika predlaga Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

—	tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Ciper, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika,

—	enega namestnika predlaga Komisija.“.

12. Člen

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe ESAE o sestavi Znanstveno-tehničnega odbora se nadomesti z naslednjim:

„2.	Odbor ima enainštirideset članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo.“.

II. NASLOV

DRUGE PRILAGODITVE

13. Člen

Zadnji stavek prvega odstavka III-157. člena Ustave se nadomesti z naslednjim:

„Ob upoštevanju omejitev, ki obstajajo v nacionalni zakonodaji Bolgarije, Estonije in Madžarske, je zadevni datum 31. december 1999.“.

14. Člen

Prvi odstavek IV- 440. člena Ustave se nadomesti z naslednjim:

„1.

Ta pogodba velja za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.“.

15. Člen

1. V prvemu odstavku IV-448. člena (1) Ustave se doda naslednji pododstavek:

„V skladu s Pristopno pogodbo sta verodostojni tudi različici te pogodbe v bolgarskem in romunskem jeziku.“.

2. Drugi odstavek člena 225 Pogodbe ESAE se nadomesti z naslednjim:

„Verodostojne so tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“.

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

I. NASLOV

PRILAGODITVE AKTOV INSTITUCIJ

16. Člen

Akti, našteti v Prilogi III k temu protokolu, se prilagodijo, kakor je določeno v navedeni prilogi.

17. Člen

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi IV k temu protokolu, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz navedene priloge.

II. NASLOV

DRUGE DOLOČBE

18. Člen

Ukrepi, našteti v Prilogi V k temu protokolu, se uporabijo pod pogoji, ki jih določa navedena priloga.

19. Člen

Z evropskim zakonom Sveta se lahko sprejmejo prilagoditve določb tega protokola glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale kot potrebne zaradi spremembe prava Unije. Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloča soglasno.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

I. NASLOV

PREHODNI UKREPI

20. Člen

Ukrepi, navedeni v prilogah VI in VII k temu protokolu, se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

II. NASLOV

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

21. Člen

1. V drugem odstavku 1. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se vstavi naslednji pododstavek:

„Ne glede na največje možno število članov Evropskega parlamenta, določenega v drugem odstavku I-20. člena Ustave, se zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije število članov Evropskega parlamenta poveča za naslednje število članov iz teh držav za obdobje od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2009-2014:

Bolgarija	18
Romunija	35“.

2. Bolgarija in Romunija do 31. decembra 2007 vsaka posebej izvedeta splošne neposredne volitve v Evropski parlament, na katerih njuni državljani izvolijo število članov iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (4)

3. Ne glede na tretji odstavek I-20. člena Ustave, v primeru, da so volitve izvedene po dnevu pristopa, imenujejo člane Evropskega parlamenta, ki zastopajo državljane Bolgarije in Romunije za obdobje od dne pristopa do volitev iz prejšnjega odstavka, parlamenti teh držav med svojimi predstavniki postopku, ki ga določita državi sami.

22. Člen

1. V drugem pododstavku drugega odstavka 2. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

10“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

14“.

2. Tretji pododstavek drugega odstavka 2. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo večino članov, kadar Ustava določa, da morajo biti sprejete na predlog Komisije. V drugih primerih je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članov.“.

23. Člen

V 6. členu Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

12“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

15“.

24. Člen

V 7. členu Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

12“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

15“.

III. NASLOV

FINANČNE DOLOČBE

25. Člen

(5)

Bolgarija	14 800 000 EUR
Romunija	42 300 000 EUR.

Ti prispevki se vplačajo v osmih enakih obrokih, ki zapadejo 31. maja 2007, 31. maja 2008, 31. maja 2009, 30. novembra 2009, 31. maja 2010, 30. novembra 2010, 31. maja 2011 in 30. novembra 2011.

(5)

Bolgarija	0,181%
Romunija	0,517%.

3. Bolgarija in Romunija kapital in plačila iz prvega in prejšnjega odstavka vplačata v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno določi posebno ureditev.

26. Člen

1. Bolgarija in Romunija vplačata naslednje zneske v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (6):

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)
Bolgarija	11,95
Romunija	29,88.

2009:	15 %
2010:	20 %
2011:	30 %
2012:	35 %.

27. Člen

1. Z dnem pristopa z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare (7), programa Phare za čezmejno sodelovanje (8) ter pomoči v okviru prehodnega vira iz 30. člena upravljajo izvajalske agencije v Bolgariji in Romuniji.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 (9) in iz člena 164 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), akreditacijskemu postopku, ki ga vodi Komisija, in pozitivno ocenjenemu razširjenemu decentraliziranemu izvajalskemu sistemu (EDIS) sledi sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če Komisija sklepa o opustitvi naknadnega nadzora ne sprejme pred dnem pristopa, pogodbe, podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa Komisije, niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora ni sprejet do dne pristopa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati organom Bolgarije ali Romunije, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dopusti, da so pogodbe, podpisane med dnem pristopom in dnem sklepa Komisije, upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

2. Za finančne obveznosti, prevzete pred pristopom v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz prvega odstavka, kot tudi tiste v okviru prehodnega vira iz 31. člena, prevzete po pristopu, vključno s sklepanjem in registracijo naknadnih posamičnih pravnih zavez in plačil, opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi predpisi Unije.

3. Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz prvega odstavka se izvede v zadnjem letu pred pristopom. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v naslednjih dveh letih. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izvedbo pogodb.

Ne glede na to se lahko predpristopna sredstva za kritje upravnih stroškov, kot je opredeljeno v četrtem odstavku dodelijo v prvih dveh letih po pristopu. Za stroške revizije in vrednotenja se lahko predpristopna sredstva dodelijo za največ pet let po pristopu.

4. Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz prvega odstavka in programa ISPA (11), lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v obdobju največ devetnajst mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih dejavnosti statutarnih uslužbencev v Bolgariji in Romuniji. V tem obdobju uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so bili na delovna mesta v Bolgariji in Romuniji razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma pod istimi finančnimi in materialnimi pogoji, kot jih je uporabljala Komisija pred pristopom v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (12). Odhodki za poslovanje, vključno s plačami za drugo potrebno osebje, se krijejo iz postavke „Postopno ukinjanje predpristopne pomoči za nove države članice“ ali enakovredne postavke v okviru ustreznega področja politike splošnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na širitev.

28. Člen

1. Ukrepi, za katere na dan pristopa veljajo sklepi o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/99 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene s strani Komisije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (13). Še nedodeljeni zneski za namene izvajanja teh ukrepov, se dodelijo na podlagi uredbe o Kohezijskem skladu, ki velja na dan pristopa, in se dodelijo poglavju splošnega proračuna Evropske unije, ki ustreza tej uredbi. Če drugi do peti odstavek ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju ukrepov, sprejetih s to uredbo.

2. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz prejšnjega odstavka, v katerih je bil do dne pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabljajo pa se določbe iz člena 165 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz prejšnjega odstavka, v katerih do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, so v skladu z določbami Ustave, akti, sprejetimi v skladu z Ustavo in politikami Unije, vključno s politikami varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.

3. Plačila Komisije v okviru ukrepa iz prvega odstavka se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo najprej v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, nato pa v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, ki je takrat v veljavi.

4. Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zaprosilo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz prvega odstavka še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.

5. Komisija lahko za ukrepe iz prvega odstavka v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, v veljavi na dan pristopa.

29. Člen

Kadar se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD (14) v zvezi s pogozdovanjem kmetijskih zemljišč, pomočjo za ustanovitev skupin pridelovalcev ali kmetijsko-okoljskimi shemami, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru SAPARD, se bodo neporavnane obveznosti pokrile v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, se ti sprejmejo po postopku iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (15).

30. Člen

1. Bolgarija, ki je — v skladu s svojo zavezo — zaradi nadaljnje razgradnje pred letom 2003 dokončno zaprla reaktor 1 in reaktor 2 jedrske elektrarne Kozloduj, se zaveže, da bo leta 2006 dokončno zaprla reaktor 3 in reaktor 4 te elektrarne in ju nato razgradila.

2. V obdobju 2007-2009 Skupnost Bolgariji zagotovi finančno pomoč v podporo njenim naporom za razgradnjo in za soočenje s posledicami zaprtja in razgradnje reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Pomoč med drugim vključuje: ukrepe v podporo razgradnji reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj; ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU, ukrepe za posodobitev konvencionalne proizvodnje energije, področjev prenosa in distribucije v Bolgariji, ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije ter za izboljšanje varnosti dobave energije.

V obdobju 2007-2009 bo pomoč znašala 210 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004) odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki se bodo odobrile v enakih letnih tranšah po 70 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

Pomoč ali deli pomoči so lahko na razpolago kot prispevek Skupnosti k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo elektrarne Kozloduj, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

3. Komisija lahko sprejme pravila za izvajanje pomoči iz prejšnjega odstavka. Pravila se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). V ta namen Komisiji pomaga odbor. Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je šest tednov. Odbor sprejme svoj poslovnik.

31. Člen

1. Prvo leto po pristopu Unija Bolgariji in Romuniji zagotavlja začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu „prehodni vir“, za razvoj in okrepitev njune upravne in sodne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije in v podporo izmenjave najboljše prakse. S to pomočjo se financirajo projekti za vzpostavljanje institucij in z njimi povezane dodatne omejene naložbe majhnega obsega.

2. Pomoč je namenjena stalni potrebi po okrepitvi institucionalne usposobljenosti na določenih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov ali skladov za razvoj podeželja.

3. Za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami z namenom vzpostavljanja institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb preko mreže kontaktnih točk v državah članicah, kakor ga predvidevajo okvirni sporazumi z državami članicami za predpristopno pomoč.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir za Bolgarijo in Romunijo v prvem letu po pristopu znašajo 82 milijonov EUR, po cenah iz leta 2004, in so namenjene obravnavanju nacionalnih in horizontalnih prednostnih področij. Organi, pristojni za proračun, odobrijo odobrene pravice v okviru omejitev iz finančne perspektive.

4. Pomoč v okviru prehodnega vira se določi in izvede v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope.

32. Člen

1. Kot začasni instrument se ustanovita zneska za krepitev denarnega toka in schengenski vir za pomoč Bolgariji in Romuniji med dnem pristopa in koncem leta 2009 za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah in za izboljšanje denarnega toka v nacionalnih proračunih.

2. Za obdobje 2007-2009 so Bolgariji in Romuniji na razpolago naslednji zneski (po cenah iz leta 2004) pavšalnih plačil v okviru začanega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)
	2007	2008	2009
Bolgarija	121,8	59,1	58,6
Romunija	297,2	131,8	130,8

3. Vsaj 50 % sredstev, dodeljenih vsaki državi v okviru začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, se porabi kot pomoč Bolgariji in Romuniji za njune obveznosti financiranja ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih meja.

4. Dvanajstina vsakoletnega zneska se izplača Bolgariji in Romuniji prvi delovni dan vsakega meseca ustreznega leta. Pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila. Najkasneje šest mesecev po izteku tega triletnega roka Bolgarija in Romunija predložita izčrpno poročilo o končni porabi pavšalnih plačil v okviru schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke. Morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji.

5. Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira.

33. Člen

1. Ne glede na prihodnje politične odločitve so celotne odobrene pravice za prevzem obveznosti za strukturne ukrepe, ki so Bolgariji in Romuniji na voljo v triletnem obdobju 2007‐2009, naslednje:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)
	2007	2008	2009
Bolgarija	539	759	1 002
Romunija	1 399	1 972	2 603

2. V triletnem obdobju 2007-2009 se obseg in narava posegov v okviru teh določenih sredstev za vsako državo določijo na podlagi določb, ki se takrat uporabljajo za odhodke strukturnih ukrepov.

34. Člen

1. Poleg predpisov o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se določbe iz I. do III. oddelka Priloge VIII uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo v obdobju 2007-2009, posebne finančne določbe iz IV. oddelka Priloge VIII pa se za Bolgarijo in Romunijo uporabljajo skozi celotno programsko obdobje 2007-2013.

2. Ne glede na prihodnje politične odločitve odobrene pravice za prevzem obveznosti iz Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja v Bolgariji in Romuniji v triletnem obdobju 2007-2009 znašajo 3 041 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

3. Po potrebi se po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 sprejmejo izvedbena pravila za uporabo določb Priloge VIII.

4. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom po potrebi prilagodi določbe Priloge VIII, da zagotovi skladnost s predpisi o razvoju podeželja.

35. Člen

Zneske iz 30., 31., 32., 33. in 34. člena Komisija vsako leto prilagodi glede na gibanje cen v okviru letnih tehničnih prilagoditev finančne perspektive.

IV. NASLOV

DRUGE DOLOČBE

36. Člen

1. Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, na katerem koli gospodarskem področju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko Bolgarija ali Romunija zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi to področje prilagodila gospodarstvu notranjega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov proti Bolgariji, Romuniji ali obema državama.

2. Na zaprosilo zadevne države Komisija po hitrem postopku sprejme evropske uredbe ali sklepe o zaščitnih ukrepih, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V primeru resnih gospodarskih težav in na izrecno zaprosilo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu zaprosila, ki so mu priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

3. Ukrepi, dovoljeni na podlagi prejšnjega odstavka, lahko vsebujejo odstopanja od pravil Ustave in zlasti tega protokola v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz prvega odstavka. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

37. Člen

Če Bolgarija ali Romunija ni izpolnila zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh področnih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme evropske uredbe ali sklepe, s katerimi določi ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih področnih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko je ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem evropskih uredb in sklepov, s katerimi so določeni zaščitni ukrepi, Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

38. Člen

Če v Bolgariji ali Romuniji obstajajo hujše pomanjkljivosti ali obstaja nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji ter direktiv in uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter evropskih zakonov in okvirnih zakonov, sprejetih na podlagi 3. in 4. oddelka, IV. poglavja, III. naslova, III. dela Ustave, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami sprejme evropske uredbe ali sklepe, s katerimi določi ustrezne ukrepe, ter podrobno opredeli pogoje in načine njihovega izvajanja.

Ne da bi to vplivalo na nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med Bolgarijo ali Romunijo in katero koli drugo oz. drugimi državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne države članice pri odpravljanju opredeljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem evropskih uredb in sklepov, s katerimi so določeni zaščitni ukrepi, Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

39. Člen

1. Če na podlagi stalnega spremljanja Komisije glede obveznosti, ki sta jih prevzeli Bolgarija in Romunija v okviru pristopnih pogajanj, in zlasti na podlagi poročil Komisije o spremljanju obstajajo jasni dokazi, da je stanje pripravljenosti za sprejem in izvajanje pravnega reda EU v Bolgariji in Romuniji tako, da obstaja resna nevarnost, da je katera koli izmed teh dveh držav na številnih pomembnih področjih očitno nepripravljena za soočenje s pogoji članstva do dne pristopa 1. januarja 2007, lahko Svet soglasno in na priporočilo Komisije odloči, da se datum pristopa te države odloži za eno leto, na 1. januar 2008.

2. Ne glede na prejšnji odstavek lahko Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v I. točki Priloge IX, s strani Romunije.

3. Ne glede na prvi odstavek in 37. člen lahko Svet na priporočilo Komisije in po podrobni oceni napredka Romunije na področju politike konkurence, ki bo opravljena jeseni 2005, s kvalificirano večino sprejme odločitev iz prvega odstavka glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti iz Evropskega sporazuma (17) ali ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v II. točki Priloge IX, s strani Romunije.

4. V primeru odločitve, sprejete na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka, Svet s kvalificirano večino nemudoma sprejme odločitev o nujnih prilagoditvah tega protokola ter njegovih prilog in dodatkov, ki so potrebne zaradi odločitve o odložitvi.

40. Člen

Da ne bi bilo ovirano pravilno delovanje notranjega trga, izvrševanje nacionalnih predpisov Bolgarije in Romunije v prehodnih obdobjih iz Prilog VI in VII ne sme imeti za posledico mejnih kontrol med državami članicami.

41. Člen

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega protokola, Komisija sprejme take ukrepe po postopku iz člena 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (18) ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali evropske zakonodaje, ki jih nadomešča, ali v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba. Evropski zakon Sveta lahko podaljša to obdobje. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Prehodni ukrepi v zvezi z izvajanjem instrumentov skupne kmetijske politike, ki v tem protokolu niso določeni, so pa potrebni zaradi pristopa, se določijo pred dnem pristopa z evropskimi uredbami ali sklepi, ki jih sprejme Svet na predlog Komisije, ali evropskimi uredbami ali sklepi, ki jih sprejme Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija, v skladu z zahtevanim postopkom za sprejetje zadevnih instrumentov.

42. Člen

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Unije ter njenih pravil o varnosti hrane, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom, kakor je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA PROTOKOLA

I. NASLOV

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ IN ORGANOV

43. Člen

Evropski parlament prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

44. Člen

Svet prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

45. Člen

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Komisijo z dnem pristopa. Nova člana Komisije imenuje Svet v skupnem soglasju s predsednikom Komisije, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu z merili iz četrtega odstavka I-26. člena Ustave.

Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

46. Člen

1. Imenujeta se dva sodnika Sodišča in dva sodnika Sodišča splošne pristojnosti.

2. Mandat enega sodnika Sodišča, imenovanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se izteče 6. oktobra 2009. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 6. oktobra 2012.

Mandat enega sodnika Sodišča splošne pristojnosti, imenovanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se izteče 31. avgusta 2007. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 31. avgusta 2010.

3. Sodišče prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

Sodišče splošne pristojnosti v soglasju s Sodiščem prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

Tako prilagojeni poslovnik mora odobriti Svet.

4. Pri razsojanju na dan pristopa nerešenih zadev, za katere se je ustni postopek začel pred tem dnem, sodišči na občnih sejah ali v senatih zasedata v enaki sestavi kakor pred pristopom in uporabljata poslovnik, veljaven na dan pred dnem pristopa.

47. Člen

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Računsko sodišče z dnem pristopa z mandatom šest let.

48. Člen

Odbor regij se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe v Bolgariji in Romuniji in ki imajo predstavniški mandat regionalnih ali lokalnih oblasti ali so politično odgovorni voljeni skupščini. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

49. Člen

Ekonomsko-socialni odbor se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne komponente organizirane civilne družbe v Bolgariji in Romuniji. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

50. Člen

Prilagoditve statutov in poslovnikov odborov, ustanovljenih z Ustavo in njihovih poslovnikov, ki so potrebne zaradi pristopa, se opravijo čim prej po pristopu.

51. Člen

1. Novi člani odborov, skupin ali drugih organov, ustanovljenih z Ustavo ali aktom institucij, se imenujejo pod pogoji in po postopkih, predvidenimi za imenovanje članov teh odborov, skupin ali drugih organov. Mandat novo imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

2. Članstvo v odborih ali skupinah, ustanovljenih z Ustavo ali aktom institucij, katerih število članov je stalno in neodvisno od števila držav članic, se ob pristopu v celoti obnovi, razen če se mandat sedanjih članov izteče v roku enega leta po pristopu.

II. NASLOV

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

52. Člen

Od pristopa se šteje, da so evropski okvirni zakoni, uredbe in sklepi v smislu I-33. člena Ustave in direktive in odločbe v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE naslovljene na Bolgarijo in Romunijo, če so omenjeni evropski okvirni zakoni, uredbe in sklepi in omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo evropskih sklepov, ki začnejo veljati skladno z drugim odstavkom I-39. člena Ustave, in direktiv in odločb, ki začnejo veljati skladno s členoma 254(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, za katere se šteje, da sta bili Bolgarija in Romunija o teh evropskih sklepih, direktivah in odločbah uradno obveščeni ob pristopu.

53. Člen

1. Bolgarija in Romunija izvajata ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevata določbe evropskih okvirnih zakonov in tiste določbe evropskih uredb, ki so zavezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar je izbira oblike in načina prepuščena nacionalnim organom v smislu I-33. člena Ustave in direktiv in odločb v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE, če v tem protokolu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestita Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem protokolom.

2. V kolikor spremembe direktiv v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE, uvedene s tem protokolom, zahtevajo prilagoditev zakonov in drugih predpisov sedanjih držav članic, sedanje države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevajo spremenjene direktive, če v tem protokolu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestijo Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem protokolom.

54. Člen

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih Bolgarije in Romunije pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja ti državi po členu 33 Pogodbe ESAE obvestita Komisijo v treh mesecih po pristopu.

55. Člen

Na ustrezno utemeljeno zaprosilo Bolgarije ali Romunije, predloženo Komisiji najkasneje do dne pristopa, lahko Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme evropske uredbe ali sklepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. oktobrom 2004 in dnem pristopa. Ukrepi se sprejmejo po pravilih glasovanja, ki urejajo sprejemanje akta, za katerega se zahteva začasno odstopanje. Kadar so ta odstopanja sprejeta po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

56. Člen

Kadar je treba akte institucij, sprejetih pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, ta protokol ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme potrebne akte v ta namen. Kadar so te prilagoditve sprejete po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

57. Člen

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne evropske uredbe ali sklepe za izvajanje določb tega protokola.

58. Člen

Besedila aktov institucij, ki so sprejeta pred pristopom in ki so jih Svet, Komisija ali Evropska centralna banka sestavila v bolgarskem in romunskem jeziku, so od dne pristopa enako verodostojna kot besedila, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila v njem objavljena v sedanjih jezikih.

III. NASLOV

KONČNE DOLOČBE

59. Člen

Priloge I do IX in dodatki k tem prilogam so sestavni del tega protokola.

60. Člen

Vlada Italijanske republike izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjen izvod Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodb, ki jo spreminjajo ali dopolnjujejo, v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedilo te pogodbe, sestavljeno v bolgarskem in romunskem jeziku, se priloži k temu protokolu. Ta besedila so enako verodostojna kakor besedila pogodbe iz prejšnjega odstavka, sestavljena v sedanjih jezikih.

61. Člen

Generalni sekretar izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3) Številke za Bolgarijo in Romunijo so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(4) UL L 278, 8.10.1976, str. 5. Akt, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).

(5) Navedene številke so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(6) UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(7) Uredba Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18.12.1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (UL L 375, 23.12.1989, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 1).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 2760/98 z dne 18.12.1998 o izvajanju programa o čezmejnem sodelovanju v okviru programa PHARE (UL L 345, 19.12.1998, str. 49). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1822/2003 (UL L 267, 17.10.2003, str. 9).

(9) UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

(10) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25.6.2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(11) Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21.6.1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 73). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4. 2004, str. 1).

(12) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).

(13) UL L 130, 25.5.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(14) Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21.junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 87). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2008/2004 (UL L 349, 25.11.2004, str. 12).

(15) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17) Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (UL L 357, 31.12.1994, str. 2).

(18) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

PRILOGA I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopita Bolgarija in Romunija po pristopu (iz tretjega odstavka 3. člena Protokola)

Konvencija z dne 19. junija 1980 o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 266, 9. 10. 1980, str. 1)

—	Konvencija z dne 10. aprila 1984 o pristopu Helenske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 146, 31. 5. 1984, str. 1)

—	Prvi protokol z dne 19. decembra 1988 o razlagi Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, s strani Sodišča Evropskih skupnosti (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 1)

—	Drugi protokol z dne 19. decembra 1988 o dodelitvi določenih pooblastil Sodišču Evropskih skupnosti za razlago Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 17)

—	Konvencija z dne 18. maja 1992 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 333, 18. 11. 1992, str. 1)

—

Konvencija z dne 29. novembra 1966 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o njeni razlagi s strani Sodišča (UL L 15, 15. 1. 1997, str. 10)

Konvencija z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL L 225, 20. 8. 1990, str. 10)

—	Konvencija z dne 21. decembra 1995 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 26, 31. 1. 1996, str. 1)

—	Protokol z dne 25. maja 1999 o spremembi Konvencije z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 202, 16. 7. 1999, str. 1)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 49)

—	Protokol z dne 27. septembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23. 10. 1996, str. 2)

—	Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 2)

—	Drugi protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 12)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 2)

—	Protokol z dne 24. julija 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 299, 9. 10. 1996, str. 2)

—	Protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 41(3) Konvencije o Europolu, o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 2)

—	Protokol z dne 30. novembra 2000, pripravljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi člena 2 in Priloge k tej konvenciji (UL C 358, 13. 12. 2000, str. 2)

—	Protokol z dne 28. novembra 2002 o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in Protokola o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 312, 16. 12. 2002, str. 2)

—	Protokol z dne 27. novembra 2003, sestavljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi te konvencije (UL C 2, 6. 1. 2004, str. 3)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34)

—	Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 16)

—	Protokol z dne 12. marca 1999, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo (UL C 91, 31. 3. 1999, str. 2)

—	Protokol z dne 8. maja 2003, pripravljen na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (UL C 139, 13. 6. 2003, str. 2)

6.	Konvencija z dne 26. maja 1997, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25. 6. 1997, str. 2)

7.	Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (UL C 24, 23. 1. 1998, str. 2)

8.	Konvencija z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje, sestavljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 216, 10. 7. 1998, str. 2)

Konvencija z dne 29. maja 2000, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, (UL C 197, 12. 7. 2000, str. 3)

—	Protokol z dne 16. oktobra 2001 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki ga je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 21. 11. 2001, str. 2)

PRILOGA II

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za nove države članice zavezujoči in se v njih uporabljajo od pristopa (iz prvega odstavka 4. člena Protokola)

1.	Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 (1).

Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengenu dne 19. junija 1990 (2), o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ter z njo povezana Sklepna listina in skupne izjave, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

Člen 1, v kolikor je povezan z določbami tega odstavka; členi od 3 do 7, razen člena 5(1)(d); člen 13; člena 26 in 27; člen 39; členi od 44 do 59; členi od 61 do 63; členi od 65 do 69; členi od 71 do 73; člena 75 in 76; člen 82; člen 91; členi od 126 do 130, kolikor so povezani z določbami tega odstavka; člen 136; Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

Naslednje določbe sporazumov o pristopu h Konvenciji, podpisani v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, njihovih sklepnih listin in z njimi povezanih izjav, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

(a)

Sporazum, podpisan dne 27. novembra 1990, o pristopu Italijanske republike:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(b)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Kraljevine Španije:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(c)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Portugalske republike:

—	členi 4, 5 in 6,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(d)

Sporazum, podpisan dne 6. novembra 1992, o pristopu Helenske republike:

—	členi 3, 4 in 5,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(e)

Sporazum, podpisan dne 28. aprila 1995, o pristopu Republike Avstrije:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(f)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Danske:

—	členi 4, 5(2) in 6,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine;

(g)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Republike Finske:

—	člena 4 in 5,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava vlade Republike Finske o Ålandskih otokih v Delu III Sklepne listine;

(h)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Švedske:

—	člena 4 in 5,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine.

Naslednji sporazumi, ki jih je Svet sklenil na podlagi člena 6 Schengenskega protokola:

—

Sporazum z dne 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, vključno s prilogami, Sklepno listino Sporazuma in priloženimi izjavami in izmenjavami pisem (3), odobren s Sklepom Sveta 1999/439/ES (4)

—

Sporazum z dne 30. junija 1999, sklenjen med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o določitvi pravic in obveznosti med Irsko ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni strani ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na drugi strani na področjih schengenskega pravnega reda, ki velja za te države (5), odobren s Sklepom Sveta 2000/29/ES (6)

—	Sporazum o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sta ga dne 25. oktobra 2004 podpisala Svet Evropske unije in Švicarska konfederacija (7).

Določbe naslednjih sklepov Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretarjev

SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedano drogo

SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih substanc

SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovne skupine, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

SCH/Com-ex (98) 35 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o posredovanju Skupnega priročnika državam kandidatkam za vstop v EU

SCH/Com-ex (98) 37 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti ilegalnim migracijam, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 51 rev 3 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 57 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi

SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskih pravilih na področju prepovedanih drog

SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem

SCH/Com-ex (99) 13 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil:

—	Priloge 1-3, 7, 8 in 15 Skupnih konzularnih navodil

—	Skupni priročnik, če je povezan z določbami iz odstavka 2 zgoraj, vključno s prilogami 1, 5, 5A, 6, 10 in 13

SCH/Com-ex (99) 18 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj.

Naslednji izjavi Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezani z določbami iz odstavka 2 zgoraj:

SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov

Naslednja sklepa Centralne skupine, ustanovljene s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezana z določbami odstavka 2 zgoraj:

SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o delovnem načrtu za boj proti ilegalnim migracijam

SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih za plačevanje informatorjev

Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14. 7. 1995, str. 1)

Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7. 5. 1999, str. 49)

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 1)

Sklep Sveta 1999/436/ES z dne 20. maja 1999 o določitvi pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 17)

Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 31)

Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o popolni uporabi schengenskega pravnega reda v Grčiji (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 58)

Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1. 6. 2000, str. 43)

Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3. 10. 2000, str. 1)

Sklep Sveta 2000/751/ES z dne 30. novembra 2000 o umiku zaupnosti za nekatere dele Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 303, 2. 12. 2000, str. 29)

Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9. 10. 2000, str. 24)

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21. 3. 2001, str. 1)

Uredba Sveta št. 789/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 2)

Uredba Sveta št. 790/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja mejnih kontrol in nadzora (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 5)

Odločba Sveta 2001/329/ES z dne 24. aprila 2001 o posodobitvi dela VI in prilog 3, 6 in 13 Skupnih konzularnih navodil in prilog 5(a), 6(a) in 8 k Skupnemu priročniku (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 32), v kolikor je povezana s Prilogo 3 Skupnih konzularnih navodil in s Prilogo 5(a) Skupnega priročnika

Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10. 7. 2001, str. 45)

Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 327, 12. 12. 2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18. februarja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 7)

Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7. 3. 2002, str. 20)

Odločba Sveta 2002/352/ES z dne 25. aprila 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 47)

Sklep Sveta 2002/353/ES z dne 25. aprila 2002 o umiku zaupnosti za del II Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 49)

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15. 6. 2002, str. 1)

Odločba Sveta 2002/587/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 187, 16. 7. 2002, str. 50)

Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 1)

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 17)

Sklep Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (UL L 67, 12. 3. 2003, str. 27)

Uredba Sveta (ES) št. 453/2003 z dne 6. marca 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti pri prehodu zunanjih meja vizum, in tretjih državah, katerih državljani so oproščeni iz vizumske obveznosti (UL L 69, 13. 3. 2003, str. 10)

Sklep Sveta 2003/725/PNZ z dne 2. oktobra 2003 o spremembi določb členov 40(1) in (7) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 37)

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L 321, 6. 12. 2003, str. 26)

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 1)

Sklep Sveta 2004/466/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Skupnega priročnika, da bi vključili določbo o ciljno usmerjenih mejnih kontrolah mladoletnikov v spremstvu (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 136)

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 24)

Odločba Sveta (ES) št. 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organizaciji skupnih letov za prisilno odstranitev državljanov tretjih držav, za katere so bili izvedeni posamični ukrepi prisilne odstranitve, z ozemlja dveh ali več držav članic (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 28)

Odločba Sveta 2004/574/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 36)

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15. 6. 2004, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25. 11. 2004, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004 z dne 13. decembra 2004 o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic, ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen (UL L 369, 16. 12. 2004, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29. 12. 2004, str. 1).

(1) UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19, Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 35.

(5) UL L 15, 20.1.2000, str. 2.

(6) UL L 15, 20.1.2000, str. 1.

(7) Do sklenitve tega sporazuma, v kolikor se ta uporablja začasno.

PRILOGA III

Seznam iz 16. člena Protokola: Prilagoditve aktov institucij

1. PRAVO DRUŽB

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

I. BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

31994 R 0040: Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 11, 14. 1. 1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31994 R 3288: Uredbo Sveta (ES) št. 3288/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 83),

—	32003 R 0807: Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 36),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1653: Uredbo Sveta (ES) št. 1653/2003 z dne 18. 6. 2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 36),

—	32003 R 1992: Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2003 z dne 27. 10. 2003 (UL L 296, 14. 11. 2003, str. 1),

—	32004 R 0422: Uredbo Sveta (ES) št. 422/2004 z dne 19. 2. 2004 (UL L 70, 9. 3. 2004, str. 1).

Člen 159a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se znamke Skupnosti, ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

II. DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

31992 R 1768: Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2. 7. 1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

31996 R 1610: Uredba (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva (UL L 198, 8. 8. 1996, str. 30), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

III. MODELI SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5. 1. 2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Člen 110a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

2. KMETIJSTVO

31989 R 1576: Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12. 6. 1989, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31992 R 3280: Uredbo Sveta (EGS) št. 3280/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 3),

—	31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

V členu 1(4), točka (i) se doda naslednje:

„(5)	Ime ‚sadno žganje‘ se lahko nadomesti z označbo ‚Pălincă‘ le pri žgani pijači proizvedeni v Romuniji.“.

(b)

V Prilogi II se dodajo naslednje označbe geografskega porekla:

—	v točki 4: „Vinars Târnave“, „Vinars Vaslui“, „Vinars Murfatlar“, „Vinars Vrancea“, „Vinars Segarcea“;

—

v točki 6: „Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Sungurlara“, „Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен)/Slivenska perla (Slivenska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Slivena)“, „Стралджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Straldže“, „Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomorijska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Pomoria“, „Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Rusenska biserna grozdova rakija/Biserna grozdova rakija iz Rusa“, „Бургаска мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Burgaska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Burgasa“, „Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Dobrudže“, „Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Suhindola“, „Карловска гроздова ракия/Гроздова ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Karlova“;

—

v točki 7: „Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Trojanska slivova rakija/Slivova rakija iz Trojana“, „Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Silistre“, „Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Tervela“, „Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveška slivova rakija/Slivova rakija iz Loveča“, „Ţuică Zetea de Medieşu Aurit“, „Ţuică de Valea Milcovului“, „Ţuică de Buzău“, „Ţuică de Argeş“, „Ţuică de Zalău“, „Ţuică ardelenească de Bistriţa“, „Horincă de Maramureş“, „Horincă de Cămârzan“, „Horincă de Seini“, „Horincă de Chioar“, „Horincă de Lăpuş“, „Turţ de Oaş“, „Turţ de Maramureş“.

31991 R 1601: Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14. 6. 1991, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31992 R 3279: Uredbo Sveta (EGS) št. 3279/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 1),

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

—	31996 R 2061: Uredbo (ES) št. 2061/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 10. 1996 (UL L 277, 30. 10. 1996, str. 1),

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

V členu 2(3) se za točko (h) doda naslednja točka:

„(i)

Pelin: aromatizirana pijača, dobljena iz belega ali rdečega vina, zgoščenega grozdnega mošta, grozdnega soka (ali sladkorja iz sladkorne pese) in posebne zeliščne tinkture, ki ima vsebnost alkohola najmanj 8,5 % vol., vsebnost sladkorja, izraženo kot invertni sladkor, med 45 in 50 grami na liter, in skupno vsebnost kislin ne manj od 3 gramov na liter, izraženo kot vinska kislina.“

in točka (i) se prečrkuje v (j).

31992 R 2075: Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (UL L 215, 30. 7. 1992, str. 70), kakor je bila spremenjena z:

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 105),

—	31995 R 0711: Uredbo Sveta (ES) št. 711/95 z dne 27. 3. 1995 (UL L 73, 1. 4. 1995, str. 13),

—	31996 R 0415: Uredbo Sveta (ES) št. 415/96 z dne 4. 3. 1996 (UL L 59, 8. 3. 1996, str. 3),

—	31996 R 2444: Uredbo Sveta (ES) št. 2444/96 z dne 17. 12. 1996 (UL L 333, 21. 12. 1996, str. 4),

—	31997 R 2595: Uredbo Sveta (ES) št. 2595/97 z dne 18. 12. 1997 (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 11),

—	31998 R 1636: Uredbo Sveta (ES) št. 1636/98 z dne 20. 7. 1998 (UL L 210, 28. 7. 1998, str. 23),

—	31999 R 0660: Uredbo Sveta (ES) št. 660/1999 z dne 22. 3. 1999 (UL L 83, 27. 3. 1999, str. 10),

—	32000 R 1336: Uredbo Sveta (ES) št. 1336/2000 z dne 19. 6. 2000 (UL L 154, 27. 6. 2000, str. 2),

—	32002 R 0546: Uredbo Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. 3. 2002 (UL L 84, 28. 3. 2002, str. 4),

—	32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

—	32003 R 2319: Uredbo Sveta (ES) št. 2319/2003 z dne 17. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 17),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V Prilogi, se v točki V. „Sun-cured“ doda naslednje:

„Molovata

Ghimpaţi

Bărăgan“.

(b)

V Prilogi, se v točki VI. „Basmas“ doda naslednje:

„Džebel

Nevrokop

Dupnica

Melnik

Ustina

Harmanli

Krumovgrad

Iztočen Balkan

Topolovgrad

Svilengrad

Srednogorska jaka“.

(c)

V Prilogi, se v točki VIII. „Kaba Koulak (klasični)“ doda naslednje:

„Severna Bulgaria

Tekne“.

31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (UL L 297, 21. 11. 1996, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

—	31997 R 2199: Uredbo Sveta (ES) št. 2199/97 z dne 30. 10. 1997 (UL L 303, 6. 11. 1997, str. 1),

—	31999 R 2701: Uredbo Sveta (ES) št. 2701/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 5),

—	32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4. 12. 2000 (UL L 311, 12. 12. 2000, str. 9),

—	32001 R 1239: Uredbo Sveta (ES) št. 1239/2001 z dne 19. 6. 2001 (UL L 171, 26. 6. 2001, str. 1),

—	32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13. 3. 2002 (UL L 72, 14. 3. 2002, str. 9),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32004 R 0386: Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 z dne 1. 3. 2004 (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 25).

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

(v tonah)
		Paradižniki	Breskve	Hruške
Pragi Skupnosti		8 860 061	560 428	105 659
Nacionalni pragi	Bolgarija	156 343	17 843	n.r.
	Češka	12 000	1 287	11
	Grčija	1 211 241	300 000	5 155
	Španija	1 238 606	180 794	35 199
	Francija	401 608	15 685	17 703
	Italija	4 350 000	42 309	45 708
	Ciper	7 944	6	n.r.
	Latvija	n.r.	n.r.	n.r.
	Madžarska	130 790	1 616	1 031
	Malta	27 000	n.r.	n.r.
	Nizozemska	n.r.	n.r.	243
	Avstrija	n.r.	n.r.	9
	Poljska	194 639	n.r.	n.r.
	Portugalska	1 050 000	218	600
	Romunija	50 390	523	n.r.
	Slovaška	29 500	147	n.r.
n.r. = ni relevantno“.

31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

—	31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

—	31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

—	31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

—	31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

—	31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

—	32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

—	32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

—	32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

—	32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

—	32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

—	32002 R 0468: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

—	32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

—	32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

—	32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

—	32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

ODSTOTKI JAMSTVENEGA PRAGA NA DRŽAVO ČLANICO ALI POSEBNE REGIJE ZA PRIZNAVANJE SKUPIN PROIZVAJALCEV

Država članica ali posebna regija sedeža skupine proizvajalcev	Odstotki
Nemčija, Španija (razen Kastilje-Leon, Navarre in področja Campezo v Baskiji), Francija (razen Nord-Pas-de-Calais in Pikardije), Italija, Portugalska (razen Avtonomne regije Azori), Belgija, Avstrija, Romunija	2 %
Grčija (razen Epira), Avtonomna regija Azori (Portugalska), Nord-Pas-de-Calais in Pikardija (Francija), Bolgarija (razen občin Banite, Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbitsa, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krušari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije)	1 %
Kastilja-Leon (Španija), Navarra (Španija), področje Campezo v Baskiji (Španija), Epir (Grčija), Banite, občine Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbitsa, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krushari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije (Bolgarija)	0,3 %“.

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32000 R 1622: Uredbo Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. 7. 2000 (UL L 194, 31. 7. 2000, str. 1),

—	32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. 12. 2000 (UL L 328, 23. 12. 2000, str. 2),

—	32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19. 12. 2001 (UL L 345, 29. 12. 2001, str. 10),

—	32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

(a)

V členu 6 se doda naslednje:

„5.

Za Bolgarijo in Romunijo so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 1,5 % od skupnih površin vinogradov, ki predstavljajo 2 302,5 hektarjev za Bolgarijo in 2 830,5 hektarjev za Romunijo na dan pristopa. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporablja člen 5.“;

(b)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 2 doda naslednje:

„(g)	v Romuniji: območje Podişul Transilvaniei“.

(c)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se zadnji stavek točke 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)	na Slovaškem, regijo Tokaj

(e)	v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 5(f).“.

(d)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 5 doda naslednje:

„(e)	v Bolgariji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина)

(f)	v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi regijami“.

(e)	V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 6 doda naslednje: „V Bolgariji vinorodna cona C III a) vključuje površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e)“.

(f)	V Prilogi V, delu D.3. se doda naslednje: „ter Romunije“.

32000 R 1673: Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 193, 29. 7. 2000, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

—	32002 R 0651: Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 z dne 16. 4. 2002 (UL L 101, 17. 4. 2002, str. 3),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1782: Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. 9. 2003 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1),

—	32004 R 0393: Uredbo Sveta (ES) št. 393/2004 z dne 24. 2. 2004 (UL L 65, 3. 3. 2004, str. 4).

(a)

Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Za dolga lanena vlakna se določi maksimalna zajamčena količina na tržno leto, in sicer 80 878 ton, ki se jo razdeli med države članice kot nacionalne zajamčene količine. Ta količina se razdeli, kot sledi:

—	13 800 ton za Belgijo,

—	13 ton za Bolgarijo,

—	1 923 ton za Češko,

—	300 ton za Nemčijo,

—	30 ton za Estonijo,

—	50 ton za Španijo,

—	55 800 ton za Francijo,

—	360 ton za Latvijo,

—	2 263 ton za Litvo,

—	4 800 ton za Nizozemsko,

—	150 ton za Avstrijo,

—	924 ton za Poljsko,

—	50 ton za Portugalsko,

—	42 ton za Romunijo,

—	73 ton za Slovaško,

—	200 ton za Finsko,

—	50 ton za Švedsko,

—	50 ton za Združeno kraljestvo.“.

(b)

V členu 3(2) se uvodni odstavek in točka (a) nadomestita z naslednjim:

„2.

Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina, in sicer 147 265 ton. Ta količina se razdeli v obliki:

(a)

nacionalnih zajamčenih količin naslednjim državam članicam:

—	10 350 ton za Belgijo,

—	48 ton za Bolgarijo,

—	2 866 ton za Češko,

—	12 800 ton za Nemčijo,

—	42 ton za Estonijo,

—	20 000 ton za Španijo,

—	61 350 ton za Francijo,

—	1 313 ton za Latvijo,

—	3 463 ton za Litvo,

—	2 061 ton za Madžarsko,

—	5 550 ton za Nizozemsko,

—	2 500 ton za Avstrijo,

—	462 ton za Poljsko,

—	1 750 ton za Portugalsko,

—	921 ton za Romunijo,

—	189 ton za Slovaško,

—	2 250 ton za Finsko,

—	2 250 ton za Švedsko,

—	12 100 ton za Združeno kraljestvo.

Nacionalna zajamčena količina, ki je določena za Madžarsko, se nanaša le na konopljena vlakna.“.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

—	32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 D 0281: Odločbo Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

Člen 2(g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	‚nove države članice‘ so Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.“

(b)	V členu 5(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje: „Vendar Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašniki, ostanejo trajni pašniki.“

(c)	V členu 54(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje: „Vendar pa je datum, ki je za Bolgarijo in Romunijo predviden za zahtevke za pomoč na površino, 30. junij 2005“.

(d)

V členu 71g se doda naslednje:

„9.

Za Bolgarijo in Romunijo:

(a)	je triletno referenčno obdobje iz odstavka 2 od leta 2002 do leta 2004;

(b)	je leto iz odstavka 3(a) leto 2004;

(c)	v prvem pododstavku odstavka 4 je sklicevanje na leto 2004 in/ali leto 2005 leto 2005 in/ali leto 2006, in sklicevanje na leto 2004 je leto 2005.“.

(e)	V členu 71h se doda naslednje: „Ssklicevanje na 30. junij 2003 pa je za Bolgarijo in Romunijo 30. junij 2005.“.

(f)

Člen 74(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Pomoč se dodeli za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

Osnovne površine so naslednje

Bolgarija	21 800 ha
Grčija	617 000 ha
Španija	594 000 ha
Francija	208 000 ha
Italija	1 646 000 ha
Ciper	6 183 ha
Madžarska	2 500 ha
Avstrija	7 000 ha
Portugalska	118 000 ha“.

(g)

Člen 78(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.	Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 648 000 ha.“

(h)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71

(EUR/ha)

Tržno leto 2005/2006 in kasneje

(EUR/ha)

Bolgarija

345,225

Grčija

1 323,96

561,00

Španija

1 123,95

476,25

Francija:

—	matično ozemlje

971,73

411,75

—	Francoska Gvajana

1 329,27

563,25

Italija

1 069,08

453,00

Madžarska

548,70

232,50

Portugalska

1 070,85

453,75

Romunija

126,075“

(i)

Člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81

Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovni površini. Osnovne površine so naslednje:

Bolgarija

4 166 ha

Grčija

20 333 ha

Španija

104 973 ha

Francija:

—	matično ozemlje

19 050 ha

—	Francoska Gvajana

4 190 ha

Italija

219 588 ha

Madžarska

3 222 ha

Portugalska

24 667 ha

Romunija

500 ha

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.“

(j)

Člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Površine

1. Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v tej državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 evrov.

2. S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3. Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Nacionalne zajamčene površine (NZP)
Belgija	100 ha
Bolgarija	11 984 ha
Nemčija	1 500 ha
Grčija	41 100 ha
Španija	568 200 ha
Francija	17 300 ha
Italija	130 100 ha
Ciper	5 100 ha
Luksemburg	100 ha
Madžarska	2 900 ha
Nizozemska	100 ha
Avstrija	100 ha
Poljska	4 200 ha
Portugalska	41 300 ha
Romunija	1 645 ha
Slovenija	300 ha
Slovaška	3 100 ha
Združeno kraljestvo	100 ha

4. Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.“

(k)

V členu 95(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo so celotne količine iz prvega pododstavka določene v tabeli (f) Priloge I Uredbe Sveta št. 1788/2003 in ponoven pregled je opravljen v skladu s šestim pododstavkom člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003.

Za Bolgarijo in Romunijo je dvanajstmesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2006/2007.“.

(l)	V členu 103 se drugemu odstavku doda naslednje: „Vendar pa bo za Bolgarijo in Romunijo pogoj za uporabo tega odstavka, da se shema enotnih plačil zanj uporabi v letu 2007 in je bila izbrana uporaba člena 66.“.

(m)

Člen 105(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Dodatek plačilu na površino v višini:

—	291 EUR na hektar za tržno leto 2005/2006 ter

—	285 EUR na hektar za tržno leto 2006/2007 in kasneje

se izplača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

(hektarji)
Bolgarija	21 800
Grčija	617 000
Španija	594 000
Francija	208 000
Italija	1 646 000
Ciper	6 183
Madžarska	2 500
Avstrija	7 000
Portugalska	118 000“.

(n)	V členu 108 se drugemu odstavku doda naslednje: „V Bolgariji in Romuniji do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. junija 2005 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene.“.

(o)

Člen 110c(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Nacionalna osnovna površina je:

—	Bolgarija: 10 237 ha

—	Grčija: 370 000 ha

—	Španija: 70 000 ha

—	Portugalska: 360 ha.“.

(p)

Člen 110c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

—	Bolgarija: 263 EUR,

—	Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov,

—	Španija: 1 039 EUR,

—	Portugalska: 556 EUR.“.

(q)

Člen 116(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.

Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica	Pravice (x 1 000)
Belgija	70
Bolgarija	2 058,483
Češka	66,733
Danska	104
Nemčija	2 432
Estonija	48
Grčija	11 023
Španija	19 580
Francija	7 842
Irska	4 956
Italija	9 575
Ciper	472,401
Latvija	18,437
Litva	17,304
Luksemburg	4
Madžarska	1 146
Malta	8,485
Nizozemska	930
Avstrija	206
Poljska	335,88
Portugalska	2 690
Romunija	5 880,620
Slovenija	84,909
Slovaška	305,756
Finska	80
Švedska	180
Združeno kraljestvo	19 492
Skupaj	89 607,008“.

(r)

Člen 123(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.

Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Belgija	235 149
Bolgarija	90 343
Češka	244 349
Danska	277 110
Nemčija	1 782 700
Estonija	18 800
Grčija	143 134
Španija	713 999 (1)
Francija	1 754 732 (2)
Irska	1 077 458
Italija	598 746
Ciper	12 000
Latvija	70 200
Litva	150 000
Luksemburg	18 962
Madžarska	94 620
Malta	3 201
Nizozemska	157 932
Avstrija	373 400
Poljska	926 000
Portugalska	175 075 (3)
Romunija	452 000
Slovenija	92 276
Slovaška	78 348
Finska	250 000
Švedska	250 000
Združeno kraljestvo	1 419 811 (4)“

(s)

Člen 126(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Belgija	394 253
Bolgarija	16 019
Češka	90 300
Danska	112 932
Nemčija	639 535
Estonija	13 416
Grčija	138 005
Španija (5)	1 441 539
Francija (6)	3 779 866
Irska	1 102 620
Italija	621 611
Ciper	500
Latvija	19 368
Litva	47 232
Luksemburg	18 537
Madžarska	117 000
Malta	454
Nizozemska	63 236
Avstrija	375 000
Poljska	325 581
Portugalska (7)	416 539
Romunija	150 000
Slovenija	86 384
Slovaška	28 080
Finska	55 000
Švedska	155 000
Združeno kraljestvo	1 699 511“

(t)

V členu 130(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za nove države članise so nacionalne zgornje meje, tiste, ki so zapisane v naslednji tabeli:

	Biki, voli, krave in telice	Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in s težo trupa do 185 kilogramov
Bolgarija	22 191	101 542
Češka	483 382	27 380
Estonija	107 813	30 000
Ciper	21 000	-
Latvija	124 320	53 280
Litva	367 484	244 200
Madžarska	141 559	94 439
Malta	6 002	17
Poljska	1 815 430	839 518
Romunija	1 148 000	85 000
Slovenija	161 137	35 852
Slovaška	204 062	62 841“

(u)

V členu 143a se doda naslednji odstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se uvedejo neposredna plačila, dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

—	25 % v letu 2007,

—	30 % v letu 2008,

—	35 % v letu 2009,

—	40 % v letu 2010,

—	50 % v letu 2011,

—	60 % v letu 2012,

—	70 % v letu 2013,

—	80 % v letu 2014,

—	90 % v letu 2015,

—	100 % od leta 2016.“.

(v)

V členu 143b(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določita Bolgarija in Romunija.“.

(w)

Člen 143b(9) se nadomesti z naslednjim:

„9.

Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2006; na zaprosilo nove države članice se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Za Bolgarijo in Romunijo je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2009; na njuno zaprosilo se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Ob upoštevanju določb odstavka 11 se lahko vsaka nova država članica ob koncu prvega ali drugega leta obdobja uporabe odloči, da bo shemo prenehala uporabljati. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe uradno obvestijo Komisijo do konca 1. avgusta zadnjega leta uporabe.“.

(x)

V členu 143b(11) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se do konca petletnega obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino (tj. 2011) uporablja odstotek določen v členu 143a. Če se uporabo sheme enotnega plačila na površino v skladu s sklepom, ki se sprejme v skladu s točko (b), podaljša preko tega datuma, se odstotek, določen v členu 143a za leto 2011, uporablja do konca zadnjega leta uporabe sheme enotnega plačila na površino.“.

(y)

Člen 143c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredna plačila do:

(a)

glede vseh neposrednih plačil, 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2004, 60 % v letu 2005, 65 % v letu 2006 in od leta 2007 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. Za Bolgarijo in Romunijo se uporablja naslednje: 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2007, 60 % v letu 2008, 65 % v letu 2009 in od leta 2010 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. V sektorju krompirjevega škroba pa lahko Češka doplačuje do 100 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004. Vendar za plačila iz poglavja 7 naslova IV te uredbe veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2004, 90 % v letu 2005, 95 % v letu 2006 in 100 % od leta 2007. Za Bolgarijo in Romunijo veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2007, 90 % v letu 2008, 95 % v letu 2009 in 100 % od leta 2010;

ali

(b)

(i)

glede neposrednih plačil, ki niso sheme enotnega plačila, za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu s s SKP primerljivo nacionalno shemo. Za Litvo je referenčno leto koledarsko leto 2002. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007;

(ii)

glede sheme enotnega plačila je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih pomoči, ki jih nove države članice lahko dodelijo v določenem letu, omejen s posebnim finančnim okvirjem. Okvir je enak razliki med:

—

skupnim zneskom neposredne s SKP primerljive nacionalne pomoči, ki je na razpolago zadevni novi državi članici za koledarsko leto 2003 ali v primeru Litve za leto 2003, vsakokrat povečan za 10 odstotnih točk. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007,

—	je nacionalna zgornja meja te nove države članice s seznama iz Priloge VIIIa, kadar je to primerno, prilagojena v skladu s členom 64(2) in 70(2).

V izračunavanje skupnega zneska iz prve alinee zgoraj se vključijo nacionalna neposredna plačila in/ali njegovi sestavni deli, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti, in/ali njegovi sestavni deli, ki so bili upoštevani pri izračunavanju dejanske zgornje meje za zadevne nove države članice v skladu s členi 64(2), 70(2) in 71c.

Za vsako zadevno neposredno plačilo lahko nova država članica izbere bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

Skupna neposredna podpora, ki se po pristopu lahko dodeli kmetom iz nove države članice v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne preseže ravni neposredne podpore, do katere bi bil upravičen kmet v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, ki se takrat uporablja za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.“.

(z)

Člen 154a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Za Bolgarijo in Romunijo je to obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.“

(aa)

V Prilogi III se dodajo naslednje opombe:

k naslovu točke A:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2005 prvo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

k naslovu točke B:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2006 drugo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

ter k naslovu točke C:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2007 tretje leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

(ab)

Priloga VIIIA se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIIA

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

Zgornje meje se izračunajo ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 143a in jih zato ni treba zmanjšati.

(v milijonih EUR)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Romunija	Slovenija	Slovaška
2005	-	228,8	23,4	8,9	33,9	92,0	350,8	0,67	724,6	-	35,8	97,7
2006	-	266,7	27,3	12,5	39,6	107,3	420,2	0,83	881,7	-	41,9	115,4
2007	200,3	343,6	40,4	16,3	55,6	146,9	508,3	1,64	1 140,8	440,0	56,1	146,6
2008	240,4	429,2	50,5	20,4	69,5	183,6	634,9	2,05	1 425,9	527,9	70,1	183,2
2009	281,0	514,9	60,5	24,5	83,4	220,3	761,6	2,46	1 711,0	618,1	84,1	219,7
2010	321,2	600,5	70,6	28,6	97,3	257,0	888,2	2,87	1 996,1	706,4	98,1	256,2
2011	401,4	686,2	80,7	32,7	111,2	293,7	1 014,9	3,28	2 281,1	883,0	112,1	292,8
2012	481,7	771,8	90,8	36,8	125,1	330,4	1 141,5	3,69	2 566,2	1 059,6	126,1	329,3
2013	562,0	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 236,2	140,2	365,9
2014	642,3	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 412,8	140,2	365,9
2015	722,6	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 589,4	140,2	365,9
naslednja leta	802,9	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 766,0	140,2	365,9“

(ac)

V Prilogi X se doda naslednje:

„BOLGARIJA

Starozagorski

Haskovski

Slivenski

Jambolski

Burgaski

Dobrički

Plovdivski“.

(ad)

Priloga XIB se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIB

Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103

	Bazna površina (hektari)	Referenčni donos (t/ha)
Bolgarija	2 625 258	2,90
Češka	2 253 598	4,20
Estonija	362 827	2,40
Ciper	79 004	2,30
Latvija	443 580	2,50
Litva	1 146 633	2,70
Madžarska	3 487 792	4,73
Malta	4 565	2,02
Poljska	9 454 671	3,00
Romunija	7 012 666	2,65
Slovenija	125 171	5,27
Slovaška	1 003 453	4,06“.

32003 R 1788: Uredba Sveta (EGS) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123), kakor je bila spremenjena z:

—	32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1).

(a)

V členu 1(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se ustanovi posebno rezervo za prestrukturiranje, kakor to določa tabela (g) Priloge I. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu za kolikor se poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjša od leta 2002. Odločitev o sprostitvi te rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) na podlagi ocene poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.“.

(b)

Člen 1(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško nacionalne referenčne količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo, kakor je opredeljeno v členu 5 te uredbe, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu z prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.“.

(c)

V členu 1 se doda naslednji odstavek:

„6.	Za Bolgarijo in Romunijo se dajatev uporablja od 1. aprila 2007.“.

(d)

V členu 6(1) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško je podlaga za navedene individualne referenčne količine določena v tabeli (f) Priloge I.

V primeru Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške se dvanajstmesečno obdobje za določitev individualnih referenčnih količin začne: 1. aprila 2001 za Madžarsko, 1. aprila 2002 za Malto in Litvo, 1. aprila 2003 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 1. aprila 2004 za Poljsko in Slovenijo ter 1. aprila 2006 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(e)

V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se na podlagi dejanskih številk za leto 2006 za oddajo in neposredno prodajo opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo določeno v tabeli (f) Priloge I in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“.

(f)

V členu 9(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 ustreza referenčni vrednosti maščobe količin, ki so bile proizvajalcem dodeljene ob naslednjih datumih: 31. marca 2002 za Madžarsko, 31. marca 2003 za Litvo, 31. marca 2004 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 31. marca 2005 za Poljsko in Slovenijo ter 31. marca 2007 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(g)	V členu 9(5) se doda naslednji pododstavek: „Za Romunijo se na podlagi podatkov za celotno leto 2004 opravi ponovni pregled vsebnosti referenčnih maščob iz Priloge II in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“

(h)

V prilogi I se tabele (d), (e), (f) in (g) nadomestijo z naslednjim:

„(d)

Obdobje 2007/2008

Država članica	Količine, tone
Belgija	3 343 535,000
Bolgarija	979 000,000
Češka	2 682 143,000
Danska	4 499 900,000
Nemčija	28 143 464,000
Estonija	624 483,000
Grčija	820 513,000
Španija	6 116 950,000
Francija	24 478 156,000
Irska	5 395 764,000
Italija	10 530 060,000
Ciper	145 200,000
Latvija	695 395,000
Litva	1 646 939,000
Luksemburg	271 739,000
Madžarska	1 947 280,000
Malta	48 698,000
Nizozemska	11 185 440,000
Avstrija	2 776 895,000
Poljska	8 964 017,000
Portugalska	1 939 187,000
Romunija	3 057 000,000
Slovenija	560 424,000
Slovaška	1 013 316,000
Finska	2 431 047,324
Švedska	3 336 030,000
Združeno kraljestvo	14 755 647,000

(e)

Obdobje 2008/2009 do 2014/2015

Država članica	Količine, tone
Belgija	3 360 087,000
Bolgarija	979 000,000
Češka	2 682 143,000
Danska	4 522 176,000
Nemčija	28 282 788,000
Estonija	624 483,000
Grčija	820 513,000
Španija	6 116 950,000
Francija	24 599 335,000
Irska	5 395 764,000
Italija	10 530 060,000
Ciper	145 200,000
Latvija	695 395,000
Litva	1 646 939,000
Luksemburg	273 084,000
Madžarska	1 947 280,000
Malta	48 698,000
Nizozemska	11 240 814,000
Avstrija	2 790 642,000
Poljska	8 964 017,000
Portugalska	1 948 550,000
Romunija	3 057 000,000
Slovenija	560 424,000
Slovaška	1 013 316,000
Finska	2 443 069,324
Švedska	3 352 545,000
Združeno kraljestvo	14 828 597,000

(f)

Referenčne količine za oddaje in neposredne prodaje iz drugega pododstavka člena 6(1)

Država članica	Referenčne količine za oddaje, tone	Referenčne količine za neposredno prodajo, tone
Bolgarija	722 000	257 000
Češka	2 613 239	68 904
Estonija	537 188	3 863
Ciper	141 337	87 365
Latvija	468 943	226 452
Litva	1 256 440	390 499
Madžarska	1 782 650	164 630
Malta	48 698	—
Poljska	8 500 000	464 017
Romunija	1 093 000	1 964 000
Slovenija	467 063	93 361
Slovaška	990 810	22 506

(g)

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje iz člena 1(4)

Država članica	Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje, tone
Bolgarija	39 180
Češka	55 788
Estonija	21 885
Litva	33 253
Latvija	57 900
Madžarska	42 780
Poljska	416 126
Romunija	188 400
Slovenija	16 214
Slovaška	27 472“

(i)

V Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

„Referenčna vsebnost maščob

Država članica	Referenčna vsebnost maščob (g/kg)
Belgija	36,91
Bolgarija	39,10
Češka	42,10
Danska	43,68
Nemčija	40,11
Estonija	43,10
Grčija	36,10
Španija	36,37
Francija	39,48
Irska	35,81
Italija	36,88
Ciper	34,60
Latvija	40,70
Litva	39,90
Luksemburg	39,17
Madžarska	38,50
Nizozemska	42,36
Avstrija	40,30
Poljska	39,00
Portugalska	37,30
Romunija	35,93
Slovenija	41,30
Slovaška	37,10
Finska	43,40
Švedska	43,40
Združeno kraljestvo	39,70“.

3. PROMETNA POLITIKA

31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23. 5. 1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1. 10. 1998 (UL L 277, 14. 10. 1998, str. 17),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

(a)

V členu 10 se dodajo naslednji odstavki:

„11.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Bolgariji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

—	mednarodnim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom št. 11 z dne 31. oktobra 2002 o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in tovora (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002;

—	notranjim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom 33 z dne 3. novembra 1999 o javnem potniškem in tovornem prometu na ozemlju Bolgarije, kakor je bil spremenjen 30. oktobra 2002 (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002.

12.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Romuniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom ministra za promet št. 761 z dne 21. decembra 1999 o imenovanju, usposabljanju in potrjevanju poklicne usposobljenosti oseb, ki stalno in učinkovito usklajujejo dejavnosti v cestnem prometu, po 28. januarju 2000.“.

(b)	Drugi odstavek člena 10b se nadomesti z naslednjim: „Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 12 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia.“.

4. OBDAVČITEV

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19. 11. 1979, str. 95),

—	31980 L 0368: Direktivo Sveta 80/368/EGS z dne 26. 3. 1980 (UL L 90, 3. 4. 1980, str. 41),

—	31984 L 0386: Direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. 7. 1984 (UL L 208, 3. 8. 1984, str. 58),

—	11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15. 11. 1985, str. 167),

—	31989 L 0465: Direktivo Sveta 89/465/EGS z dne 18. 7. 1989 (UL L 226, 3. 8. 1989, str. 21),

—	31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. 12. 1991 (UL L 376, 31. 12. 1991, str. 1),

—	31992 L 0077: Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19. 10. 1992 (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 1),

—	31992 L 0111: Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. 12. 1992 (UL L 384, 30. 12. 1992, str. 47),

—	31994 L 0004: Direktivo Sveta 94/4/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 14),

—	31994 L 0005: Direktivo Sveta 94/5/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 16),

—	31994 L 0076: Direktivo Sveta 94/76/ES z dne 22. 12. 1994 (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 53),

—	31995 L 0007: Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. 4. 1995 (UL L 102, 5. 5. 1995, str. 18),

—	31996 L 0042: Direktivo Sveta 96/42/ES z dne 25. 6. 1996 (UL L 170, 9. 7. 1996, str. 34),

—	31996 L 0095: Direktivo Sveta 96/95/ES z dne 20. 12. 1996 (UL L 338, 28. 12. 1996, str. 89),

—	31998 L 0080: Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. 10. 1998 (UL L 281, 17. 10. 1998, str. 31),

—	31999 L 0049: Direktivo Sveta 1999/49/ES z dne 25. 5. 1999 (UL L 139, 2. 6. 1999, str. 27),

—	31999 L 0059: Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 63),

—	31999 L 0085: Direktivo Sveta 1999/85/ES z dne 22. 10. 1999 (UL L 277, 28. 10. 1999, str. 34),

—	32000 L 0017: Direktivo Sveta 2000/17/ES z dne 30. 3. 2000 (UL L 84, 5. 4. 2000, str. 24),

—	32000 L 0065: Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. 10. 2000 (UL L 269, 21. 10. 2000, str. 44),

—	32001 L 0004: Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. 1. 2001 (UL L 22, 24. 1. 2001, str. 17),

—	32001 L 0115: Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. 12. 2001 (UL L 15, 17. 1. 2002, str. 24),

—	32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7. 5. 2002 (UL L 128, 15. 5. 2002, str. 41),

—	32002 L 0093: Direktivo Sveta 2002/93/ES z dne 3. 12. 2002 (UL L 331, 7. 12. 2002, str. 27),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 L 0092: Direktivo Sveta 2003/92/ES z dne 7. 10. 2003 (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 8),

—	32004 L 0007: Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. 1. 2004 (UL L 27, 30. 1. 2004, str. 44),

—	32004 L 0015: Direktivo Sveta 2004/15/ES z dne 10. 2. 2004 (UL L 52, 21. 2. 2004, str. 61),

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

V členu 24a se pred alineo

„—	na Češkem: 35 000 EUR“ vstavi naslednje:

„—	v Bolgariji: 25 600 EUR;“;

za alineo

„—	na Poljskem: 10 000 EUR“ pa se vstavi naslednje:

„—	v Romuniji: 35 000 EUR;“.

31992 L 0083: Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb ‐ Pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Člen 22(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.

Bolgarija in Češka lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljata nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo.“.

(b)

Člen 22(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.

Madžarska, Romunija in Slovaška lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Komisija bo v letu 2015 ponovno preučila to ureditev in poročala Svetu o možnih spremembah.“.

(1) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(2) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(3) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

(4) Ta zgornja meja se začasno poveča za 100 000 glav na 1 519 811 glav, dokler se živih živali, mlajših od šest mesecev, ne izvozi.

(5) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(6) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(7) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

PRILOGA IV

Seznam iz 17. člena Protokola: Dodatne prilagoditve aktov institucij

1. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje III, 4. oddelek 4, Kmetijstvo in ribištvo

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni Uredbo o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije, tako da prilagodi kvote za sladkor in izoglukozo ter maksimalno potrebo po dobavi za uvoz surovega sladkorja, kakor so navedene v spodnji tabeli, ki jih je mogoče prilagoditi na enak način kakor kvote za sedanje države članice, da se zagotovi skladnost z načeli in cilji takrat veljavne skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

Dogovorjene količine

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Osnovne količine za sladkor (1)	4 752	109 164
od tega: A	4 320	99 240
B	432	9 924
Maksimalna potreba po dobavi (izražena v belem sladkorju) za uvoz surovega sladkorja	198 748	329 636
Osnovne količine za izoglukozo (2)	56 063	9 981
od tega: A	56 063	9 790
B	0	191

Če bo leta 2006 tako zahtevala Bolgarija, se lahko zgoraj navedene A in B osnovne količine za sladkor spremenijo v ustrezne A in B osnovne količine za izoglukozo za Bolgarijo.

—	31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

—	31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

—	31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

—	31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

—	31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

—	32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

—	32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

—	32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

—	32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

—	32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

—	32002 R 0486: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

—	32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

—	32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

—	32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

—	32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Kjer je to primerno in z uporabo postopka iz člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (3), Komisija do pristopa sprejme potrebne spremembe seznama Skupnosti priznanih proizvodnih območij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2848/98, da se tako upošteva pristop Bolgarije in Romunije, zlasti z vključitvijo navedenih bolgarskih in romunskih tobačnih proizvodnih območij v ta seznam.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

—	32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe, zato da Bolgarija in Romunija vključita pomoč za seme v sheme podpor, določene v poglavju 6 naslova III in naslovu IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(i)

V te določbe bo vključena sprememba Priloge XIA „Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)“ Uredbe (ES) št. 1782/2003, spremenjene z Uredbo (ES) št. 583/2004:

„PRILOGA XIA

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)

(v milijonih EUR)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Romunija	Slovenija	Slovaška
2005	-	0,87	0,04	0,03	0,10	0,10	0,78	0,03	0,56	-	0,08	0,04
2006	-	1,02	0,04	0,03	0,12	0,12	0,90	0,03	0,65	-	0,10	0,04
2007	0,11	1,17	0,05	0,04	0,14	0,14	1,03	0,04	0,74	0,19	0,11	0,05
2008	0,13	1,46	0,06	0,05	0,17	0,17	1,29	0,05	0,93	0,23	0,14	0,06
2009	0,15	1,75	0,07	0,06	0,21	0,21	1,55	0,06	1,11	0,26	0,17	0,07
2010	0,17	2,04	0,08	0,07	0,24	0,24	1,81	0,07	1,30	0,30	0,19	0,08
2011	0,22	2,33	0,10	0,08	0,28	0,28	2,07	0,08	1,48	0,38	0,22	0,09
2012	0,26	2,62	0,11	0,09	0,31	0,31	2,33	0,09	1,67	0,45	0,25	0,11
2013	0,30	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,53	0,28	0,12
2014	0,34	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,60	0,28	0,12
2015	0,39	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,68	0,28	0,12
2016	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12
Naslednja leta	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12“

(ii)

Dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč:

Odobrena dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Riževo seme (Oryza sativa L.)	883,2	100
Seme, razen riževega	936	2 294

(b)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe za Bolgarijo in Romunijo, s katerimi se podpora za tobak vključi v sheme podpor iz naslova III, poglavja 6 in naslova IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak je:

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Skupno od tega:	47 137	12 312
I flue-cured	9 023	4 647
II light air-cured	3 208	2 370
V sun-cured		5 295
VI Basmas	31 106
VIII Kaba-Koulak	3 800

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31999 L 0105: Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15. 1. 2000, str. 17).

Kadar je to primerno in ob uporabi postopka iz člena 26(3) Direktive 1999/105/ES, Komisija prilagodi Prilogo I k tej direktivi za gozdne drevesne vrste Pinus peuce Griseb., Fagus orientalis Lipsky, Quercus frainetto Ten. in Tilia tomentosa Moench.

(1) V tonah belega sladkorja.

(2) V tonah suhe snovi.

(3) UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

PRILOGA V

Seznam iz 18. člena Protokola: Druge trajne določbe

1. PRAVO DRUŽB

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 3. oddelek, Prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

V Bolgariji ali Romuniji se lahko imetnik patenta ali dodatnega varstvenega certifikata za farmacevtski proizvod, ki je prijavljen v državi članici, ker taka zaščita ni mogla biti pridobljena v eni izmed zgoraj omenjenih držav, ali njegov upravičenec, sklicuje na pravice, podeljene s tem patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, da bi preprečil uvoz in trženje tega proizvoda v državah članicah oziroma državah, kjer ta proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, tudi če je proizvod prvič dal na trg v novi državi članici imetnik, ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.

Vsakdo, ki namerava uvažati ali tržiti farmacevtski proizvod iz prejšnjega odstavka v državi članici, kjer proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, pristojnim organom v prijavi za uvoz dokaže, da je bil imetnik tega varstva ali njegov upravičenec o tem mesec dni prej uradno obveščen.

2. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek, Pravila o konkurenci

Naslednji programi pomoči in posamična pomoč, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, se od pristopa štejejo za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave:

(a)	ukrepi pomoči, ki so se začeli izvajati pred 10. decembrom 1994;

(b)	ukrepi pomoči, ki so našteti v Dodatku k tej prilogi;

(c)	ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenil organ za nadzor državnih pomoči nove države članice, in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU, ter jim Komisija v skladu s postopkom iz drugega odstavka ni nasprotovala zaradi resnih dvomov glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom.

Za uporabo prvega odstavka III-168. člena Ustave se vsi ukrepi, ki se po pristopu še vedno uporabljajo in predstavljajo državno pomoč ter ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa štejejo za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoči na področju prometa niti za pomoči dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I Ustave, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov.

Zgornje določbe prav tako ne posegajo v prehodne ukrepe glede politike konkurence iz Protokola in ukrepe, določene v B. oddelku, 4. poglavju, Priloge VII k Protokolu.

Če nova država članica želi, da Komisija preuči ukrep pomoči po postopku iztočke (c) prvega odstavka, , Komisiji predloži:

(a)	seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenil nacionalni organ za nadzor državnih pomoči in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU in

(b)	kakršnekoli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti proučevanega ukrepa pomoči,

v skladu s predpisanim obrazcem za poročilo, ki ga pripravi Komisija.

Če Komisija v 3 mesecih od prejema popolnih informacij o obstoječem ukrepu pomoči ali po prejemu izjave nove države članice, v kateri ta obvešča Komisijo, da šteje predložene informacije za popolne, ker dodatne zahtevane informacije niso dostopne ali so že bile predložene, glede tega ukrepa pomoči nima pripomb zaradi resnih dvomov glede njegove združljivosti s skupnim trgom, se šteje, da ukrepu ni nasprotovala.

Zgornji postopek velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji po postopku iz točke (c) prvega odstavka, ne glede na dejstvo, da je v času preučevanja ukrepa zadevna nova država članica že postala članica Unije.

Odločitev Komisije, da nasprotuje ukrepu v smislu točke (c) prvega odstavka 1, se šteje za odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1).

Če je taka odločitev sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Ne glede na postopke o obstoječih pomočeh iz III-168. člena Ustave se programi pomoči in posamična pomoč, odobrena za področje prometa, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, pod naslednjimi pogoji štejejo za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave:

—

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

V zvezi z Romunijo se točka (c) prvega odstavka uporablja zgolj za ukrepe pomoči, ki jih je po tem dnevu ocenil romunski organ za nadzor državnih pomoči, če Komisija na podlagi stalnega spremljanja obveznosti, ki jih je Romunija prevzela v okviru pogajanj o pristopu, odloči, da je izvajanje zakonov o državnih pomočeh v Romuniji v obdobju pred pristopom doseglo zadovoljivo raven. Takšna zadovoljiva raven se lahko šteje za doseženo šele, ko Romunija dokaže dosledno izvajanje popolnega in pravilnega nadzora državnih pomoči v zvezi z vsemi ukrepi pomoči, odobrenimi v Romuniji, vključno s sprejetjem in izvajanjem v celoti in pravilno utemeljenih odločitev romunskega organa za nadzor državnih pomoči, ki vsebujejo natančno oceno značaja državne pomoči za vsak ukrep in pravilno uporabo meril o združljivosti.

Komisija lahko zaradi resnih dvomov glede združljivosti s skupnim trgom nasprotuje vsakemu ukrepu pomoči, odobrenemu v predpristopnem obdobju med 1. septembrom 2004 in datumom, določenem v omenjeni odločitvi Komisije, iz katere izhaja, da je izvajanje zakonov doseglo zadovoljivo raven. Odločitev Komisije, da nasprotuje ukrepu, se šteje za odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999. Če je taka odločitev sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Če Komisija po začetku formalnega postopka preiskave sprejme negativno odločitev, s tem odloči, da mora Romunija uvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi doseže, da upravičenec vrne pomoč. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti, izračunane po ustrezni obrestni meri, določeni v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004 (2), in plačljive od istega dne.

3. KMETIJSTVO

(a)

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje, 4. oddelek, Kmetijstvo in ribištvo

Javne zaloge, s katerimi na dan pristopa razpolagajo nove države članice in ki izhajajo iz njihove politike tržne podpore, prevzame Skupnost po vrednosti, pridobljeni z uporabo člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (3). Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode opravljena v Skupnosti in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Skupnosti.

Vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, ki so na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, je treba odpraviti na stroške novih držav članic.

Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

3.	Zaloge iz prvega odstavka se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

Komisija izvaja in uporablja zgornje ureditve v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (4) ali, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 30. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (5) ali iz ustreznih členov drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja.

(b)

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje, 5. oddelek, Pravila o konkurenci

Ne glede na postopke o obstoječih pomočeh iz III-168. člena Ustave se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Ustavi, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave, ob upoštevanju naslednjega pogoja:

—

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa. Komisija objavi seznam takih pomoči.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave.

4. CARINSKA UNIJA

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 3. oddelek, Prosti pretok blaga, 1. pododdelek, Carinska unija

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 2286: Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 z dne 18. 12. 2003 (UL L 343, 31. 12. 2003, str. 1).

Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

DOKAZILO O STATUSU SKUPNOSTI (TRGOVINA V RAZŠIRJENI SKUPNOSTI)

Ne glede na člen 20 Uredbe (EGS) št. 2913/92 je blago, ki je na dan pristopa v razširjeni Skupnosti v začasni hrambi ali v carinski rabi in v postopkih iz členov 4(15)(b) in (16)(b) do (g) te uredbe, ali ki se prevaža v razširjeni Skupnosti po opravljenih izvoznih formalnostih, ob deklaraciji za sprostitev v prosti promet v razširjeni Skupnosti oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem, da se predloži eno izmed naslednjih dokazil:

(a)

dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano ali sestavljeno pred dnem pristopa v skladu z enim izmed spodaj naštetih evropskih sporazumov ali v skladu z enakovrednim preferencialnim sporazumom, ki so ga nove države članice sklenile med sabo in ki vsebuje prepoved povračila ali izvzetje iz carin na materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, za katere je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu (pravilo „prepovedi povračila“);

Evropski sporazumi:

—	21994 A 1231 (24) Bolgarija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (6);

—	21994 A 1231 (20) Romunija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (7).

(b)	katerokoli dokazilo o skupnostnem statusu iz člena 314c Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(c)	zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali novi državi članici pred dnem pristopa.

Za namene izdajanja dokazil iz odstavka 1(b) zgoraj, upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe (EGS) št. 2913/92, „blago Skupnosti“ pomeni blago, ki je:

—	v celoti pridobljeno na območju katerekoli izmed novih držav članic pod pogoji, enakimi tistim iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in ne vsebuje blaga, uvoženega iz drugih držav ali območij; ali

—	uvoženo iz držav ali območij razen zadevne države in sproščeno v prosti promet v tej državi; ali

—	pridobljeno ali proizvedeno v zadevni državi bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei tega odstavka, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei tega odstavka.

Za namene preverjanja dokazil iz točke (a) prvega odstavka se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v okviru ustreznih Evropskih sporazumov ali enakovrednih preferencialnih sporazumov, ki so jih med seboj sklenile nove države članice. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

DOKAZILO O PREFERENCIALNEM POREKLU (TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI, VKLJUČNO S TURČIJO, V OKVIRU PREFERENCIALNIH SPORAZUMOV O KMETIJSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH IZ PREMOGA IN JEKLA)

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države, ali se ga sestavi v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med novimi državami članicami in temi državami ali je izdano ali sestavljeno v okviru enostranske nacionalne zakonodaje novih držav članic, sprejeto v zadevnih novih državah članicah pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa, je tudi naknadno izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu na podlagi preferencialnih sporazumov ali ureditev, ki v tej novi državi članici veljajo na dan sprostitve v prosti promet, lahko sprejeto v zadevni novi državi članici, pod pogojem, da je predloženo carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Bolgariji in Romuniji se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)	je taka določba predvidena tudi v sporazumih, sklenjenih med temi tretjimi državami in Skupnostjo pred dnem pristopa; in

(b)	pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu iz teh sporazumov.

Ta pooblastila nove države članice najkasneje eno leto od dne pristopa nadomestijo z novimi pooblastili, ki se izdajo v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

Za namene preverjanja dokazil iz četrtega odstavka se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in temi državami, lahko sprejeto v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo na dan pristopa na poti ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prosti coni v eni od teh tretjih držav ali v tej novi državi članici, pod pogojem, da v novi državi članici, v kateri pride do sprostitve v prosti promet, za zadevne izdelke v času izdaje prevoznih dokumentov ne velja sporazum o prosti trgovini s tretjo državo, in pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takšnega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)	se naknadno izdano dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

8.	Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 7 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev.

DOKAZILO O STATUSU NA PODLAGI DOLOČB O PROSTEM PROMETU ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE V CARINSKI UNIJI ES-TURČIJA

Dokazila o poreklu, ki jih je pravilno izdala Turčija ali nova država članica v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki se uporabljajo med njima, in v Skupnosti dopuščajo kumulacijo porekla na podlagi identičnih pravil o poreklu in prepoved povračila ali opustitve carin za zadevno blago, so v zadevnih državah sprejeta kot dokazilo o statusu v skladu z določbami o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (8), pod pogojem, da:

(a)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(b)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v Turčiji ali novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa v okviru zgoraj omenjenih preferencialnih trgovinskih sporazumov, se lahko sprejme tudi dokazilo o poreklu, izdano naknadno na podlagi teh sporazumov, pod pogojem, da je carinskim organom predloženo v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

10.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 9 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih preferencialnih sporazumov. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

11.

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, se potrdilo o gibanju blaga A.TR, izdano na podlagi določb o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija, sprejme v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je na dan pristopa v prevozu po Skupnosti ali Turčiji po opravljenih izvoznih formalnostih, v začasni hrambi ali carinskem postopku iz člena 4(16) (b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92 v Turčiji ali tej novi državi članici, pod pogojem, da:

(a)	za zadevno blago ni predloženo dokazilo o poreklu iz devetega odstavka; in

(b)	je blago v skladu s pogoji za izvajanje določb o prostem pretoku za industrijske izdelke; in

(c)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(d)	se potrdilo o gibanju blaga A.TR predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

12.	Za namene preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR iz odstavka 11 zgoraj se uporabijo določbe o izdaji potrdil o gibanju blaga A.TR in načinih upravnega sodelovanja iz Sklepa št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija (9).

CARINSKI POSTOPKI

13.

Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

Če zaključek ali dovršitev postopka povzroči nastanek carinskega dolga, je uvozna dajatev, ki jo je treba plačati, enaka tisti, ki je v veljavi v času nastanka carinskega dolga v skladu s skupno carinsko tarifo, plačani znesek pa se šteje za lastna sredstva Skupnosti.

14.

Postopki, ki urejajo carinsko skladiščenje iz členov od 84 do 90 in od 98 do 113 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 535 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, carinske vrednosti in količine uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v carinsko skladiščenje in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa.

15.

Postopki, ki urejajo aktivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 114 do 129 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 536 do 550 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, njegove tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek in če je bila deklaracija za vnos blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa;

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so z dnem pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti;

—	če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, glede katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

16.

Postopki, ki urejajo začasni uvoz iz členov od 84 do 90 in od 137 do 144 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 553 do 584 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so z dnem pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

17.

Postopki, ki urejajo pasivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 145 do 160 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 585 do 592 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—	drugi odstavek člena 591 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago na začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo v nove države članice pred dnem pristopa.

DRUGE DOLOČBE

18.	Dovoljenja, ki so bila izdana pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz člena 4(16)(d), (e) in (g) Uredbe (EGS) št. 2913/92, veljajo do konca svoje veljavnosti ali eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

19.

Postopki, ki urejajo nastanek carinskega dolga, vknjižbo in naknadno izterjavo iz členov od 201 do 232 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 859 do 876a Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—	izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo pred pristopom izvede zadevna nova država članica v svojo korist v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

20.

Postopki, ki urejajo povračilo in odpust dajatev iz členov od 235 do 242 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 877 do 912 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

povračilo in odpust dajatev se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa se dajatve, katerih povračilo ali odpust se zahteva, nanašajo na carinski dolg, ki je nastal pred dnem pristopa, povračilo in odpust dajatev izvede zadevna nova država članica pred pristopom, na lastne stroške v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

(1) UL L 83, 27. 3. 1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(3) UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1259/96 (UL L 163, 2.7.1996, str. 10).

(4) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(5) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6) UL L 358, 31.12.1994, str. 3. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 4.6.2003 (UL L 191, 30.7.2003, str. 1).

(7) UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(8) Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22.12.1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (UL L 35, 13.2.1996, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/99 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 72, 18.3.1999, str. 36).

(9) Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28.3.2001 o spremembi Sklepa št. 1/96 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 98, 7.4.2001, str. 31). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Odbora za carinsko sodelovanje ES‐Turčija (UL L 28, 4.2.2003, str. 51).

Dodatek k Prilogi V

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke 1(b) mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v 2. poglavju Priloge V

Opomba: Ukrepi pomoči, našteti v tem dodatku se štejejo za obstoječo pomoč le za namene uporabe mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v 2. poglavju Priloge V k temu aktu, v obsegu, v katerem ti ukrepi sodijo v okvir prvega odstavka te priloge.

Št.			Naslov (v izvirniku)	Datum odobritve s strani nacionalnega organa za nadzor državnih pomoči	Trajanje
MS	Št.	Leto	Naslov (v izvirniku)		Trajanje
BG	1	2004	Предоговаряне на задълженията към държавата, възникнали по реда на Закона за уреждане на необслужваните кредити, договорени до 31.12.1990 г. със „Силома“ АД, гр.Силистра, чрез удължаване на срока на изплащане на главницата за срок от 15 години.	29.7.2004	2004-2018
BG	2	2004	Средства за компенсиране от държавния бюджет на доказания от „Български пощи“ ЕАД дефицит от изпълнението на универсалната пощенска услуга.	18.11.2004	31.12.2010
BG	3	2004	Целево финансиране на дейността на Българската телеграфна агенция- направление „Информационно обслужване“	16.12.2003	31.12.2010

PRILOGA VI

Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Bolgarija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o Ustavi za Evropo

UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2

—	32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

III-133. člen in prvi odstavek III-144. člena Ustave se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Bolgarijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz drugega do štirinajstega odstavka.

Ne glede na člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop bolgarskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Bolgarski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Bolgarski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz prejšnjega odstavka.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4.	Na zaprosilo Bolgarije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz tretjega odstavka, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Bolgarije.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz drugega odstavka ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki bolgarskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločitve Komisije Svet zaprosi, da odločitev odpravi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi drugega do petega in sedmega odstavka zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Bolgariji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede bolgarskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

—

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev;

—

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z drugim do petim in sedmim ter osmim odstavkom, smejo Bolgarija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo drugega do petega in sedmega ter osmega odstavka.

10.	Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Bolgarija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Bolgarija glede Romunije uporabi postopke iz sedmega odstavka. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Bolgarija za namene spremljanja državljanom Romunije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z drugim do petim in sedmim do devetim odstavkom uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju bolgarskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Bolgariji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

—

v Nemčiji:

Področje	NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Čiščenje objektov in opreme	74.70 Čiščenje objektov in opreme
Druge storitve	74.87 Samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

—

v Avstriji:

Področje	NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno
Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov	01.41
Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)	26.7
Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov	28.11
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Poizvedovalne dejavnosti in varovanje	74.60
Čiščenje objektov in opreme	74.70
Nega na domu	85.14
Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve	85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka III144. člena Ustave, lahko Bolgarija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Bolgarijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe drugega do petega in sedmega do dvanajstega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop bolgarskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz prvega do trinajstega odstavka sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Bolgarski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Bolgariji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Bolgariji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Bolgariji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Bolgarije.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Ne glede na člen 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2009 ne uporablja v Bolgariji. Bolgarija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 12 000 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam bolgarskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med bolgarsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Ustavi za Evropo

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo lahko Bolgarija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Bolgariji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo lahko Bolgarija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani pravnih oseb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter zakonito prebivati v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

4. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19. 7. 1999 (UL L 189, 22. 7. 1999, str. 43).

Ne glede na člen 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno v Bolgariji do 30. aprila 2009 ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe, pri čemer se mleko z vsebnostjo maščobe 3 % (m/m) lahko trži kot polno mleko, mleko z vsebnostjo maščobe 2 % (m/m) pa kot pol posneto mleko. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Bolgariji ali izvozi v tretje države.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Obrati za predelavo mleka iz I. in II. poglavja Dodatka k tej prilogi lahko do 31. decembra 2009 prejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu z zahtevami ali pa ravnanje z njim ne ustreza zahtevam iz Uredbe (ES) št. 853/2004, podpoglavij II in III, Poglavja I, Oddelka IX, Priloge III, pod pogojem, da so kmetije, iz katerih prihaja mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo bolgarski organi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se izdelki, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v obratih v Bolgariji, za katere ravno tako veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti izdelki morajo nositi drugačno identifikacijsko oznako od tiste, ki je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

(c)

Obrati, našteti v II. poglavju Dodatka k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve EU in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, v ločenih proizvodnih linijah. V tem smislu se mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, razume kot mleko iz odstavka (a). Taki obrati morajo v celoti izpolnjevati zahteve EU za obrate, vključno z izvajanjem načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) (iz člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 (4) in dokazati svojo sposobnost, da v celoti izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju, vključno z ločeno namembnostjo ustreznih proizvodnih linij:

—

sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi se omogoči ustrezno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka, od zbiranja do končne proizvodne faze, vključno s potmi zbiranja mleka, ločenim skladiščenjem in obdelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve EU, od mleka, ki teh zahtev ne izpolnjuje, posebnim pakiranjem ter označevanjem izdelkov, pridobljenih iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU, in z ločenim skladiščenjem omenjenih izdelkov,

—	uvesti postopek, ki zagotavlja sledljivost surovin, vključno s potrebnimi dokumentarnimi dokazi o premikih proizvodov ter knjigovodskimi evidencami proizvodov ter izravnave skladnih in neskladnih surovin s kategorijami končnih izdelkov,

—	obdelati vse surovo mleko s toplotno obdelavo pri minimalni temperaturi vsaj 71,7 oC v času 15 sekund, in

—	sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij pri uporabi identifikacijskih oznak.

Bolgarski organi:

—	zagotovijo, da upravljavec ali direktor vsakega zadevnega obrata sprejme vse potrebne ukrepe za pravilno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka;

—	opravljajo teste in nenapovedane kontrolne preglede v zvezi z upoštevanjem ločevanja mleka; in

—	opravljajo teste v pooblaščenih laboratorijih na vseh surovinah in končnih izdelkih, da preverijo skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 853/2004, Poglavja II, Oddelka IX, Priloge III, vključno z mikrobiološkimi merili za izdelke na osnovi mleka.

Mleko in/ali izdelki na osnovi mleka, ki izvirajo iz ločenih proizvodnih linij, v katerih se predeluje surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, v obratih za predelavo mleka, odobrenih s strani EU, se lahko dajo na trg le pod pogoji iz odstavka (b). Izdelki na osnovi surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve in ki se predeluje v ločeni proizvodni liniji v obratu iz II. poglavja Dodatka k tej prilogi, se lahko ob upoštevanju pogojev glede ločevanja proizvodnih linij tržijo kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve.

(d)	Mleku in mlečnim izdelkom, proizvedenim v skladu z določbami iz odstavka (c), se podeli podpora iz poglavij II in III, Naslova I, razen člena 11, in Naslova II Uredbe (ES) št. 1255/1999 (5) le, če so opremljeni z ovalno identifikacijsko oznako iz Oddelka I Priloge II Uredbe (ES) št. 853/2004.

(e)	Bolgarija poskrbi za postopno spoštovanje zahtev iz odstavka (a) in Komisiji izstavlja letna poročila o napredku pri posodabljanju kmetij za proizvodnjo mleka in sistemu zbiranja mleka. Bolgarija poskrbi, da bodo te zahteve v celoti izpolnjene do 31. decembra 2009.

(f)

Komisija lahko po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (6) posodobi Dodatek k tej prilogi pred pristopom in do 31. decembra 2009 ter v tem smislu na podlagi napredka, doseženega pri odpravi pomanjkljivosti in rezultatov procesa spremljanja doda ali črta posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

5. PROMETNA POLITIKA

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12. 11. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Bolgariji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Bolgariji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti, ali pa bodo v prihodnje v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi prejšnjega odstavka uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže, ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica od Komisije zahteva delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe, da bi tako ponovno vzpostavila normalno stanje.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica, in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči, ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)	Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi (a) in (b) odstavka, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)	Učinek uporabe (a) do (c) odstavka ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Do 31. decembra 2010 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Bolgariji za prevozna podjetja, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

—	do 1. januarja 2007 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 5 850 EUR za prvo in vsaj 3 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2008 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 6 750 EUR za prvo in vsaj 3 750 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2009 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 7 650 EUR za prvo in vsaj 4 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2010 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 8 550 EUR za prvo in vsaj 4 750 EUR za vsako dodatno vozilo.

31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17. 9. 1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Ne glede na člen 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I k tej direktivi, do 31. decembra 2013 uporabljajo le neposodobljene dele bolgarskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Bolgariji.

Z dnem pristopa se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati omejitev za uporabo glavnih tranzitnih cest iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (7).

Bolgarija bo spoštovala časovni razpored, kot ga določajo spodnje tabele za posodobitev omrežja glavnih cest. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo tudi postopno odpiranje bolgarskega cestnega omrežja, ki bo vključevalo omrežje iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES, za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa nobeno vozilo v mednarodnem prometu, opremljeno z zračnim vzmetenjem, ki ustreza mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES, ni podvrženo nikakršnim začasnim dodatnim prispevkom na celotnem bolgarskem omrežju cestnega prometa.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki niso opremljena z zračnim vzmetenjem in ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh prispevkov ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Bolgariji.

Program cestnih nadgradenj (km)

Tabela 1

Št.	CESTA	ODSEK	DOLŽINA/KM	ODPRTO ZA PROMET	UKREP
1	2	3	4	5	6
1	I-5/E-85/	GABROVO - ŠIPKA	18	2014	NOVA GRADNJA
2	I-5/E-85/	KARDŽALI - PODKOVA (MAKAZA)	18	2008	NOVA GRADNJA
		VMESNI SEŠTEVEK	36
3	I-6	SOFIJA - PIRDOP	56	2009	OBNOVA
4	I-7	SILISTRA - ŠUMEN	88	2011	OBNOVA
5	I-7	PRESLAV - E-773	48	2010	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	136
6	I-9/E-87/	ROMUNSKA MEJA - BALČIK	60	2009	OBNOVA
7	II-12	VIDIN - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	26	2008	REKONSTRUKCIJA
8	II-14	VIDIN - KULA - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	42	2009	REKONSTRUKCIJA
9	II-18	OBVOZNICA SOFIJE - SEVERNI KRAK	24	2014	NOVA GRADNJA
10	II-19	SIMITLI - GOTSE DELČEV - GRŠKA MEJA	91	2008	OBNOVA
11	II-29	DOBRIČ - VARNA	21	2010	OBNOVA
12	II-35	LOVEČ - KARNARE	28	2011	REKONSTRUKCIJA
13	II-53	SLIVEN - JAMBOL	25	2010	OBNOVA
14	II-55	GURKOVO - NOVA ZAGORA	26	2010	OBNOVA
15	II-55	NOVA ZAGORA - SVILENGRAD	81	2012	OBNOVA
		VMESNI SEŠTEVEK	107
16	II-57	STARA ZAGORA - RADNEVO	42	2010	OBNOVA
17	II-62	KJUSTENDIL - DUPNICA	26	2011	REKONSTRUKCIJA
18	II-63	PERNIK - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	20	2010	REKONSTRUKCIJA
19	II-73	ŠUMEN - KARNOBAT	44	2012	REKONSTRUKCIJA
20	II-73	ŠUMEN - KARNOBAT	119	2011	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	63
21	II-78	RADNEVO - TOPOLOVGRAD	40	2013	OBNOVA
22	II-86	ASENOVGRAD - SMOLJAN	72	2014	REKONSTRUKCIJA
23	II-98	BURGAS - MALKO TARNOVO	64	2014	REKONSTRUKCIJA
24	III-197	GOCE DELČEV - SMOLJAN	87	2013	REKONSTRUKCIJA
25	III-198	GOCE DELČEV - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	95	2013	REKONSTRUKCIJA
26	III-534	ELENA - NOVA ZAGORA	52	2012	REKONSTRUKCIJA
27	III-534	NOVA ZAGORA - SIMEONOVGRAD	53	2014	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	105
28	III-601	KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	27	2011	NOVA GRADNJA
29	III-622	KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	31	2013	NOVA GRADNJA
30	III-865	SMOLJAN - MADAN	15	2011	REKONSTRUKCIJA
31	III-867	SMOLIAN - KARDJALI	69	2014	REKONSTRUKCIJA
32	III-868	BYPASS SMOLJAN	40	2012	NOVA GRADNJA
33	IV-410068	SIMITLI - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	28	2009	NOVA GRADNJA
34		BYPASS PLOVDIV	4	2014	NOVA GRADNJA
	A1	„TRAKIA“ AVTOCESTA - STARA ZAGORA - KARNOBAT
35		LOT 2	33	2010	NOVA GRADNJA
36		LOT 3	37	2011	NOVA GRADNJA
37		LOT 4	48	2014	NOVA GRADNJA
		VMESNI SEŠTEVEK	118
		SKUPAJ	1 598

Tabela 2

	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
UKREP
OBNOVA	91	116	114	88	81	40	0
REKONSTRUKCIJA	26	42	68	88	96	182	258
NOVA GRADNJA	18	28	33	64	40	31	94
	135	186	215	240	217	253	352	1 598 km

6. OBDAVČITEV

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za namene uporabe člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Bolgarija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 L 0177: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Ne glede na člen 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Bolgarija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Bolgarija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (8) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Bolgarije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Bolgarija je pooblaščena, da do 31. decembra 2014 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, do 31. decembra 2010 ne sme preseči 10 %, oziroma 5 % v naslednjih letih do 31. decembra 2014.

32003 L 0096: Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003, str. 51), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Ne glede na člen 7 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—

do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 359 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 323 EUR za 1 000 l,

—

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja in kerozina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 302 EUR za 1 000 l, do 1. januarja 2013 pa doseže najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l.

(b)

Ne glede na člen 9 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa, ki se uporabljata za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za zadevne energente, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

(c)

Ne glede na člen 10 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalnih ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

7. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

32001 L 0037: Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18. 7. 2001, str. 26).

Ne glede na člen 3 Direktive 2001/37/ES je datum uporabe najvišje dovoljene vsebnosti katrana v cigaretah, izdelanih in trženih na ozemlju Bolgarije, 1. januar 2011. Med prehodnim obdobjem:

—	se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, ne tržijo v drugih državah članicah;

—	se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 13 mg katrana na cigareto, ne izvažajo v tretje države; ta meja se od 1. januarja 2008 zniža na 12 mg in od 1. januarja 2010 na 11 mg;

—	Bolgarija posreduje Komisiji redno posodobljene podatke o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s to direktivo.

8. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23. 12. 1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Ne glede na člen 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2012 ne uporablja za Bolgarijo. Bolgarija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

—	30 dnem do 1. januarja 2007;

—	40 dnem do 31. decembra 2007;

—	50 dnem do 31. decembra 2008;

—	60 dnem do 31. decembra 2009;

—	70 dnem do 31. decembra 2010;

—	80 dnem do 31. decembra 2011;

—	90 dnem do 31. decembra 2012.

9. TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

32002 L 0022: Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24. 4. 2002, str. 51).

Ne glede na člen 30(1) Direktive 2002/22/ES lahko Bolgarija odloži uvedbo prenosljivosti številk najkasneje do 1. januarja 2009.

10. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za naprave za skladiščenje v 6 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 50 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2009 za naprave za skladiščenje v 19 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je manjša ali enaka 25 000 ton/leto.

(b)

Ne glede na člen 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 12 terminalov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 150 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2009 za 29 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25 000 ton/leto.

(c)

Ne glede na člen 5 k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 50 avtocistern;

—	do 31. decembra 2009 za dodatnih 466 avtocistern.

(d)

Ne glede na člen 6 in Prilogo III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 355 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 500 m3/leto, vendar manjša ali enaka 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2009 za 653 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina enako ali manjšo od 500 m3/leto.

31999 L 0032: Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11. 5. 1999, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)	Ne glede na člen 3(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2011 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 3,00 % po masi.

(b)	Ne glede na člen 4(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2009 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 0,20 % po masi.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6. 2. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)	Do 31. decembra 2014 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Bolgarijo in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo za naslednje odpadke, ki so našteti v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

TRDI ODPADKI, KI VSEBUJEJO PLEMENITE KOVINE

—

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

—

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

—

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.	ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ANORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

—

AC 040

gošče osvinčenega bencina

—

AC 050

tekočine za prenos toplote

—

AC 060

hidravlične tekočine

—

AC 070

zavorne tekočine

—

AC 080

tekočine proti zamrznitvi

—

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

—

AC 120

poliklorirani naftaleni

—

AC 150

klorofluorkarbonati

—

AC 160

haloni

—

AC 190

prah — lahka frakcija iz šrederja za kovino

—

AC 200

organske fosforne spojine

—

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

—

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

—

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE IN ORGANSKE SESTAVINE

—

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

—

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

—

AD 050

organski cianidi

—

AD 060

odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije

—

AD 070

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barv, pigmentov, lakov

—

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

—

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

To obdobje se lahko podaljša do najpozneje 31. decembra 2012 po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (9), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (10).

(c)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo, ki so našteti v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe.

(d)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja (11) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (12), v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 12. 2004, str. 26).

(a)

Ne glede na člen 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	35 % po teži do 31. decembra 2006, 39 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 46 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Ne glede na člen 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	50 % po teži za leto 2011, 53 % za leto 2012 in 56 % za leto 2013.

(c)

Ne glede na člen 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave za plastične mase do 31. decembra 2009 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	8 % po teži do 31. decembra 2006, 12 % za leto 2007 in 14,5 % za leto 2008.

(d)

Ne glede na člen 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	34 % po teži do 31. decembra 2006, 38 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 45 % za leto 2009, 47 % za leto 2010, 49 % za leto 2011, 52 % za leto 2012 in 54,9 % za leto 2013.

(e)

Ne glede na člen 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	26 % po teži do 31. decembra 2006, 33 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 46 % za leto 2009, 51 % za leto 2010, 55 % za leto 2011 in 59,6 % za leto 2012.

(f)

Ne glede na člen 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave plastične mase, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastično maso, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	17 % po teži za leto 2009, 19 % za leto 2010 in 20 % za leto 2011 in 22 % za leto 2012.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(3)(a) and (b) in druge alinee, točke 2, Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) Direktive in Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (13), se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke in glede preprečevanja vstopanja površinskih voda v odlagališče odpadkov do 31. decembra 2014 ne uporabljajo za naslednjih 14 obstoječih odlagališč:

1.	jezero za odlaganje žlindre „Polimeri“, Varna, Devnja;

2.	jezero za kombinirano odlaganje pepela in žlindre „Solvaj Sodi“, „Deven“ in „Agropoličim“, Varna, Devnja v občini Varna;

3.	jezero za odlaganje pepela TE „Varna“, Varna, Beloslav;

4.	jezero za odlaganje pepela „Sviloza“, Veliko Tarnovo, Svištov;

5.	jezero za odlaganje pepela TE „Zaharni zavodi“, Veliko Tarnovo, Gornja Orjahovica;

6.	jezero za odlaganje pepela „Vidačim v likvidacja“, Vidin, Vidin;

7.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia-Ruse“ TPP „Ruse-vzhod“, Ruse, Ruse;

8.	jezero za odlaganje pepela TE „Republika“, „COF-Pernik“ in „Kremikovci-Rudodobiv“, Pernik, Pernik;

9.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Pernik“ in „Solidus“, Pernik, Pernik;

10.	jezero za odlaganje pepela TE „Bobov dol“, Kjustendil, Bobov dol;

11.	jezero za odlaganje pepela „Brikel“, Stara Zagora, Galabovo;

12.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Sliven“, Sliven, Sliven;

13.	jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad;

14.	jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad.

Bolgarija zagotavlja postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na teh 14 obstoječih neustreznih odlagališčih v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 3 020 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 3 010 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 2 990 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 1 978 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 1 940 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 1 929 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 1 919 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 1 159 000 ton;

—	do 31. decembra 2014: 1 039 000 ton.

32002 L 0096: Direktiva Sveta 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Ne glede na člen 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES lahko Bolgarija ohrani stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto in stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi do 31. decembra 2008.

C. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2014 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Bolgariji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje Direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

D. INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Bolgariji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

Do 31. decembra 2008:

—	„Jambolen“ — Jambol (dejavnost 4.1 h)

—	„Verila“ — Ravno Pole (dejavnost 4.1)

—	„Lakprom“ — Svetovračane (dejavnost 4.1 b)

—	„Orgačim“ — Ruse (dejavnost 4.1 j)

—	„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.1 b)

Do 31. decembra 2009:

—	„Elisejna“ gara Elisejna (dejavnost 2.5 a)

Do 31. decembra 20011:

—	TE „Ruse - vzhod“ — Ruse (dejavnost 1.1)

—	TE „Varna“ — Varna (dejavnost 1.1)

—	TE „Bobov Dol“ — Sofija (dejavnost 1.1)

—	TE v „Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.1)

—	„Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.2)

—	„Kremikovci“ — Sofija (dejavnost 2.2)

—	„Radomir Metali“ — Radomir (dejavnost 2.3 b)

—	„Solidus“ — Pernik (dejavnost 2.4)

—	„Berg Montana fitingi“ — Montana (dejavnost 2.4)

—	„Energoremont“ — Kresna (dejavnost 2.4)

—	„Čugunoleene“ — Ihtiman (dejavnost 2.4)

—	„Alkomet“ — Šumen (dejavnost 2.5 b)

—	„Start“ — Dobrič (dejavnost 2.5 b)

—	„Alukom“ — Pleven (dejavnost 2.5 b)

—	„Energija“ — Turgovište (dejavnost 2.5 b)

—	„Uspeh“ — Lukovit (dejavnost 3.5)

—	„Keramika“ — Burgas (dejavnost 3.5)

—	„Strojkeramika“ — Mezdra (dejavnost 3.5)

—	„Straldja keramika“ — Straldja (dejavnost 3.5)

—	„Balkankeramiks“ — Novi Iskar (dejavnost 3.5)

—	„Šamot“ — Elin Pelin (dejavnost 3.5)

—	Obrat keramike — Dragovištica (dejavnost 3.5)

—	„Fajans“ — Kaspičan (dejavnost 3.5)

—	„Solvaj Sodi“ — Devnja (dejavnost 4.2 d)

—	„Polimeri“ — Devnja (dejavnost 4.2 c)

—	„Agropoličim“ — Devnja (dejavnost 4.3)

—	„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.3)

—	„Agrija“ — Plovdiv (dejavnost 4.4)

—	„Balkanpharma“ — Razgrad (dejavnost 4.5)

—	„Biovet“ — Peštera (dejavnost 4.5)

—	„Catchup-frukt“ — Aitos (dejavnost 6.4 b)

—	„Bulgarikum“ — Burgas (dejavnost 6.4 c)

—	„Serdika 90“ — Dobrič (dejavnost 6.4 c)

—	„Ekarisaj“ — Varna (dejavnost 6.5)

—	„Ekarisaj - Bert“ — Burgas (dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27. 11. 2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Ne glede na člen 4(3) in del A Prilog III, IV in VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in prah ne uporabljajo za naslednje naprave v Bolgariji do datuma, navedenega za vsako napravo:

—

TE „Varna“:

—	Naprava 1 do 31. decembra 2009

—	Naprava 2 do 31. decembra 2010

—	Naprava 3 do 31. decembra 2011

—	Naprava 4 do 31. decembra 2012

—	Naprava 5 do 31. decembra 2013

—	Naprava 6 do 31. decembra 2014

—

TE „Bobov dol“:

—	Naprava 2 do 31. decembra 2011

—	Naprava 3 do 31. decembra 2014

—

TE „Ruse - vzhod“

—	Napravi 3 in 4 do 31. decembra 2009

—	Napravi 1 in 2 do 31. decembra 2011

—

TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas:

—	Naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 do 31. decembra 2011.

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida in praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

—	do leta 2008: 179 700 ton SO2/leto; 8 900 ton praha/leto;

—	do leta 2012: 103 000 ton SO2/leto; 6 000 ton praha/leto.

(b)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se v Bolgariji do 31. decembra 2011 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo za naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 kurilne naprave TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

—	do leta 2008: 42 900 ton/leto;

—	do leta 2012: 33 300 ton/leto.

(c)

Do 1. januarja 2011 Bolgarija Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze uporabe pravnega reda EU. Ti načrti zagotovijo nadaljnje zmanjšanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev, določenih v (a) in (b) odstavku zgoraj, zlasti za emisije v obdobju 2012 do 2014. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Bolgarijo. V naslednjih treh mesecih Bolgarija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje omenjenih ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz III-360. člena Ustave.

(1) Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in pebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprilom 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

(2) NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(3) NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(6) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(7) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).

(8) UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(9) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(10) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(11) L 257, 10.10.1996, str. 26.

(12) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(13) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Dodatek k Prilogi VI

I. POGLAVJE

Seznam obratov za predelavo mleka, v katerih se predeluje mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavka (a) B. oddelka, 4. poglavja, Priloge VI

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime in naslov obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
Regija Blagoevgrad — št. 1
1	BG 0112004	„Matand“ EOOD gr. Pernik ul. „Lenin“ 111	s. Elešnica
Regija Burgas — št. 2
2	BG 0212013	ET „Marsi-Minčo Bakalov“ gr. Burgas j.k. „Vazrajdane“ bl. 1	Burgas j.k. „Pobeda“ ul. „Bajkal“ 9
3	BG 0212027	DZZD „Mlečen svjat“ gr. Burgas j.k. „Izgrev“ ul. „Malčika“ 3	s. Debelt ul. „Indže vojvoda“ 5 obl. Burgaska
4	BG 0212028	„Vester“ OOD gr. Burgas ul. „Fotinov“ 36	s. Sigmen
5	BG 0212047	„Komplektstroj“ EOOD gr. Burgas ul. „Aleksandar Stambolijski“ 17	s. Veselie
Regija Vidin — št. 5
6	BG 0512025	„El Bi Bulgarikum“ EAD gr. Vidin	gr. Vidin Južna promišlena zona
Regija Vrača — št. 6
7	BG 0612010	„Hadžijski i familija“ EOOD s. Gradešnica	s. Gradešnica
8	BG 0612027	„Mlečen raj 99“ EOOD gr. Vraca j.k. „Dabnika“ bl. 48 ap. 3	gr. Vraca j.k. Bistrec Stopanski dvor
9	BG 0612035	ET „Nivego“ s. Čiren	s. Čiren
Regija Gabrovo — št. 7
10	BG 0712001	„Ben Invest“ OOD s. Kostenkovci obšt. Gabrovo	s. Kostenkovci obšt. Gabrovo
11	BG 0712002	„Šipka 97“ AD gr. Gabrovo ul. „V. Levski“ 2	gr. Gabrovo ul. „V. Levski“ 2
12	BG 0712003	„Elvi“ OOD s. Velkovci obšt. Gabrovo	s. Velkovci obšt. Gabrovo
13	BG 0712008	„Milkieks“ OOD gr. Sevlievo j.k. „d-r Atanas Moskov“	gr. Sevlievo j.k. „Atanas Moskov“
Regija Dobrič — št. 8
14	BG 0812002	„AVITA“ OOD gr. Sofia ul. „20-ti April“ 6	s. Caričino
15	BG 0812008	„Roles 2000“ OOD gr. Varna ul. „Car Ivan Šišman“ 13	s. Kardam
16	BG 0812019	„Filipopolis“ OOD gr. Plovdiv ul. „Hristo Danov“ 2	s. Žeglarci
17	BG 0812029	„AKURAT — MLEČNA PROMIŠLENOST“ OOD gr. Sofija ul. „Baba Vida 2“	gr. Dobrič j.k. „Rilci“
18	BG 0812030	„FAMA“ AD gr. Varna ul. „Evlogi Georgiev“ 23	gr. Dobrič bul. „Dobrudža“ 2
Regija Krdžali — št. 9
19	BG 0912004	ET „Rado“ s. Bjal izvor	s. Bjal izvor obšt. Ardino
Regija Kjustendil — št. 10
20	BG 1012012	„Galkom“ OOD gr. Dupnica	gr. Dupnica ul. „Venelin“ 57
21	BG 1012008	ET „Nikolaj Kolev“ s. Konjavo	s. Konjavo
Regija Loveč — št. 11
22	BG 1112001	„Prima Lakta“ Ltd. gr. Loveč ul. „Trojansko šose“ 1	gr. Loveč ul. „Trojansko šose“
23	BG 1112004	„Mlekoprodukt“ OOD gr. Loveč	s. Goran
24	BG 1112008	„Plod“ AD gr. Aprilci	gr. Aprilci
25	BG 1112012	„Stilos“ OOD gr. Dupnica ul. „Batenberg“ 64	s. Lesidren
Regija Pazardžik — št. 13
26	BG 1312011	„Eko-F“ EAD gr. Sofija ul. „Stara planina“ 34	s. Karabunar
27	BG 1312015	„Mevgal Bulgaria“ EOOD gr. Velingrad	gr. Velingrad j.k. „Industrialen“
28	BG 1312022	ET „Palmite-Vesela Popova“ gr. Plovdiv ul. „Koprivkite“ 23	gr. Strelča ul. „Osvoboždenje“ 17
Regija Pleven — št. 15
29	BG 1512003	„Mandra 1“ EOOD s. Obnova	s. Trančovica
30	BG 1512006	„Mandra“ OOD s. Obnova	s. Obnova
31	BG 1512008	ET „Viola“ gr. Kojnare	gr. Kojnare ul. „Hristo Botev“ 16
32	BG 1512010	ET „Milica Lazarova - 90“ gr. Slavjanovo	gr. Slavjanovo ul. „Asen Zlatarev“ 2
Regija Plovdiv — št. 16
33	BG 1612009	ET „D.Madžarov“ gr. Plovdiv	gr. Stambolijski-mandra
34	BG 1612013	ET „Polidej - EI“ gr. Karlovo	s. Domljan
35	BG 1612017	„Snep“ OOD gr. Rakovski	gr. Rakovski ul. „F.Stanislavov“ 57
36	BG 1612020	ET „Bor -Čvor“ s. Dalbok izvor	s. Dalbok izvor
37	BG 1612023	„Vanela“ OOD gr. Plovdiv bul. „Bulgarija“ 170	s. Carimir
38	BG 1612024	SD „Kostovi - EMK“ gr. Zedinenje	gr. Zedinenje
39	BG 1612039	„Topolovo-Agrokomers“ OOD gr. Sofija z.k. Dianabad, bl.20	s. Topolovo Stopanski dvor
40	BG 1612040	„Mlečni produkti“ OOD gr. Plovdiv	s. Manole
Regija Razgrad — št. 17
41	BG 1712002	ET „Rosver“ gr. Car Kalojan ul. „Ivan Vazov“ 4	gr. Car Kalojan ul. „Sofija“ 41
42	BG 1712010	„Bulagrotrejd“ OOD gr. Ruse ul. „Elin Pelin“ 15A	s. Juper
43	BG 1712020	ET „Prelest-Sevim Ahmed“ s. Podajva ul. „Struma“ 12	s. Lavino Stopanski dvor
44	BG 1712042	ET „Madar“ s. Madrevo ul. „Han Kubrat“ 65	s. Terter Stopanski dvor
Regija Ruse — št. 18
45	BG 1812002	„Laktis-Bjala“ AD gr. Bjala	gr. Bjala ul. „Stefan Stambolov“ 75
46	BG 1812005	ET „DAV“ gr. Ruse ul. „6-ti Septemvri“ 43	gr. Vetovo
47	BG 1812022	ZKPU „Tetovo“ s. Tetovo	s. Tetovo ul. „Car Osvoboditel“ 5
48	BG 1812011	ET „Georgi Bojinov-Gogo“ s. Nikolovo	s. Nikolovo
Regija Silistra — št. 19
49	BG 1912004	ET „Merone-Hristo Kunev“ gr. Silistra bul. „Makedonija“ 150	gr. Alfatar
50	BG 1912013	„JOSI“ OOD gr. Sofija ul. „Hadži Dimitar“ 142 vh.A	s. Černolik
51	BG 1912024	„Buldeks“ OOD gr. Silistra ul. „D.Dončev“ 6	s. Belica
Regija Sliven — št. 20
52	BG 2012007	„Delta lakt“ OOD gr. Stara Zagora ul. „Car Kalojan“ 20	s. Stoil Vojvoda
53	BG 2012020	„Jotovi“ OOD gr. Sliven j.k. Rečica ul. „Košarite“ 12	gr. Sliven j.k. Rečica
54	BG 2012022	„Bratja Zafirovi“ OOD gr. Sliven ul. „Treti mart“ 7	gr. Sliven Industrialna zona Zapad
55	BG 2012030	„Agroprodukt“ OOD gr. Sliven ul. „Orešak“ 24	s. Dragodanovo
56	BG 2012036	„Minčevi“ OOD s. Korten obl. Sliven	s. Korten obl. Sliven
Regija Smoljan — št. 21
57	BG 2112001	„Belev“ EOOD gr. Smoljan	gr. Smoljan ul. „Trakija“ 15
58	BG 2112021	„Rossi“ EOOD gr. Dospat	gr. Dospat
59	BG 2112018	ET „Rosen Atanasov-Komers“ s. Kutela	s. Kutela
60	BG 2112023	ET „Iliyan Isakov“ s. Trigrad	s.Trigrad obšt. Devin
Regija Sofija mesto — št. 22
61	BG 2212001	„Danon — Serdika“ AD gr. Sofija ul. „Ohridsko jezero“ 3	ul. „Ohridsko jezero“ 3
62	BG 2212002	„Formalat“ EOOD s. G.Lozen ul. „Zedinenje“ 132	G. Lozen ul. „Zedinenje“ 132
63	BG 2212009	„Serdika-94“ OOD j.k. Železnica	j.k. Železnica
64	BG 2212022	„Megle - MJ“ OOD ul. „Probuda“ 14	ul. „Probuda“ 12-14
65	BG 2212023	„EL BI BULGARIKUM“ EAD gr. Sofija ul. „Saborna“ 9	ul. „Malaševska“ 12A
Regija Sofijski okraj — št. 23
66	BG 2312013	ET „Dobrev“ s. Dragušinovo	s. Dragušinovo
67	BG 2312016	AD „Bovis“ s. Trudovec	s. Trudovec
68	BG 2312026	„Djado Liben“ OOD gr. Sofija ul. „Hubča“ 2	gr. Koprivštica bul. „H.Nenčo Palaveev“ 137
69	BG 2312033	„Balkan Special“ OOD gr. Sofija	s. Gorna Malina
70	BG 2312002	ET „Danim“ gr. Elin Pelin	gr. Elin Pelin bul. „Vitoša“ 18A
Regija Stara Zagora — št. 24
71	BG 2412019	„Dekada“ OOD gr. Stara Zagora bul. „Ruski“ 41 et.3 ap.9	s. Elhovo
72	BG 2412023	Kmetijski institut gr. Stara Zagora	gr. Stara Zagora
73	BG 2412033	„Gospodinovi“ OOD gr. Stara Zagora pl. „Beroe“ 1 ap.21	s. Julievo
Regija Trgovište — št. 25
74	BG 2512004	„PIP Trade“ OOD gr. Sofija ul. „Baba Vida“ 2	s. Davidovo
75	BG 2512006	„Hadad“ OOD s. Makariopolsko	s. Makariopolsko
76	BG 2512016	„Milktrejd-BG“ OOD gr. Sofija obšt. „Studentska“ 58-A-115	s. Zedinenje obl. Targovište
77	BG 2512017	„YU E S - Komers“ OOD gr. Opaka	s. Goljamo Gradište ul. „Rakovski“ 2
Regija Jambol — št. 28
78	BG 2812002	„Aračievi“ OOD gr. Elhovo ul. „Bakalov“ 19	s. Kirilovo
79	BG 2812003	„Balgarski jogurt“ OOD s. Ravda ul. „Struma“ 8	s. Veselinovo Kompleks „Ekaterina“
80	BG 2812025	„Sakarela“ OOD gr. Jambol ul. „Hr. Botev“ 24-B-15	gr. Jambol ul. „Preslav“ 269

II. POGLAVJE

Seznam mlečnih obratov, v katerih se predeluje mleko, ki izpolnjuje zahteve EU, in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavkov (a) in (c) B.oddelka, 4. poglavja 4 v Prilogi VI

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime in naslov obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
Regija Veliko Tarnovo — št. 4
1	BG 0412002	„Sofbiolajf-BG“ OOD gr. Svištov	gr. Svištov ul. „33-ti svištovski polk.“ 67
2	BG 0412009	„Milki-luks“ OOD gr. Plovdiv	s. Bjala Čerkva
3	BG 0412010	„Bi Si Si Handel“ OOD gr. Elena	gr. Elena ul. „Treti mart“ 19
Regija Vrača — št. 6
4	BG 0612012	ET „Zorov - 97“ gr. Vraca j.k. Kulata ul. „Palkovica“ 7	Vračanski balkan, mestnost „Parševica“
Regija Dobrič — št. 8
5	BG 0812009	„Serdika - 90“ AD gr. Dobrič	gr. Dobrič ul. „25 septemvri“ 100
Regija Loveč — št. 11
6	BG 1112006	„Kondov Ekoprodukcija“ OOD gr. Sofija	s. Staro selo
Regija Plovdiv — št. 16
7	BG 1612001	„OMK“ gr. Sofija	gr. Plovdiv bul. „Dunav“ 3
8	BG 1612002	„Šipka 99“ OOD gr. Parvomaj	gr. Parvomaj
9	BG 1612037	„Filipopolis-RK“ OOD gr. Plovdiv	gr. Plovdiv j.k. „Proslav“ ul. „Prosveta“ 2A
10	BG 1612041	„Elit-95“ EOOD s. Dalbok izvor	s. Dalbok izvor
Regija Ruse — št. 18
11	BG 1812003	„Sirma Prista“ AD gr. Ruse	gr. Ruse bul. „3-ti mart“ 1
Regija Sliven — št. 20
12	BG 2012006	„Mlečen pat“ AD gr. Sofija ul. „Vasil Levski“ 109	gr. Nova Zagora j.k. Industrialen
13	BG 2012009	„Vangard“ OOD gr. Sliven ul. „Al. Stambolijski“ 1	s. Željo vojvoda obl. Sliven
14	BG 2012019	„Hemus milk komers“ OOD gr. Sliven ul. „Neofit Rilski“ 3a	gr. Sliven Industrialna zona Zapad j.k. 10
15	BG 2012042	„Tirbul“ EAD gr. Sliven	„Tirbul“ EAD gr. Sliven
Regija Stara Zagora — št. 24
16	BG 2412005	„Markeli“ AD gr. Stara Zagora ul. „Sv.Kn.Boris“ 67 et.3 ap.6	gr. Kazanlak j.k. Industrialen
Regija Trgovište — št. 25
17	BG 2512001	„Mladost - 2002“ OOD gr. Targovište	gr. Targovište bul. „29-ti januari“ 7
18	BG 2512020	„Mizia-Milk“ OOD gr. Targovište ul. „Rodopi“ 5	gr. Targovište Industrialna zona
Regija Haskovo — št. 26
19	BG 2612047	„Balgarsko sirene“ OOD gr. Harmanli ul. „Goce Delčev“ 1	gr. Haskovo bul. „Zedinenje“ 94
Regija Jambol — št. 28
20	BG 2812022	„Karil i Tanja“ OOD gr. Jambol	gr. Jambol ul. „Graf Ignacijev“ 189

PRILOGA VII

Seznam iz 20. člena Protokola: prehodni ukrepi, Romunija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o Ustavi za Evropo

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

III-133. člen in prvi odstavek III-144. člena Ustave se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES med Romunijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz drugega do štirinajstega odstavka.

Ne glede na člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa, bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop romunskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Romunski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Romunski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Romunski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Romunski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz prejšnjega odstavka.

4.	Na zaprosilo Romunije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz prejšnjega odstavka, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Romunije.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki romunskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi drugega do petega in sedmega odstavka, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Romuniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede romunskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

—

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z drugim do petim in sedmim ter osmim odstavkom, smejo Romunija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo drugega do petega in sedmega ter osmega odstavka.

10.	Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Romunija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Romunija glede Bolgarije uporabi postopke iz sedmega odstavka. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Romunija za namene spremljanja državljanom Bolgarije, izdajajo avtomatično.

12.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju romunskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Romuniji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

—

v Nemčiji:

Področje	NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Čiščenje objektov in opreme	74.70 čiščenje objektov in opreme
Druge storitve	74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

—

v Avstriji:

Področje	NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno
Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov	01.41
Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)	26.7
Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov	28.11
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Poizvedovalne dejavnosti in varovanje	74.60
Čiščenje objektov in opreme	74.70
Nega na domu	85.14
Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve	85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, lahko Romunija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Romunijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe drugega do petega in sedmega do dvanajstega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop romunskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb prvega do trinajstega odstavka sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Romunski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Romuniji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Romuniji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Romuniji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Romunije.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Ne glede na člen 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2011 ne uporablja v Romuniji. Romunija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 4 500 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, za najmanj 7 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, za najmanj 9 000 EUR od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009, za najmanj 11 000 EUR od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam romunskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med romunsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Ustavi za Evropo.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo, lahko Romunija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Romuniji, in s strani družb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na ozemlju Romunije.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo, lahko Romunija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani družb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP, ki nimajo sedeža niti niso registrirane v Romuniji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

4. PRAVILA O KONKURENCI

A. DAVČNE POMOČI

1. Pogodba o Ustavi za Evropo, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek

(a)

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave lahko Romunija za podjetja, ki so prejela trajno investitorsko potrdilo na ogroženem območju pred 1. julijem 2003, še naprej dodeljuje oprostitve od davka na pravne osebe na podlagi Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen:

—	za tri ogrožena območja (Brad, Valea Jiului, Bălan) do vključno 31. decembra 2008,

—

za 22 ogroženih območij (Comăneşti, Bucovina, Altân Tepe, Filipeşti, Ceptura, Albeni, Schela, Motru Rovinari, Rusca Montană, Bocşa, Moldova Nouă-Anina, Baraolt, Apuseni, Ştei-Nucet, Borod Şuncuiuş-Dobreşti-Vadu Crişului, Popeşti-Derna-Aleşd, Ip, Hida-Surduc-Jibou-Bălan, Şărmăşag-Chiejd-Bobota, Baia Mare, Borşa Vişeu, Rodna) do vključno 31. decembra 2009,

—

za tri ogrožena območja (Cugir, Zimnicea, Copşa Mică) do vključno 31. decembra 2010;

pod naslednjimi pogoji:

—

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

—	neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

—	če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (4), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

—	obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

—	za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti,

—	upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (5),

—	upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 2. oktobrom 1998 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih) in 15. septembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

—	dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

—	do konca decembra 2010 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Izrednim odlokom vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

—	polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

2. Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek: Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave lahko Romunija za podjetja, ki so podpisala trgovinske pogodbe z upravami prostotrgovinskih območij pred 1. julijem 2002, še naprej dodeljuje oprostitve od licenčnin na podlagi Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, do 31. decembra 2011 pod naslednjimi pogoji:

—

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

—	neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

—	če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (6), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

—	obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

—	za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

—	upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (7),

—	upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 30. julijem 1992 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih) in 1. novembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

—	dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

—	do konca decembra 2011 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Zakonom št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

—	polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

B. PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek: Pravila o konkurenci

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave se državna pomoč, ki jo je podelila Romunija v namene prestrukturiranja določenim delom romunske jeklarske industrije od 1993 do 2004, šteje za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

—	se obdobje iz člena 9(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (8) podaljša do 31. decembra 2005,

—	se v celotnem obdobju 2002-2008 spoštuje pogoje, ki so določeni v nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, na podlagi katerih je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana,

—	so izpolnjeni pogoji iz teh določb in iz Dodatka A,

—	se do konca obdobja prestrukturiranja ne podeli ali izplača nobena državna pomoč v katerikoli obliki jeklarnam, ki so zajete v nacionalnem programu za prestrukturiranje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, ter

—

se po 31. decembru 2004 romunskemu jeklarskemu sektorju ne podeli ali izplača nobena državna pomoč za prestrukturiranje. Za namene teh določb in Dodatka A državna pomoč za prestrukturiranje pomeni ukrep za jeklarska podjetja, ki spada v državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in se ne more šteti za združljivega s skupnim trgom v skladu z običajnimi pravili, ki se uporabljajo v Skupnosti.

2.	Le podjetja, našteta v I. delu Dodatka A (v nadaljnjem besedilu „upravičena podjetja“), so upravičena do državne pomoči v okviru romunskega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

Prestrukturiranje romunskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih upravičenih podjetij in v nacionalnem programu za prestrukturiranje, in skladno s pogoji iz teh določb in Dodatka A, se konča najkasneje 31. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu „konec obdobja prestrukturiranja“).

Upravičeno podjetje ne sme:

(a)	v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v I. del Dodatka A, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

(b)	prevzeti sredstva podjetja, ki ni vključeno v I. del Dodatka A, in prenesti koristi od pomoči, ki mu je bila podeljena v obdobju do 31. decembra 2008.

5.	Z vsako kasnejšo spremembo lastništva kateregakoli upravičenega podjetja se spoštujejo pogoji in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v Dodatku A.

Podjetja, ki niso navedena kot „upravičena podjetja“ v I. delu Dodatka A, niso upravičena do državne pomoči za prestrukturiranje ali katerekoli druge pomoči, ki se šteje za nezdružljivo s pravili za državno pomoč Skupnosti, in jim v tem smislu ni treba zmanjšati zmogljivosti. Zmanjšanje zmogljivosti v teh podjetjih se ne upošteva pri minimalnemu zmanjševanju.

Skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, odobren za upravičena podjetja, se določi z utemeljitvijo za vsak posamezen ukrep pomoči, predviden v dokončnem nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, ki jih odobrijo romunski organi in so pogojeni s finančnim preverjanjem izpolnjevanja meril iz člena 9(4) Protokola 2 Evropskega sporazuma in odobritvi Sveta. V vsakem primeru pa skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, ki je podeljen in plačan v obdobju 1993-2004, ne presega 49 985 miljard ROL. V okviru te skupne zgornje meje se uporabijo naslednje podomejitve ali maksimalni zneski državne pomoči, podeljeni in plačani posameznim upravičenim podjetjem v obdobju 1993-2004:

Ispat Sidex Galaţi	30 598 miljard ROL
Siderurgica Hunedoara	9 975 miljard ROL
CS Reşiţa	4 707 miljard ROL
IS Câmpia Turzii	2 234 miljard ROL
COS Târgovişte	2 399 miljard ROL
Donasid (Siderca) Călăraşi	72 miljard ROL

Na koncu obdobja prestrukturiranja državna pomoč privede do rentabilnosti upravičenih podjetij pod običajnimi tržnimi pogoji. Znesek in intenzivnost te pomoči sta strogo omejena na to, kar je neobhodno potrebno za ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Rentabilnost se določi ob upoštevanju kazalcev, opisanih v III. delu Dodatka A.

Romunija ne podeli nobenih dodatnih pomoči romunski jeklarski industriji v namene prestrukturiranja.

Celotno neto zmanjšanje zmogljivosti, ki ga dosežejo upravičena podjetja za končne proizvode v obdobju 1993-2008, je najmanj 2,05 milijonov ton.

Zmanjšanje zmogljivosti se meri na podlagi trajnega zaprtja proizvodnih zmogljivosti za vroče valjano jeklo s takim fizičnim uničenjem, da njihovo delovanje ni več mogoče. Stečaj upravičenega podjetja se ne šteje za zmanjšanje zmogljivosti (9).

Najmanjše neto zmanjšanje zmogljivosti 2,05 milijonov ton in roki ukinitve proizvodnje ter dokončnega zaprtja zadevnega obrata se dosežejo v skladu z urnikom iz II. dela Dodatka A.

Upravičena podjetja potrdijo posamezne poslovne načrte v pisni obliki. Načrti se izvedejo in zajemajo zlasti:

(a)

Za Ispat Sidex Galaţi:

(i)	izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov, večji izkoristek proizvodnje, zmanjšanje stroškov (zlasti porabe energije) in izboljšanje kakovosti

(ii)	prestop v tržne segmente ploščatih jeklenih proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)	dokončanje finančnega prestrukturiranja podjetja

(v)	izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(b)

Za Siderurgica Hunedoara:

(i)	modernizacijo obratov za izpolnitev predvidenega prodajnega načrta

(ii)	izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(c)

Za IS Câmpia Turzii:

(i)	povečano proizvodnjo preoblikovanih izdelkov in izdelkov z večjo dodano vrednostjo

(ii)	izvedbo investicijskega programa za izboljšanje kakovosti proizvodnje

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)	izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(d)

Za CS Reşiţa:

(i)	specializacijo polgotovih proizvodov za potrebe lokalnega sektorja proizvodnje cevi

(ii)	zaprtje neučinkovitih zmogljivosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(e)

Za COS Târgovişte:

(i)	povečan delež proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(ii)	izvedbo investicijskega programa, da se doseže znižanje stroškov, večja učinkovitost in izboljšanje kakovosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(f)

Za Donasid Călăraşi:

(i)	izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov

(ii)	povečan delež končnih proizvodov

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

10.	Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet se morata strinjati z vsemi naknadnimi spremembami nacionalnega načrta za prestrukturiranje in posamičnih poslovnih načrtov.

11.	Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

12.

Komisija in Svet pred in po pristopu do leta 2009 skrbno spremljata izvajanje programa za prestrukturiranje in posameznih poslovnih načrtov ter izpolnjevanje pogojev iz teh določb in Dodatka A. Komisija predvsem spremlja glavne zaveze in določbe iz sedmega in osmega odstavka glede državne pomoči, rentabilnosti in zmanjšanja zmogljivosti zlasti z uporabo kazalcev prestrukturiranja iz devetega odstavka in III. dela Dodatka A. V ta namen Komisija poroča Svetu.

13.	Spremljanje vključuje neodvisno oceno, ki se izvede vsako leto od 2005 do 2009.

14.

Romunija v celoti sodeluje v vseh ureditvah za spremljanje, predvsem:

—	Romunija vsako leto do najkasneje 15. marca oziroma 15. septembra Komisiji predloži šestmesečno poročilo, razen če Komisija ne odloči drugače. Prvo poročilo se predloži 15. marca 2005, zadnje pa 15. marca 2009.

—

Ta poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja in za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki jih vsebujejo te določbe in Dodatek A. Poročila vsebujejo vsaj podatke iz IV. dela Dodatka A, za katere si Komisija pridržuje pravico do spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju romunskega jeklarskega sektorja, vključno z zadnjim makroekonomskim razvojem.

—	Romunija obveže upravičena podjetja, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

15.	Posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki romunskih organov in Komisije, se sestane vsakih šest mesecev. Če je po mnenju Komisije to potrebno, se lahko skličejo tudi izredni sestanki Posvetovalnega odbora.

16.

Če Komisija na podlagi spremljanja ugotovi, da je prišlo do znatnih odstopanj od makroekonomskega razvoja, finančnega položaja upravičenih podjetij ali ocene rentabilnosti, lahko od Romunije zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe za okrepitev ali spremembo ukrepov za prestrukturiranje zadevnih upravičenih podjetij.

17.

Če spremljanje pokaže, da:

(a)	katerikoli od pogojev iz teh določb in Dodatka A ni bil izpolnjen, ali

(b)	obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Romunija izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom, niso bile izpolnjene, ali da

(c)	je v obdobju prestrukturiranja Romunija podelila dodatne nezdružljive državne pomoči upravičenim podjetjem ali kateremukoli jeklarskemu podjetju,

Komisija ustrezno ukrepa, da zadevna podjetja povrnejo vse pomoči, ki so bile podeljene s kršenjem pogojev iz teh določb in iz Dodatka A. Če je potrebno, se uporabijo zaščitne klavzule iz 37. člena Protokola ali po 39. členu Protokola.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

Ne glede na člen 19(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Romunija prizna pravice do ponovne zasaditve, pridobljene zaradi krčitve hibridnih sort, ki se jih ne sme vključiti v razvrstitev sort vinskih trt in so gojene na površini 30 000 hektarov. Te pravice do ponovne zasaditve se lahko izkoristijo do 31. decembra 2014 in izključno za zasaditev vrste Vitis vinifera.

Prestrukturiranje in preusmeritev teh vinogradov ne bo upravičeno do podpore Skupnosti iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1493/1999. Vendar se za stroške, ki izhajajo iz prestrukturiranja in preusmeritve teh vinogradov, lahko dodeli državno pomoč. Takšna pomoč ne sme presegati 75 % vseh stroškov na vinograd.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. Veterinarska zakonodaja

32004 R 0852: Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 1).

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Poglavja II Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 ter poglavij II in III Oddelka I, poglavij II in III Oddelka II in Poglavja I Oddelka V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 do 31. decembra 2009 ne uporabljajo za obrate v Romuniji, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v romunskih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo biti opremljeni z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je predvidena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

Prejšnji pododstavek se uporablja tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c)

Obrati za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 sprejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu ali ravnanje z njim ne poteka v skladu z zahtevami iz podpoglavij II in III Poglavja I Oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, pod pogojem, da so kmetije, ki dostavljajo mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo romunski organi. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, doseženem pri posodobitvi kmetij za proizvodnjo mleka in sistema zbiranja mleka.

(d)

Romunija zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a). Za vsakega od obratov, zajetih v ukrepu iz odstavka (a) in naštetih v Dodatku B, Romunija Komisiji pred pristopom predloži načrt posodobitve, ki ga odobri pristojni nacionalni veterinarski organ. Načrt vsebuje seznam vseh pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami iz odstavka (a) in predvideni datum njihove odprave. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov. Romunija zagotovi, da lahko nadalje obratujejo le obrati, ki do 31. decembra 2009 v celoti izpolnjujejo te zahteve.

(e)

Komisija lahko po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (10) pred pristopom in do 31. decembra 2009 ažurira Dodatek B k tej prilogi; v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti, in izsledkov procesa spremljanja doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

II. Fitosanitarna zakonodaja

31991 L 0414: Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19. 8. 1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0099: Direktivo Komisije 2004/99/ES z dne 1. 10. 2004 (UL L 309, 6. 10. 2004, str. 6).

Ne glede na člen 13(1) Direktive 91/414/EGS lahko Romunija preloži roke za posredovanje informacij iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 91/414/EGS o fitofarmacevtskih proizvodih, ki so trenutno dovoljeni v Romuniji in se tržijo izključno v Romuniji ter vsebujejo bakrove spojine (sulfat, oksiklorid ali hidroksid), žveplo, acetoklor, dimetoat in 2,4-D, pod pogojem, da so te sestavine takrat naštete v Prilogi I k tej direktivi. Omenjeni roki se lahko preložijo do najpozneje 31. decembra 2009, razen za 2,4-D, za katerega se lahko rok preloži do najpozneje 31. decembra 2008. Omenjene določbe se lahko uporabljajo samo za zadevna podjetja, ki so začela dejansko zbirati ali pridobivati zahtevane podatke pred 1. januarjem 2005.

6. PROMETNA POLITIKA

—	32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Romuniji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Romuniji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti oziroma ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavka (b) zgoraj uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zaprosi Komisijo za delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zaprosila odloči, ali je treba sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)	Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)	Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

—	32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Ne glede na člen 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2013 le neposodobljene dele romunskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Romuniji.

Z dnem pristopa dalje se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati novih omejitev za uporabo spodaj naštetih glavnih tranzitnih cest iz Priloge 5 k Tranzitnemu sporazumu med ES in Romunijo (11) in Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (12):

1.	Alba Iulia — Turda — Zalău — Satu Mare — Halmeu (cesta E 81)

2.	Zalău — Oradea — Borş (cesti 1 H in E 60)

3.	Mărăşeşti — Bacău — Suceava — Siret (cesta E 85)

4.	Tişiţa — Tecuci — Huşi — Albiţa (cesta E 581)

5.	Simeria — Haţeg — Rovinari — Craiova — Calafat (cesta E 79)

6.	Lugoj — Caransebeş — Drobeta - Turnu Severin — Filiaşi — Craiova (cesta E 70)

7.	Craiova — Alexandria — Bucureşti (cesta 6)

8.	Drobeta - Turnu Severin — Calafat (cesta 56 A)

9.	Bucureşti — Buzău (cesti E 60/E 85)

10.	Bucureşti — Giurgiu (cesti E 70/E 85)

11.	Braşov — Sibiu (cesta E 68)

12.	Timişoara — Stamora Moraviţa

Romunija upošteva časovni razpored, določen v spodnji tabeli za posodobitev njenega omrežja stranskih cest, kakor je prikazano na karti spodaj. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo postopno odpiranje romunskega omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa dalje se za vsa vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, v romunskem omrežju stranskih cest pobirajo začasni dodatni prispevki le, če vozila presegajo nacionalno mejno osno obremenitev. Za ta vozila se v romunskem omrežju stranskih cest začasni dodatni prispevki ne pobirajo, če ta presegajo nacionalne omejitve glede dimenzije ali skupne mase vozila. Poleg tega se za ta vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES in so opremljena z zračnim vzmetenjem, pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh dajatev ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Romuniji.

Prispevki za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, ne smejo biti višji od stopnje prispevkov, določenih v spodnji tabeli (izraženi v številkah za leto 2002). Za vozila z zračnim vzmetenjem, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, se pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Najvišje stopnje prispevkov (številke za leto 2002) za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Določena obremenitev ene osi na vozilu od - do	Znesek dodatnega prispevka za uporabo kilometra neposodobljene ceste (z najvišjo nosilnostjo 10 ton na os) v eurih (številke za leto 2002)
od 10 ton na os do 10,5 tone na os	0,11
od 10,5 tone na os do 11 ton na os	0,30
od 11 ton na os do 11,5 tone na os	0,44

Časovni razpored za posodobitev omrežja stranskih cest, na katerem bo potekalo postopno odpiranje za vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Obdobje	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	SKUPAJ
Km v delu (13)	3 031	2 825	1 656	1 671	1 518	1 529	1 554
Km že v uporabi (14)	960	1 674	528	624	504	543	471
Dela skupaj (v km)	3 916	5 590	6 118	6 742	7 246	7 789	8 260	8 260

31999 L 0062: Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20. 7. 1999, str. 42), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Ne glede na člen 6(1) Direktive 1999/62/ES se v Romuniji najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2010 za vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz.

Med tem obdobjem stopnje, ki jih uporablja Romunija za ta vozila, postopno dosežejo najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi v skladu z naslednjim razporedom:

—	1. januarja 2007 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 60 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi,

—	1. januarja 2009 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 80 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi.

7. OBDAVČITEV

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Romunija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 L 0117: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Ne glede na člen 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Romunija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Romunija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (15) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Romunije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/EGS z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Romuniji se dovoli, da do 31. decembra 2010 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani o družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, ne sme preseči 10 %.

—	32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Ne glede na člen 7 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—

do 1. januarja 2013 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l, od 1. januarja 2011 pa od 302 EUR za 1 000 l.

(b)

Ne glede na člen 9 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve zemeljskega plina, ki se uporablja za neposlovne namene ogrevanja, na najnižjo raven obdavčitve, določeno v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve težkega kurilnega olja za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalnih ravni obdavčitve težkega kurilnega olja, ki se uporablja za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanska davčna stopnja, ki velja za zadevne proizvode iz težkega kurilnega olja, od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 13 EUR za 1 000 kg.

(c)

Ne glede na člen 10 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalne ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne stopnje Skupnosti.

8. ENERGETIKA

—	31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Ne glede na člen 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2011 ne uporablja za Romunijo. Romunija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

—	68,75 dnem do 1. januarja 2007;

—	73 dnem do 31. decembra 2007;

—	77,25 dnem do 31. decembra 2008;

—	81,5 dnem do 31. decembra 2009;

—	85,45 dnem do 31. decembra 2010;

—	90 dnem do 31. decembra 2011.

9. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 115 naprav za skladiščenje na 12 terminalih in do 31. decembra 2008 za 4 naprave za skladiščenje na 1 terminalu s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 50 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 138 naprav za skladiščenje na 13 terminalih, do 31. decembra 2008 za 57 naprav za skladiščenje na 10 terminalih in do 31. decembra 2009 za 526 naprav za skladiščenje na 63 terminalih s količino pretočenega bencina večjo ali enako kot 25 000 ton/leto.

Ne glede na člen 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 36 naprav na 12 terminalih s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 150 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 82 naprav na 18 terminalih, do 31. decembra 2008 za polnjenje in praznjenje 14 naprav na 11 terminalih in do 31. decembra 2009 za polnjenje in praznjenje 114 naprav na 58 terminalih s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 25 000 ton/leto.

Ne glede na člen 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 31 avtocistern;

—	do 31. decembra 2008 za nadaljnjo 101 avtocisterno;

—	do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 432 avtocistern.

Ne glede na člen 6 in Prilogo III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 116 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 19 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 106 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 49 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 11 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 85 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto, toda manjšo ali enako kot 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 23 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 14 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 188 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 500 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

—	32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)	Do 31. decembra 2015 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Romunijo; te odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam, poslanim v Romunijo, za predelavo naslednjih odpadkov, navedenih v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO KOVINE

—

AA 060

Vanadijev pepel in ostanki

—

AA 080

Odpadki in ostanki iz talija

—

AA 090

Arzenovi odpadki in ostanki

—

AA 100

Odpadki in ostanki živega srebra

—

AA 130

Lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ANORGANSKE SESTAVINE TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

—

AB 010

Žlindra, pepel in ostanki, ki niso določeni ali vključeni i drugje

—

AB 020

Ostanki, nastali pri sežiganju komunalnih/gospodinjskih odpadkov

—

AB 030

Odpadki, nastali pri površinski obdelave kovin v sistemih na necianidni osnovi

—

AB 040

Steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo

—

AB 050

Blato kalcijevega fluorida

—

AB 060

Druge anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali blata

—

AB 080

Izrabljeni katalizatorji, ki niso na zelenem seznamu

—

AB 090

Odpadni aluminijevi hidrati

—

AB 110

Bazične raztopine

—

AB 120

Anorganske halidne spojine, ki niso določene ali vključene drugje

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ORGANSKE SESTAVINE, TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

—

AC 040

Gošče osvinčenega bencina

—

AC 050

Tekočine za prenos toplote

—

AC 060

Hidravlične tekočine

—

AC 070

Zavorne tekočine

—

AC 080

Tekočine proti zmrzovanju

—

AC 090

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe smol, lateksa, mehčalcev, lepil in veziv

—

AC 100

Nitroceluloza

—

AC 110

Fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

—

AC 120

Poliklorirani naftaleni

—

AC 140

Trietilamin-katalizator za pripravo livarskih peskov

—

AC 150

Klorofluoroogljikovodiki

—

AC 160

Haloni

—

AC 190

Prah - lahka frakcija iz šrederja za avtomobil

—

AC 200

Organske fosforne spojine

—

AC 210

Nehalogenirana topila

—

AC 220

Halogenirana topila

—

AC 230

Halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

—

AC 240

Odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

—

AC 260

Tekoči svinjski gnoj, blato

—

AC 270

Blato iz čistilnih naprav

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE ALI ORGANSKE SESTAVINE

—

AD 010

Odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

—

AD 020

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe biocidov in fitofarmacevtskih sredstev

—

AD 030

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe kemikalij za zaščito lesa odpadki,

ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

—

AD 040

Anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

—

AD 050

Organski cianidi

—

AD 080

Odpadki eksplozivne narave, kadar zanje ne veljajo posebni drugi predpisi

—

AD 110

Kisle raztopine

—

AD 120

Smole za ionsko izmenjavo

—

AD 130

Fotografski aparati za enkratno uporabo z baterijami

—

AD 140

Odpadki iz naprav za nadzor nad industrijskim onesnaževanjem pri čiščenju industrijskih odpadnih plinov, ki niso določeni ali vključeni drugje

—

AD 150

Naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

—

AD 160

Komunalni/gospodinjski odpadki

—

AD 170

Izrabljeno aktivno oglje z nevarnimi lastnostmi zaradi njegove uporabe v anorganski kemični, organski kemični in farmacevtski industriji, obdelavi odpadnih voda, procesih za čiščenje zraka/plina in zaradi podobnih uporab

To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (17).

(c)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, poslanim v Romunijo, ki so navedeni v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (18).

(d)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (19), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (20) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (21) v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 2. 2004, str. 26).

(a)

Ne glede na člen 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	32 % po teži do 31. decembra 2006, 34 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 45 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Ne glede na člen 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah komunalnih odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	53 % po teži za leto 2011 in 57 % za leto 2012.

(c)

Ne glede na člen 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave za plastiko do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	8 % po teži do 31. decembra 2006, 10 % za leto 2007, 11 % za leto 2008 12 % za leto 2009 in 14 % za leto 2010.

(d)

Ne glede na člen 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	26 % po teži do 31. decembra 2006, 28 % za leto 2007, 33 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 42 % za leto 2010, 46 % za leto 2011 in 50 % za leto 2012.

(e)

Ne glede na člen 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	21 % po teži do 31. decembra 2006, 22 % za leto 2007, 32 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 44 % za leto 2010, 48 % za leto 2011 in 54 % za leto 2012.

(f)

Ne glede na člen 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave plastike, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastiko, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	16 % po teži za leto 2011 in 18 % za leto 2012.

(g)

Ne glede na člen 6(1)(e)(v) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave lesa do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	4 % po teži do 31. decembra 2006, 5 % za leto 2007, 7 % za leto 2008, 9 % za leto 2009 in 12 % za leto 2010.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 14(c) in točke 2, 3, 4 in 6 Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGSz dne 15. julija 1975 o odpadkih (22) in Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (23), se zahteve za nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo, za varstvo tal in vode, nadziranje plinov in stabilnost do 16. julija 2017 ne bodo uporabljale za 101 obstoječe komunalno odlagališče v Romuniji.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na to 101 obstoječe neustrezno komunalno odlagališče, v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 3 470 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 3 240 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 2 920 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 2 920 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 2 900 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 2 740 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 2 460 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 2 200 000 ton;

—	do 31. decembra 2014: 1 580 000 ton;

—	do 31. decembra 2015: 1 420 000 ton;

—	do 31. decembra 2016: 1 210 000 ton.

(b)

Ne glede na člen 5(3)(a) in (b) ter drugo alineo točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 23 obstoječih naprav do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2007:

1.	S.C. BEGA UPSOM Ocna Mureş, Ocna Mureş, okrožje Alba

Do 31. decembra 2008:

2.	S.C. TERMOELECTRICA SA - SE Doiceşti, Doiceşti, okrožje Dâmboviţa

3.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA, Cicani-Beterega, okrožje Gorj

4.	RAAN Drobeta - Turnu Severin - Sucursala ROMAG — TERMO, Drobeta Turnu Severin, okrožje Mehedinţi

Do 31. decembra 2009:

5.	OMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Craiova, Valea Mănăstirii, okrožje Dolj

6.	COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa II, okrožje Dolj

7.	COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa I, okrožje Dolj

8.	S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA - SE Paroşeni, Căprişoara, okrožje Hunedoara

9.	S.C. TERMICA SA Suceava, Suceava, okrožje Suceava

Do 31. decembra 2010:

10.	S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA, Bejan, okrožje Hunedoara

11.	S.C. ALUM Tulcea, Tulcea, okrožje Tulcea

Do 31. decembra 2011:

12.	S.C. UZINA TERMOELECTRICĂ GIURGIU SA, Giurgiu, okrožje Giurgiu

Do 31. decembra 2012:

13.	CET Bacău, Furnicări — Bacău, Bacău

14.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

15.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

16.	S.C. UZINELE SODICE Govora, Govora, okrožje Vâlcea

17.	S.C. CET Govora SA, Govora, okrožje Vâlcea

Do 31. decembra 2013:

18.	S.C. CET Arad, Arad, okrožje Arad

19.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

20.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

21.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

22.	CET II Iaşi, Holboca, okrožje Iaşi

23.	S.C. Uzina Electrică Zalău, Hereclean — Panic, okrožje Sălaj

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 23 obstoječih neustreznih komunalnih odlagališč v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 11 286 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 11 286 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 11 120 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 7 753 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 4 803 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 3 492 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 3 478 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 520 000 ton.

(c)

Ne glede na člen 5(3)(a) in (b) ter drugo alineo točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 5 obstoječih bazenov za jalovino do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2009:

1.	BĂIŢA Ştei, Fânaţe, okrožje Bihor

Do 31. decembra 2010:

2.	TRANSGOLD Baia Mare, Aurul-Recea, okrožje Maramureş

3.	MINBUCOVINA Vatra Dornei, Ostra-Valea Straja, okrožje Suceava

Do 31. decembra 2011:

4.	CUPRUMIN Abrud, Valea Şesei, okrožje Alba

5.	CUPRUMIN Abrud, Valea Ştefancei, okrožje Alba.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 5 obstoječih neustreznih bazenov za jalovino v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 6 370 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 5 920 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 3 820 000 ton nenevarnih);

—	do 31. decembra 2008: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

—	do 31. decembra 2009: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

—	do 31. decembra 2010: 4 640 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 540 000 ton nenevarnih);

—	do 31. decembra 2011: 2 470 000 ton (vse so nenevarne).

(d)

Ne glede na drugo alineo člena 2(g) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo 75/442/EGS in Direktivo Sveta 91/689/EGS se stalna lokacija, ki se uporablja za začasno shranjevanje nevarnih odpadkov, ustvarjenih v Romuniji, do 31. decembra 2009 ne bo štela kot odlagališče v Romuniji.

Romunija vsako leto do 30. junija, prvič 30. junija 2007, Komisiji predloži poročilo o postopnem izvajanju Direktive in upoštevanju teh vmesnih ciljev.

32002 L 0096: Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Ne glede na člene 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES Romunija do 31. decembra 2008 doseže stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto, stopnjo predelave, stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi.

C. KAKOVOST VODE

31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24. 10. 1983, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

—	31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17. 3. 1984, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo I k Direktivi 83/513/EGS ter člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/156/EGS se mejne vrednosti za odvajanje kadmija in živega srebra v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (24) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş -Valea Sărtaş- Baia de Arieş — okrožje Alba

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş - ape de mină- Baia de Arieş — okrožje Alba

EM TURŢ — Turţ — okrožje Satu Mare

SM BAIA BORŞA - evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Burloaia - Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

EM BAIA SPRIE — Baia Sprie — okrožje Maramureş

EM CAVNIC — Cavnic — okrožje Maramureş

EM BĂIUŢ — Băiuţ — okrožje Maramureş

S.C. Romplumb SA BAIA MARE-evacuare în canal de.transport — Baia Mare — okrožje Maramureş

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală - Baia Mare — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape flotaţie - Borşa — okrožje Maramureş

Romarm Tohan Zărneşti — Zărneşti — okrožje Braşov

S.C. Viromet SA Victoria — Victoria — okrožje Braşov

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 1 — Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 3 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 4 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 5 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 6 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 7 - Slatina — okrožje Olt

S.C. GECSAT Târnăveni — Târnăveni — okrožje Mureş

SGDP BAIA BORŞA - Borşa — okrožje Maramureş

SPGC SEINI — Seini — okrožje Maramureş

S.C. VITAL BAIA MARE-evacuare staţie - Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. IMI SA BAIA MARE-evacuare staţie mina Ilba - Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. WEST CONSTRUCT MINA SOCEA — Valea Socea — okrožje Maramureş

31984 L 0491: Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom heksaklorocikloheksana (UL L 274, 17. 10. 1984, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo I k Direktivi 84/491/EGS se mejne vrednosti za odvajanje lindana v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

S.C. Sinteza SA Oradea — Oradea — okrožje Bihor

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea — RâmnicuVâlcea — okrožje Vâlcea

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Borzeşti — okrožje Bacău

31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4. 7. 1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo II k Direktivi 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje heksaklorbenzena, heksaklorobutadiena, 1,2-dikloroetana (EDC - etilen diklorid), trikloroetilena (TRI) in triklorobenzena (TCB) v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

S.C. NUTRISAM SATU MARE- Ferma MOFTIN — Satu Mare — okrožje Satu Mare

S.C. MARLIN SA ULMENI — Ulmeni — okrožje Maramureş

S.C. PROMET — Satu Mare — okrožje Maramureş

ARDUDANA ARDUD — Ardud - okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA-evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

ERS CUG CLUJ - evacuare 3 — Cluj — Napoca — okrožje Cluj

S.C. ARMĂTURA CLUJ — 6 evacuări directe - Cluj Napoca — okrožje Cluj

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală — Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. OLTCHIM SA — Râmnicu Vâlcea — okrožje Vâlcea

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti-M 1 — Borzeşti — okrožje Bacău

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 — Slatina — okrožje Olt

S.C. TERAPIA CLUJ - evacuare staţie 3 + staţie 2 - Cluj Napoca — okrožje Cluj

S.C. PHOENIX ROMĂNIA CAREI — Carei — okrožje Satu Mare

S.C. SILVANIA ZALĂU — Zalău — okrožje Sălaj

SNP PETROM SA - ARPECHIM Piteşti — Piteşti — okrožje Argeş

S.C. TEHNOFRIG CLUJ - evacuare 1 - Cluj Napoca — okrožje Cluj

RBG ELCOND ZALĂU - Zalău — okrožje Sălaj

S.C. MUCART CLUJ - Cluj Napoca — okrožje Cluj

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila — Brăila — okrožje Brăila

STRATUS MOB SA Blaj — Blaj — okrožje Alba

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2018 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Romuniji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	do 31. decembra 2013 se doseže upoštevanje člena 3 Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000;

—	do 31. decembra 2015 se doseže upoštevanje člena 5(2) Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz člena 3 o zbiranju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

—	61 % do 31. decembra 2010,

—	69 % do 31. decembra 2013,

—	80 % do 31. decembra 2015.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz členov 4 in 5(2) o čiščenju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

—	51 % do 31. decembra 2010,

—	61 % do 31. decembra 2013,

—	77 % do 31. decembra 2015.

31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5. 12. 1998, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 5(2) in 8 ter Del B in Del C Priloge I k Direktivi 98/83/ES se vrednosti, določene za naslednje parametre, ne uporabljajo v celoti v Romuniji pod spodaj navedenimi pogoji:

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo in motnost v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev;

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo, amonij, aluminij, pesticide, železo in mangan v območjih poselitve z več kot 100 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, motnost, aluminij, železo, svinec, kadmij in pesticide v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, aluminij, železo, svinec, kadmij, pesticide in mangan v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev.

Romunija zagotovi izpolnjevanje zahtev Direktive v skladu z vmesnimi cilji, določenimi v spodnji tabeli:

Kraji, ki izpolnijo pogoje do 31. decembra 2006

Št. prebivalcev	Skupno št. krajev	Oksidacija %	Amonij %	Nitrati %	Motnost %	Aluminij %	Železo %	Kadmij Svinec %	Pesticidi %	Mangan %
<10 000	1 774	98,4	99	95,3	99,3	99,7	99,2	99,9	99,9	100
10 000 - 100 000	111	73	59,5	93,7	87	83,8	78,4	98,2	93,4	96,4
100 001 - 200 000	14	85,7	92,9	100	100	92,9	100	100	78,6	92,9
>200 000	9	77,8	100	100	100	88,9	88,9	100	88,9	88,9
SKUPAJ	1 908	96,7	96,7	95,2	98,64	98,64	97,9	99,8	99,4	99,7

Kraji, ki izpolnijo pogoje do konca 2010

Št. prebivalcev	Skupno št. krajev	Oksidacija %	Amonij %	Nitrati %	Motnost %	Aluminij %	Železo %	Kadmij Svinec %	Pesticidi %	Mangan %
<10 000	1 774	100	99,5	97,7	99,7	99,7	99,3	99,9	99,9	100
10 000 - 100 000	111	100	80,2	97,3	100	94,6	90	98,2	96,4	96,4
100 001 - 200 000	14	100	100	100	100	100	100	100	100	100
>200 000	9	100	100	100	100	100	100	100	100	100
SKUPAJ	1 908	100	98,32	97,7	99,7	99,4	98,7	99,8	99,7	99,7

To odstopanje se ne uporablja za pitno vodo, ki je namenjena za predelavo hrane.

D. INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom ne uporabljajo v Romuniji za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

Do 31. decembra 2008:

1.	S.C. CARBID FOX SA Târnăveni (glavna dejavnost 4.2)

2.	S.C. AVICOLA SA Ferma Gârleni - Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

3.	S.C. EXPERT 2001 IMPEX SRL Bistriţa-Năsăud (glavna dejavnost 6.6)

Do 31. decembra 2009:

4.	S.C. UCM Reşiţa-Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.2)

5.	S.C. SICERAM SA Mureş (glavna dejavnost 3.5)

6.	S.C. BEGA UPSOM SA Alba (glavna dejavnost 4.2)

7.	S.C. CELROM SA Mehedinţi (glavna dejavnost 6.1)

8.	S.C. COMCEH SA Călăraşi-Călăraşi (glavna dejavnost 6.1 b)

9.	S.C. ECOPAPER SA Zărneşti-Braşov (glavna dejavnost 6.1 b)

10.	S.C. RIFIL SA Neamţ (glavna dejavnost 6.2)

11.	S.C. AVICOLA SA Ferma Războieni-Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

12.	S.C. AVIMAR SA Maramureş (glavna dejavnost 6.6 a)

13.	S.C. AVICOLA SA Iaşi-Ferma Leţcani — Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

14.	COMBINATUL AGROINDUSTRIAL Curtici-Arad (glavna dejavnost 6.6 b)

15.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Bora-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

16.	S.C. SUINTEST Oarja SA — Argeş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

17.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Andrăşeşti-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

18.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Perieţi-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

19.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Gheorghe Doja-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2010:

20.	S.C. ROMPLUMB SA Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

21.	S.C. ROMRADIATOARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.5 b)

22.	S.C. ELECTROMONTAJ SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

23.	HOLCIM (Romania) — Ciment Câmpulung Argeş (glavna dejavnost 3.1)

24.	S.C. ETERMED SA Medgidia — Constanţa (glavna dejavnost 3.2)

25.	S.C. CONGIPS SA (Azbest) Bihor (glavna dejavnost 3.2)

26.	S.C. HELIOS SA Aştileu-Bihor (glavna dejavnost 3.5)

27.	S.C. SOFERT SA Bacău (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

28.	S.C. CHIMOPAR SA Bucureşti (glavna dejavnost 4.1)

29.	S.C. ANTIBIOTICE SA Iaşi (glavna dejavnost 4.5)

30.	S.C. ROMPETROL PETROCHEMICALS SRL Constanţa (glavna dejavnost 4.1)

31.	S.C. LETEA SA Bacău (glavna dejavnost 6.1 a)

32.	S.C. ZAHAR Corabia SA-Olt (glavna dejavnost 6.4 b)

33.	S.C. TARGO SRL Timiş (glavna dejavnost 6.4)

34.	S.C. SUINPROD Roman-Neamţ (glavna dejavnost 6.6 b)

35.	S.C. LUCA SUINPROD SA Codlea -Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

36.	S.C. AVICOLA Costeşti Argeş-Argeş (glavna dejavnost 6.6 b)

37.	S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Brad -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

38.	S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL Olt (glavna dejavnost 6.6 a)

39.	S.C. AVICOLA SA Ferma Gherăieşti — Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

40.	S.C. CARNIPROD SRL Tulcea — Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

41.	S.C. PIGCOM SA Satu Nou-Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

42.	S.C. AGROPROD IANCU SRL Urziceni-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

43.	S.C. CRUCIANI IMPEX SRL Deduleşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6)

44.	S.C. AGROFLIP Bontida - Cluj (glavna dejavnost 6.6 b, c)

45.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Amara — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

46.	S.C. ISOVOLTA GROUP SA Bucureşti (glavna dejavnost 6.7)

47.	S.C. SAMOBIL SA Satu Mare (glavna dejavnost 6.7)

48.	S.C. ELECTROCARBON SA Slatina-Olt (glavna dejavnost (6.8)

49.	S.C. TRANSGOLD SA Baia Mare-Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

Do 31. decembra 2011:

50.	S.C. ORGANE DE ASAMBLARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

51.	HEIDELBERG CEMENT - Fieni Cement Dâmboviţa (glavna dejavnost 3.1)

52.	CARMEUSE România SA Argeş (glavna dejavnost 3.1)

53.	S.C. RESIAL SA Alba (glavna dejavnost 3.5)

54.	SOCIETATEA NATIONALĂ A PETROLULUI PETROM SA Sucursala Craiova, Combinatul Doljchim-Dolj (glavna dejavnost 4.2, 4.1)

55.	S.C. USG SA Vâlcea (glavna dejavnost 4.2 d)

56.	S.C. ULTEX SA Ţăndărei-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

57.	S.C. CARMOLIMP SRL Viştea de Sus - Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

58.	S.C. AVICOLA Buftea - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

59.	S.C. AVICOLA SA Ferma Hemeiuş-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

60.	S.C. SUINPROD SA Zimnicea — Ferma Zimnicea-Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

61.	S.C. SUINPROD SA Bilciureşti - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6)

62.	S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Baldovineşti -Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

63.	S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Tichileşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

64.	S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

65.	S.C. KING HAUSE ROM Cornetu SRL Filiala Mavrodin — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

66.	S.C. AVIKAF PROD IMPEX SRL Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

67.	S.C. SUINPROD SA Zimnicea - Ferma Dracea - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

68.	S.C. ROMCIP Salcia — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

69.	S.C. AVIPUTNA SA Goleşti - Vrancea (glavna dejavnost 6.6 a)

70.	S.C. NUTRICOM SA Olteniţa — Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 b)

71.	S.C. PIGALEX SA Alexandria — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

72.	S.C. PIC ROMÂNIA SRL Vasilaţi - Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 c)

73.	S.C. SUINTEST SA Fierbinţi -Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

74.	S.C. AGRIVAS SRL Vaslui (glavna dejavnost 6.6 a)

75.	S.C. AVICOLA Buftea SA Punct de lucru Turnu Măgurele - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

76.	S.C. C+C SA Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

Do 31. decembra 2012:

77.	SNP PETROM SA Sucursala ARPECHIM Piteşti-Argeş (dejavnosti 1.2, 4.1)

78.	S.C. ROMPETROL Rafinare SA Constanţa (dejavnost 1.2)

79.	COMBINATUL DE OŢELURI SPECIALE Târgovişte-Dâmboviţa (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

80.	S.C. COMBINATUL DE UTILAJ GREU SA Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3 b)

81.	S.C. IAIFO Zalău-Sălaj (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4)

82.	S.C. ALTUR SA Olt (glavna dejavnost 2.5)

83.	CNCAF MINVEST SA DEVA Filiala DEVAMIN SA Deva, Exploatarea minieră Deva-Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

84.	S.C. MONDIAL SA Lugoj-Timiş (glavna dejavnost 3.5)

85.	S.C. MACOFIL SA Târgu Jiu-Gorj (glavna dejavnost 3.5)

86.	S.C. CERAMICA SA Iaşi (glavna dejavnost 3.5)

87.	S.C. FIBREXNYLON SA Neamţ (glavna dejavnost 4.1 b, d; 4.2 b; 4.3)

88.	S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, c, d, f; 4.2 b, c, d; 4.4)

89.	S.C. PEHART SA Petreşti- Alba (glavna dejavnost 6.1 b)

90.	S.C. TABACO-CAMPOFRIO SA Tulcea (glavna dejavnost 6.4 a)

91.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Ion Ghica-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

92.	S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Aviasan -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

93.	S.C. ITAL TRUST Racoviţă SA — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

94.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Parţa-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

95.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Pădureni-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

96.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Peciu Nou-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

97.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Periam-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

98.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Ciacova-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

99.	S.C. AVICOLA LUMINA SA - Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2013:

100.	S.C. UNIO SA Satu Mare (glavna dejavnost 2.3 b)

101.	S.C. ARTROM SA Slatina — Olt (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

102.	S.C. IAR SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

103.	S.C. ARIO SA Bistriţa Năsăud (glavna dejavnost 2.4)

104.	S.C. LAFARGE ROMCIM SA Medgidia - Constanţa (glavna dejavnost 3.1)

105.	S.C. CARS SA Târnăveni - Mureş (glavna dejavnost 3.5)

106.	S.C. CASIROM SA Cluj (glavna dejavnost 3.5)

107.	S.C. TURNU SA Turnu Măgurele — Teleorman (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

108.	S.C. COMBINATUL DE ÎNGRĂŞĂMINTE CHIMICE SA Năvodari — Constanţa (glavna dejavnost 4.3)

109.	S.C. AMBRO Suceava SA - Suceava (glavna dejavnost 6.1 a, b)

110.	S.C. ROMSUIN TEST Periş SA - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

111.	S.C. NUTRICOD Codlea Sucursala Sfântu Gheorghe - Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

112.	S.C. HADITON GRUP SRL Argeş (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2014:

113.	S.C. PETROM SA Rafinăria PETROBRAZI - Prahova (dejavnost 1.2)

114.	S.C. RAFINĂRIA ASTRA ROMÂNĂ SA Ploieşti - Prahova (dejavnost 1.2)

115.	S.C. ROMPETROL Rafinăria VEGA - Prahova (dejavnost 1.2)

116.	S.C. PETROTEL LUKOIL SA - Prahova (dejavnost 1.2)

117.	S.C. ISPAT SIDEX SA Galaţi (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

118.	S.C. SIDERURGICA SA Hunedoara (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

119.	S.C. KVAERNER IMGB SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

120.	S.C. SOMETRA SA Copşa Mică - Sibiu (glavna dejavnost 2.5 a, 2.5 b, 2.1, 2.4)

121.	S.C. FERAL SRL Tulcea (glavna dejavnost 2.5 a)

122.	S.C. METALURGICA SA Aiud - Alba (glavna dejavnost 2.4, 2.3 b)

123.	S.C. NEFERAL SA Ilfov (glavna dejavnost 2.5 b)

124.	S.C. INDUSTRIA SÂRMEI SA Câmpia Turzii-Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3, 2.6)

125.	S.C. METALURGICA SA Vlăhiţa-Harghita (glavna dejavnost 2.5 b)

126.	S.C. UPETROM 1 Mai SA Prahova (glavna dejavnost 2.2)

127.	S.C. LAMINORUL SA Brăila (glavna dejavnost 2.3)

128.	S.C. AVERSA SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

129.	S.C. FORMA SA Botoşani (glavna dejavnost 2.3)

130.	S.C. ISPAT TEPRO SA Iaşi (glavna dejavnost 2.3 c)

131.	S.C. URBIS Armături Sanitare SA-Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

132.	S.C. BALANŢA SA Sibiu (glavna dejavnost 2.6)

133.	S.C. COMMET SA Galaţi (glavna dejavnost 2.6)

134.	CNACF MINVEST SA Deva Filiala DEVAMIN Exploatarea minieră Veţel Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

135.	S.C. MOLDOMIN SA Moldova Nouă-Caraş Severin (glavna dejavnost 2.5)

136.	S.C. FIROS SA Bucureşti (glavna dejavnost 3.3)

137.	S.C. SINTER-REF SA Azuga-Prahova (glavna dejavnost 3.5)

138.	S.C. PRESCOM Braşov SA-Braşov (glavna dejavnost 3.1)

139.	S.C. MELANA IV SA Neamţ (dejavnost 4.1)

140.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea-Vâlcea (glavna dejavnost 4.1, 4.2, 4.3)

141.	S.C. AMONIL SA Slobozia — Ialomiţa (glavna dejavnost 4.3, 4.2)

142.	CAROM SA Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, i)

143.	AZOCHIM SA Săvineşti-Neamţ (glavna dejavnost 4.2)

144.	S.C. UZINA DE PRODUSE SPECIALE Făgăraş SA Braşov (glavna dejavnost 4.6)

145.	S.C. SINTEZA SA Oradea- Bihor (glavna dejavnost 4.1 g; 4.2 d, e; 4.4)

146.	S.C. CHIMPROD SA Bihor (glavna dejavnost 4.1 b, 4.5)

147.	S.C. AZUR SA Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 4.1)

148.	S.C. PUROLITE SA Victoria — Braşov (glavna dejavnost 4.1 d, h)

149.	S.C. CELHART DONARIS SA Brăila (glavna dejavnost 6.1)

150.	S.C. VRANCART SA Adjud-Vrancea (glavna dejavnost 6.1 b)

151.	S.C. PIM SA Sibiu (glavna dejavnost 6.3)

152.	S.C. DANUBIANA Roman SA Neamţ (glavna dejavnost 6.4 b)

153.	S.C. ZAHĂRUL Românesc SA Ţăndărei — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

154.	S.C. VASCAR SA Vaslui (glavna dejavnost 6.4 a)

155.	S.C. MULTIVITA SA Negru Voda - Constanţa (glavna dejavnost 6.5)

156.	S.C. SUINPROD SA Prahova (glavna dejavnost 6.6 a)

157.	S.C. AVICOLA SA Ferma Şerbăneşti-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

158.	S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru CSHD Mihăileşti (glavna dejavnost 6.6 a)

159.	S.C. SUINPROD SA Bumbeşti Jiu -Gorj (glavna dejavnost 6.6 a)

160.	S.C. SIBAVIS SA Sibiu — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 a)

161.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 1 Frănceşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

162.	S.C. AVIA AGROBANAT SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

163.	S.C. AVICOLA Găieşti SA - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

164.	S.C. VENTURELLI PROD SRL Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

165.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Budeşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

166.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni Mihăieşti-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

167.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 2 Frănceşti -Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

168.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

169.	S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala Cluj-Sălişte-Cluj (glavna dejavnost 6.6 a)

170.	S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala CSHD Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.6 a)

171.	S.C. Cereal Prod SA - Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

172.	S.C. AVICOLA Mangalia SA Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

173.	S.C. AVICOLA SA Constanţa-Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

174.	S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru Butimanu-Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

175.	S.C. EUROPIG SA Poiana Mărului - Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

176.	S.C. SUINPROD SA Leţ — Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

177.	S.C. AVICOLA Şiviţa SA Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

178.	S.C. COLLINI SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

179.	S.C. AGROSAS SRL Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

180.	S.C. FLAVOIA SRL Platforma Hereclean- Sălaj (glavna dejavnost 6.6 a)

181.	S.C. ELSID SA Titu — Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.8)

Do 31. decembra 2015:

182.	S.C. RAFINĂRIA STEAUA ROMÂNĂ SA Câmpina - Prahova (dejavnost 1.2)

183.	S.C. TRACTORUL UTB SA Braşov (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4, 2.6, 6.7)

184.	S.C. ISPAT Petrotub SA Neamţ (glavna dejavnost 2.3, 6.7)

185.	S.C. ARO SA Argeş (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

186.	S.C. STIMET SA Sighişoara — Mureş (glavna dejavnost 3.3)

187.	S.C. BEGA REAL SA Pleşa - Prahova (glavna dejavnost 3.5)

188.	S.C. AZOMUREŞ SA Târgu Mureş-Mureş (glavna dejavnost 4.2, 4.3)

189.	S.C. COLOROM SA Codlea-Braşov (glavna dejavnost 4.1 j)

190.	S.C. SOMEŞ SA Dej - Cluj (glavna dejavnost 6.1 a, b)

191.	S.C. OMNIMPEX Hârtia SA Buşteni- Prahova (glavna dejavnost 6.1 b)

192.	S.C. PERGODUR Internaţional SA Neamţ (glavna dejavnost 6.1 b)

193.	S.C. PROTAN SA -Popeşti Leordeni-Ilfov (glavna dejavnost 6.5)

194.	S.C. PROTAN SA Bucureşti Sucursala Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.5)

195.	S.C. PROTAN SA-Cluj (glavna dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se za te obrate izdajo popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

32000 L 0076: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28. 12. 2000, str. 91).

Ne glede na člene 6, 7(1) in 11 Direktive 2000/76/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve glede meritev do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za 52 sežigalnic medicinskih odpadkov in do 31. decembra 2008 za 58 sežigalnic medicinskih odpadkov v Romuniji.

Romunija vsako leto ob koncu prvega trimesečja, prvič pa 30. marca 2007, Komisiji poroča o zaprtju neustreznih obratov za termično obdelavo nevarnih odpadkov in količini obdelanih medicinskih odpadkov iz preteklega leta.

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Ne glede na člen 4(3) in del A Prilog III in IV k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

Do 31. decembra 2009:

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel x 470 MWth

Do 31. decembra 2010:

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.1, 2 kotla x 396,5 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

S.C. COLTERM SA No. 7, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

Do 31. decembra 2011:

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla x 80 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.2, 2 CAF x 116 MWth + 2 x CR 68 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 2 DAV3 + HPM 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2012:

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 343 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI VEST No. 1, 2 parna kotla x 458 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

Do 31. decembra 2013:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No.2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 269 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 2, 2 parna kotla x 458 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI PROGRESUL No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C.C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

S.C.TERMICA S.A SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 540 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2008: 530 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2010: 336 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2013: 148 000 ton SO2/leto.

(b)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 2, 1 kotel x 81 MWth

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 3, 4 kotli x 81 MWth

PRODITERM BISTRIŢA, 2 vročevodna kotla x 116 MWth + 2 parna kotla x 69 MWth

S.C. C.E.T. BRAŞOV SA No.1, 2 kotla x 337 MWth

REGIA AUTONOMĂ DE TERMOFICARE CLUJ, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 2, 2 industrijska parna kotla x 72 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. COLTERM SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58,1 MWth

Do 31. decembra 2009:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel CR x 403 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. TERMICA TÂRGOVIŞTE,1 vročevodni kotel x 58,15 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No. 1, 2 kotla x 396,5 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 2, 2 parna kotla x 283 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 3, 1 parni kotel x 72,3 MWth

Do 31. decembra 2010:

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No 1, 2 skupna parna kotla x 127 MWth + 269 MWth

S.C. C.E.T SA No. 2 Brăila, 2 kotla x 110 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 1, 2 kotla x 45,94 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 2, 1 kotel x 73 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 3, 1 kotel x 73 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 4,, 1 kotel x 73 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 3, 3 kotli za proizvodnjo energije x 293 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 1, 3 parni kotli x 94 MWth

S.C.TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 1, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. ENET SA No. 1, 3 kotli x 18,5 MWth

S.C. ENET SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

Do 31. decembra 2011:

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla + 1 kotel x 80 MWth

S.C. TERMON SA ONEŞTI, 3 kotli x 380 MWth

S.C. CET SA No. 1 BRĂILA 2 kotla x 110 MWth

S.C. TERMICA SA No. 1 BOTOŞANI, 3 vročevodni kotli x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No.12, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No 16, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 4, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 1, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA SE IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 3, 4 vročevodni kotli x 116 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 1, 3 kotli x 330 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

S.C. ROMPETROL SA BUCUREŞTI VEGA PLOIEŞTI, 3 tehnološki parni kotli x 24,75 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

S.C. COLTERM SA No. 4, 1 vročevodni kotel x 116,1 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2012:

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 2, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 5, 4 parni kotli x 277 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

Do 31. decembra 2013:

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 14, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 293 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 1, 1 parni kotel x 277 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No, 4, 1 parni kotel x 277 MWth

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

S.C. COLTERM SA No. 7, 2 vročevodna kotla x 116,3 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

S.C. ENET SA VRANCEA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 128 000 ton/leto

—	do leta 2008: 125 000 ton/leto

—	do leta 2010: 114 000 ton/leto

—	do leta 2013: 112 000 ton/leto

(c)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za prah ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

Do 31. decembra 2009:

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 345 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 parni kotli x 285 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

Do 31. decembra 2010:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

S.C. TERMOELECTRICA DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

S.C. COMPLEX ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. CET GOVORA SA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2011:

S.C. COMPLEX ENERGETIC CRAIOVA SE CRAIOVA II-No. 2, 2 CAF x 116 MWth + 2 CR x 68 MWth

S.C. COMPLEX ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. ALUM SA TULCEA No 1, 3 kotli x 84,8 MWth + 1 x 72,6 MWth

S.C. CET GOVORA SA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Do 31. decembra 2013:

S.C. COMPLEX ENERGETIC Rovinari SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 parni kotli x 85,4 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 x 269 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 38 600 ton/leto

—	do leta 2008: 33 800 ton/leto

—	do leta 2010: 23 200 ton/leto

—	do leta 2013: 15 500 ton/leto

(d)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid, ki se od 1. januarja 2016 uporabljajo za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo večjo od 500 MWth, ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave:

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 parni kotel x 269 MWth;

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth;

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth;

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No, 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

S.C.TERMICA SA SUCEAVA, No. 1, 2 kotla x 296 MWth.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2016: 80 000 ton/leto;

—	do leta 2017: 74 000 ton/leto.

(e)

Romunija Komisiji do 1. januarja 2011 predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze za uporabo pravnega reda EU. Ta dva načrta zagotovita nadaljnje zmanjševanje emisij, na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev iz zgornjih odstavkov (a) do (d), predvsem emisij v letu 2012. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da načrta ne zadostujeta za doseganje ciljev, o tem obvesti Romunijo. V naslednjih treh mesecih Romunija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz III-360. člena Ustave.

(1) Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprila 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(4) V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8). Sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(5) UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(6) V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8), sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(7) UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(8) UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(9) Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ (UL L 286, 6.10.1991, str. 20).

(10) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1. 2. 2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 4).

(11) Tranzitni sporazum med Evropsko skupnostjo in Romunijo o prevozu blaga po cesti z dne 28. junija 2001 (UL L 142, 31. 5. 2002, str. 75).

(12) UL L 228, 9. 9. 1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30. 4. 2004, str. 1).

(13) Km v delu = cestni odseki, na katerih se izvajajo dela med referenčnim letom. Ta dela se lahko začnejo v referenčnem letu ali pa so se začela v prejšnjem letu.

(14) Kilometri že v uporabi = cestni odseki, na katerih so dela končana ali so dani v uporabo v referenčnem letu.

(15) UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(16) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(17) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(18) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(19) UL L 275, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(20) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(21) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(22) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(23) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(24) UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(25) UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Dodatek A k prilogi VII

Prestrukturiranje romunske jeklarske industrije (Kot je navedeno v Boddelku 4. poglavja priloge VII)

I. DEL

PODJETJA, KI PREJEMAJO DRŽAVNO POMOČ PO PROGRAMU ZA PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA ROMUNIJE

—	Ispat Sidex Galaţi

—	Siderurgica Hunedoara

—	COS Târgovişte

—

CS Reşiţa

—	IS Câmpia Turzii

—	Donasid (Siderca) Călăraşi

II. DEL

ČASOVNI RAZPORED IN OPIS SPREMEMB ZMOGLJIVOSTI (1)

	Obrat	Sprememba zmogljivosti (v tonah)	Datum prenehanja proizvodnje	Datum trajnega zaprtja
Siderurgica Hunedoara	Jeklo za žice št. 1	–400 000	1995	1997
	Jeklo za žice št. 3	–280 000	1998	2000
	Srednje težko profilirano jeklo	–480 000	Prvo četrtletje leta 2008	Drugo četrtletje leta 2008
IS Câmpia Turzii	Jeklo za žice št. 1	–80 000	1995	1996
CS Reşiţa	Lahko profilirano jeklo	–80 000	2000	2001
	Tekalna kolesa	–40 000	1999	2000
	Težko profilirano jeklo	–220 000	Zadnje četrtletje leta 2007	Drugo četrtletje leta 2008
	Srednje težko in posebno profilirano jeklo	–120 000	Zadnje četrtletje leta 2006	Zadnje četrtletje leta 2007
Donasid (Siderca) Călăraşi	Srednje težko profilirano jeklo	–350 000	1997	1999
	Neto sprememba zmogljivosti	–2 050 000

III. DEL

KAZALCI PRESTRUKTURIRANJA

1. Rentabilnost

Ob upoštevanju posebnih računovodskih pravil, ki jih uporablja Komisija, vsako upravičeno podjetje najkasneje 31. decembra 2008 doseže minimalni letni bruto poslovni izid, ki predstavlja 10 % od prometa za neintegrirana jeklarska podjetja in 13,5 % za integrirane jeklarne, ter minimalni donos lastnega kapitala 1,5 % od prometa. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 B. oddelka 4. poglavja Priloge VII.

2. Produktivnost

Do 31. decembra 2008 se postopno doseže skupna produktivnost, ki je primerljiva s tisto, ki jo dosega jeklarska industrija v EU. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 oddelka B 4. poglavja Priloge VII.

3. Zmanjšanje stroškov

Posebno pozornost se posveti zmanjšanju stroškov kot enemu izmed ključnih elementov rentabilnosti. Zmanjšanje stroškov se izvede v celoti, v skladu s poslovnimi načrti upravičenih podjetij.

IV. DEL

OKVIRNI SEZNAM ZAHTEVANIH INFORMACIJ

1. Proizvodnja in učinki na trgu

—	mesečna proizvodnja surovega jekla, vmesnih in končnih izdelkov po kategorijah in po skupinah proizvodov,

—	prodani proizvodi, vključno s količinami, cenami in trgi; razdelitev po vrstah proizvodov.

2. Investicije

—	podrobnosti o izvedenih investicijah,

—	datum zaključka investicij,

—	stroški investicije, viri financiranja in znesek morebitne povezane pomoči,

—	datum morebitnega plačila pomoči.

3. Zmanjšanje delovne sile

—	število in časovna razporeditev,

—	spremembe v zaposlovanju v upravičenih podjetjih (upošteva razlikovanje med direktnim in indirektnim zaposlovanjem),

—	spremembe v zaposlovanju v nacionalnem jeklarskem sektorju.

4. Zmogljivost (upoštevaje celoten jeklarski sektor v Romuniji)

—	datum ali predvideni datum prenehanja proizvodnje v zmogljivostih, izraženih v MPP (MPP-največja možna letna proizvodnja, ki je dosegljiva v običajnih delovnih pogojih), ki se jih bo zaprlo, in njihov opis,

—	datum (ali predvideni datum) demontaže zadevne naprave in podrobnosti demontaže, kot je opredeljena v Odločbi Komisije št. 3010/91/ESPJ o informacijah, ki jih morajo o svojih naložbah pošiljati jeklarska podjetja (2),

—	datum (ali predvideni datum) vzpostavitve novih zmogljivosti in njihov opis,

—	spremembe v skupnih zmogljivostih v Romuniji za surovo jeklo in končne proizvode po kategorijah.

5. Stroški

—	razdelitev stroškov in njihovo spreminjanje v preteklosti in v prihodnosti, predvsem glede prihrankov stroškov za delovno silo, porabo energije, surovine, glede zmanjšanja pritiklin in zunanjih storitev.

6. Finančni rezultati

—

spremembe izbranih ključnih finančnih razmerij, ki omogočajo preverjanje, da je bil narejen napredek v smeri večje rentabilnosti (finančni rezultati in razmerja morajo biti posredovani v obliki, ki omogoča primerjavo z načrtom podjetja za finančno prestrukturiranje in morajo vključevati Komisijin preizkus rentabilnosti),

—	podrobnosti o plačanih dajatvah in davkih, vključno z informacijami o vsakršnih odstopanjih od običajno uporabljenih davčnih in carinskih predpisov,

—	raven finančnih obremenitev,

—	podrobnosti in časovni razpored odplačevanja že podeljenih pomoči v skladu s pogoji tega protokola,

—	modalitete in pogoji vseh novih posojil (ne glede na vir).

7. Ustanovitev novega podjetja ali novih naprav, ki pomeni povečanje zmogljivosti

—	identiteta vsakega udeleženca iz zasebnega in javnega sektorja,

—	viri financiranja udeležencev za izgradnjo novega podjetja ali novih naprav,

—	modalitete in pogoji udeležbe zasebnih in javnih imetnikov deležev,

—	poslovodna struktura novega podjetja.

8. Spremembe lastništva

(1) Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ z dne 15. oktobra 1991 (UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20).

(2) UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20.

Dodatek B k prilogi VII

Seznam obratov za proizvodnjo mesa, mesa perutnine, mleka in mlečnih izdelkov iz I. pododdelka B. oddelka priloge VII

Obrati za proizvodnjo mesa

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	5806/2000	Comb Agroind Curtici	Str. Revoluţiei, nr.33, Curtici, jud. Arad
2	5065/2000	S.C. RB Prod S.R.L.	Str. Constituţiei, Arad, jud. Arad
3	101/2000	S.C. Cominca S.A.	Str. Octavian Goga, nr. 4, Oradea, jud. Bihor
4	102/1999	S.C. Prodaliment S.A.	Str. Republicii, nr. 101, Salonta, jud. Bihor
5	115/1996	S.C. Ferm Com Prod S.R.L.	Căldărăşti, jud. Buzău
6	1446/2002	S.C. Izocon MC S.A.	Cuza Vodă, jud. Călăraşi
7	19/2002	S.C. Carnob S.R.L.	Str. Lebedelor, nr. 1, Lumina, jud. Constanţa
8	154/1999	S.C. Casalco S.A.	Str. Jókai Mór, nr. 9-11, Sf. Gheorghe, jud. Covasna
9	312/1999	S.C. Olas Prod S.R.L.	Str. N. Romanescu, nr. 28, Craiova, jud. Dolj
10	58/2001	S.C. Elan Trident S.R.L.	Str. Rákóczi, Miercurea Ciuc, jud. Harghita
11	143/1999	S.C. Lorialba Prest S.R.L.	Str. Crişul Alb, nr. 1, Brad, jud. Hunedoara
12	4585/2002	S.C. Agro Prod Com Dosa S.R.L.	Str. Principală, nr. 79, Chibed, jud. Mureş
13	2585/2000	S.C. Cazadela S.R.L.	Str. Oltului, nr. 34, Reghin, jud. Mureş
14	4048/2000	S.C. Coniflor S.R.L.	Str. Petru Maior, Gurghiu, jud. Mureş
15	422/1999	S.C. Prodprosper S.R.L.	Str. Dumbravei, nr. 18, Dumbrava Roşie, jud. Neamţ
16	549/1999	S.C. Tce 3 Brazi S.R.L.	Zăneşti, jud. Neamţ
17	24/2000	S.C. Spar S.R.L.	Str. Gării, nr. 10, Potcoava, jud. Olt
18	2076/2002	S.C. Simona S.R.L.	Str. Popa Şapcă, nr. 105, Balş, jud. Olt
19	86/2002	S.C. Universal S.R.L.	Crişeni, jud. Sălaj
20	5661/2002	S.C. Harald S.R.L.	Str. Mânăstirea Humorului, nr. 76A, jud. Suceava
21	6066/2002	S.C. Raitar S.R.L.	Cornu Luncii, jud. Suceava
22	5819/2002	S.C. Mara Alex S.R.L.	Milişăuţi, jud. Suceava
23	93/2003	S.C. Mara Prod Com S.R.L.	Str. Abatorului, nr. 1 bis, Alexandria, jud. Teleorman
24	1/2000	S.C. Diana S.R.L.	Bujoreni, jud. Vâlcea
25	6/1999	S.C. Diana Prod S.R.L.	Vlădeşti, jud. Vâlcea

Obrati za proizvodnjo mesa perutnine

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	2951/2000	S.C. Agronutrisco Impex S.R.L.	Str. Abatorului, nr. 2A, Mihăileşti, jud. Giurgiu
2	3896/2002	S.C. Oprea Avicom S.R.L.	Str. Dealul Viilor, nr. 5, Crăieşti, jud. Mureş

Obrati za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	999/2000	S.C. Alba Lact S.A.	Str. Muncii, nr. 4, Alba Iulia, jud. Alba
2	5158/8.11.2002	S.C. Biolact Bihor S.R.L.	Paleu, jud. Bihor
3	2100/8.11.2001	S.C. Bendearcris S.R.L.	Miceştii de Câmpie, nr. 202A, jud. Bistriţa-Năsăud
4	2145/5.3.2002	S.C. Lech Lacto S.R.L.	Lechinţa, nr. 387, jud. Bistriţa-Năsăud
5	395/18.6.2001	S.C. Lacto Solomonescu S.R.L.	Miron Costin, Vlăsineşti, jud. Botoşani
6	115/1.2.2002	S.C. Comintex S.R.L. Darabani	Darabani, jud. Botoşani
7	A343827/ 30.8.2002	S.C. Prodlacta S.A.	Str. Gării, nr. 403, Homorod, jud. Braşov
8	258/10.4.2000	S.C. Binco Lact S.R.L.	Săcele, jud. Constanţa
9	12203/25.9.2003	S.C. Lacto Genimico S.R.L.	Str. Căşăriei nr. 2A, Hârşova, jud. Constanţa
10	2721/28.8.2001	S.C. Industrializarea Laptelui S.A.	B-dul Independenţei, nr. 23, Târgovişte, jud. Dâmboviţa
11	4136/10.6.2002	S.C. Galmopan S.A.	B-dul G. Coşbuc, nr. 257, Galaţi, jud. Galaţi
12	5/7.5.1999	S.C. Sandralact S.R.L.	Şos. Bucureşti-Giurgiu, km. 23, jud. Giurgiu
13	213/1996	S.C. Paulact S.R.L.	Str. Principală, nr. 28, Sânpaul, jud. Harghita
14	625/21.11.1996	S.C. Lactis S.R.L.	Str. Beclean, nr. 31, Odorheiu Secuiesc, jud. Harghita
15	913/17.3.2000	S.C. Lactex — Reghin S.R.L.	Jabeniţa, nr. 33, jud. Mureş
16	207/21.4.1999	S.C. Midatod S.R.L.	Ibăneşti, nr. 273, jud. Mureş
17	391/23.4.1999	S.C. Kubo Ice Cream Company S.R.L.	Str. Dumbravei, nr. 5, Piatra Neamţ, jud. Neamţ
18	1055/10.7.2000	S.C. Oltina S.A.	Str. A. I. Cuza, nr. 152, Slatina, jud. Olt
19	282/1999	S.C. Calion S.R.L.	Str. Gheorghe Doja, nr. 39, Jibou, jud. Sălaj
20	1562/27.12.1999 5750/23.5.2002	S.C. Bucovina S.A. Suceava	Str. Humorului Street, nr.4, Suceava, jud. Suceava
21	1085/26.5.1999	S.C. Bucovina S.A. Falticeni	Str. Izvor, nr.5, Falticeni, jud Suceava
22	5614/20.4.2002	S.C. Coza Rux S.R.L.	Str. Burdujeni, nr.11 A, Suceava, jud. Suceava
23	1659/27.3.2003	S.C. Ecolact S.R.L.	Milisauti, jud. Suceava
24	1205/5.10.1999	S.C. Pro Putna S.R.L.	Putna, jud. Suceava
25	5325/13.2.2002	S.C. Cetina Prod Lact S.R.L.	Neagra Sarului, Saru Dornei, jud. Suceava
26	5245/6.11.2001	S.C. Simultan S.R.L.	Ortisoara, jud. Timis
27	2459/21.8.2002	S.C. Zan S.R.L.	Str. Celulozei, nr.5, Zarnesti, jud. Brasov

PRILOGA VIII

Razvoj podeželja (iz 34. člena Protokola)

I. ODDELEK

ZAČASNI DODATNI UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

A. Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

(1)

Podpora za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, prispeva k naslednjim ciljem:

(a)	pomagati blažiti težave, povezane s preobrazbo podeželja v razmerah, ko sta kmetijski sektor in kmetijsko gospodarstvo Bolgarije in Romunije izpostavljena konkurenčnim pritiskom enotnega trga;

(b)	olajšuje in spodbuja prestrukturiranje kmetij, ki še niso ekonomsko sposobne preživetja.

V tej prilogi „delno samooskrbne kmetije“ pomeni kmetije, ki prvenstveno proizvajajo za lastno porabo, vendar del svoje proizvodnje tudi tržijo.

(2)

Da lahko koristi podporo, mora kmet predložiti poslovni načrt, ki:

(a)	izkazuje bodočo ekonomsko sposobnost preživetja kmetije;

(b)	vsebuje podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)	opredeljuje faze in cilje.

(3)	Upoštevanje poslovnega načrta iz točke (2) se ponovno pregleda po treh letih. Če prehodni cilji iz načrta v času triletnega ponovnega pregleda niso bili doseženi, se nadaljnja podpora ne podeli, vendar se povračilo že prejetih zneskov zaradi tega ne bo zahtevalo.

(4)	Podpora se izplačuje letno v obliki pavšalne pomoči do višine maksimalnega zneska, ki je določen v I G oddelku, in v obdobju, ki ne presega pet let.

B. Skupine proizvajalcev

(1)

Podeli se pavšalna podpora, da bi se olajšalo ustanavljanje in upravljanje skupin proizvajalcev, katerih cilj je:

(a)	prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani teh skupin, zahtevam trga;

(b)	skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem grosistom in

(c)	oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti.

(2)	Podpora se podeli le skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organi Bolgarije in Romunije uradno priznajo med dnem pristopa in 31. decembrom 2009 na podlagi nacionalnega prava ali prava Skupnosti.

(3)

Podpora se podeli v letnih obrokih v prvih petih letih, ki sledijo datumu, na katerega je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in ne presega:

(a)	5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti proizvodnje do 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu in

(b)	2,5 %, 2,5 %, 2,0 %, 1,5 % in 1,5 % vrednosti proizvodnje nad 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu.

V nobenem primeru podpora ne presega najvišjih zneskov iz Oddelka I G.

C. Ukrepi vrste Leader +

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe, ki so povezani s pridobitvijo sposobnosti podeželskih skupnosti za pripravo in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja.

Ti ukrepi lahko vključujejo predvsem:

(a)	tehnično pomoč študijam območja in diagnostiko ozemlja, ki upošteva izražene želje prebivalstva;

(b)	informacije in usposabljanje prebivalstva za spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu razvoja;

(c)	oblikovanje predstavniških partnerstev za lokalni razvoj;

(d)	oblikovanje integriranih razvojnih strategij;

(e)	financiranje raziskav in priprava prošnje za pomoč.

(2)

Pomoč se lahko podeli za sprejem integriranih ozemeljskih strategij razvoja podeželja pilotske narave, ki jih pripravijo lokalne akcijske skupine v skladu z načeli iz točk 12, 14 in 36 Sporočila Komisije državam članicam z dne 14. aprila 2000 o smernicah za pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (Leader+) (1). Ta pomoč je omejena na regije z že zadostno upravno usposobljenostjo in izkušnjami glede razvoja podeželja na lokalni ravni.

(3)	Lokalne akcijske skupine iz točke (2) imajo pravico sodelovati v medozemeljskih in čeznacionalnih ukrepih sodelovanja v skladu z načeli iz točk od 15 do 18 Sporočila Komisije iz točke (2).

(4)	Bolgariji in Romuniji in lokalnim akcijskim skupinam se omogoči dostop do Observatorija podeželskih površin, ki ga predvideva točka 23 Sporočila komisije iz odstavka (2).

D. Storitve svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije

Podpora se podeli za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije.

E. Dopolnila k neposrednim plačilom

(1)	Podpora se lahko podeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 143c Uredbe (ES) št. 1782/2003 (2).

(2)

Podpora, podeljena kmetu za leta 2007, 2008 in 2009, ne presega razlike med:

(a)	ravnijo neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Bolgariji in Romuniji za zadevno leto v skladu s členom 143a Uredbe (ES) 1782/2003 ter

(b)	40 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

(3)

Prispevek Skupnosti k podpori, podeljeni na podlagi tega pododdelka E v Bolgariji ali Romuniji za vsako izmed let 2007, 2008 in 2009, ne presega 20 % njene ustrezne letne dodelitve. Vendar lahko Bolgarija ali Romunija sklene to 20 % letno stopnjo nadomestiti z naslednjimi stopnjami: 25 % za leto 2007, 20 % za leto 2008 in 15 % za leto 2009.

(4)	Podpora, ki se podeljuje kmetom na podlagi tega pododdelka E, se odvisno od primera šteje kot dopolnilna nacionalna neposredna plačila ali pomoči za namene uporabe maksimalnih ravni iz člena 143c(2a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

F. Tehnična pomoč

(1)	Podporo je mogoče podeliti za ukrepe priprave, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki so potrebni za izvajanje programskih dokumentov za razvoj podeželja.

(2)

Ukrepi iz točke (1) vključujejo predvsem:

(a)

študije;

(b)	ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacije za partnerje, upravičence in javnost;

(c)	namestitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(d)	izboljšave in ocenjevanje metod in izmenjava informacij o najboljši praksi na tem področju.

G. Tabela zneskov za začasne dodatne ukrepe za razvoj podeželja za Bolgarijo in Romunijo

Ukrep	EUR
Delno samooskrbne kmetije	1 000	na kmetijo/na leto
Skupine proizvajalcev	100 000	za prvo leto
	100 000	za drugo leto
	80 000	za tretje leto
	60 000	za četrto leto
	50 000	za peto leto

II. ODDELEK

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI S PODPORO NALOŽBAM ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

(1)	Podpora naložbam kmetijskih gospodarstev na podlagi uredb o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se podeli kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je mogoče izkazati ekonomsko sposobnost preživetja po izvedbi naložb.

(2)

Skupni znesek podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, izražen kot odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, se omeji bodisi na največ 50 % in na območjih z omejenimi možnostmi na največ 60 % bodisi na odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje. Ko gre za naložbe mladih kmetov, kakor so opredeljeni z ustrezno uredbo o razvoju podeželja, veljavno na dan pristopa, smejo ti odstotki doseči bodisi največ 55 % in na območjih z omejenimi možnostmi največ 65 % bodisi odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje.

(3)

Podpora za naložbe v izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov na podlagi ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, se podeli podjetjem, ki jim je bilo z namenom, da bi dosegla minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali, priznano prehodno obdobje po pristopu. V tem primeru podjetja dosežejo skladnost z ustreznimi standardi do konca predvidenega prehodnega obdobja ali do konca investicijskega obdobja, kar nastopi prej.

III. ODDELEK

POSEBNE DOLOČBE O PODPORI PRI PREDČASNEM UPOKOJEVANJU ZA BOLGARIJO

(1)	Kmetje v Bolgariji, ki jim je bila dodeljena kvota za mleko, so upravičeni do udeležbe v programu predčasnega upokojevanja pod pogojem, da imajo v času prenosa manj kot 70 let.

(2)	Za znesek podpore veljajo maksimalni zneski iz ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, izračunava pa se glede na velikost kvote za mleko in skupni obseg kmetijske dejavnosti gospodarstva.

(3)	Kvote za mleko, dodeljene prenosniku, se vrnejo v nacionalno rezervo kvot za mleko brez dodatnega kompenzacijskega plačila.

IV. ODDELEK

POSEBNE FINANČNE DOLOČBE ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO ZA OBDOBJE 2007-2013

(1)	Podpora Skupnosti, podeljena Bolgariji in Romuniji za vse ukrepe za razvoj podeželja za programsko obdobje 2007-2013, se izvaja skladno z načeli iz členov 31 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (3).

(2)	Na območjih, ki jih zajema Cilj 1, lahko finančni prispevek Skupnosti doseže bodisi 85 % za kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za dobro počutje živali ter 80 % za druge ukrepe bodisi odstotke, določene v uredbah o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, kar je višje.

(1) UL C 139, 18.5.2000, str. 5.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1), Uredba, prilagojena s Sklepom Sveta 2004/281/ES (UL L 93, 30.3.2004, str. 1) in Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

(3) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

PRILOGA IX

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oziroma sprejela ob zaključku pogajanj o pristopu 14. decembra 2004(iz 39. člena Protokola)

I. V zvezi z drugim odstavkom 39. člena

(1)	Takojšnje izvajanje schengenskega akcijskega načrta, spremenjenega v skladu s pravnim redom EU in dogovorjenimi roki ter objavljenega v M.Of.,str.I, št. 129 bis/10.II.2005.

(2)

Znatna okrepitev prizadevanj za posodobitev opreme in infrastrukture na zeleni in modri meji ter na mejnih prehodih, s čimer se zagotovi visoka raven kontrole in nadzora na prihodnjih zunanjih mejah Unije, in nadaljnji razvoj zmogljivosti operativne analize tveganj. Ustrezna prizadevanja in izboljšanja morajo biti povzeta v enem samem večletnem investicijskem načrtu, ki ga je treba predložiti do najpozneje marca 2005 in na podlagi katerega lahko Unija vsako leto do sprejetja odločitve v zvezi z Romunijo iz drugega odstavka 4. člena tega protokola ocenjuje napredek. Poleg tega mora Romunija čim prej uresničiti svoj načrt o zaposlitvi 4 438 obmejnih policistov in uradnikov ter zlasti zagotoviti, da bo kadrovska zasedba na meji z Ukrajino in Moldovo ter na obali Črnega morja že ob pristopu čim bližje 100 %. Romunija mora prav tako izvesti vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju, vključno z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami.

(3)

Priprava in izvajanje posodobljenega in celovitega akcijskega načrta in strategije za reformo sodstva, ki vključujeta bistvene ukrepe za izvajanje zakonov o ureditvi sodstva, položaju sodnikov in vrhovnem sodniškem svetu, ki so začeli veljati 30. septembra 2004. Oba posodobljena dokumenta je treba Uniji predložiti do najpozneje marca 2005; za izvajanje akcijskega načrta morajo biti zagotovljena ustrezna finančna sredstva in kadri; izvajati se mora začeti nemudoma in v skladu z določenim časovnim razporedom. Romunija mora do marca 2005 tudi dokazati, da je nov sistem za naključno dodeljevanje zadev v celoti dejaven.

(4)

Bistveno strožje delovanje v boju proti korupciji, zlasti proti korupciji na visoki ravni, pri čemer se zagotovi strogo izvajanje protikorupcijske zakonodaje in dejanska neodvisnost Urada državnega tožilstva za boj proti korupciji (NAPO) ter od novembra 2005 dalje enkrat letno predloži prepričljivo poročilo o dejavnostih NAPO v boju proti korupciji na visoki ravni. NAPO mora imeti na voljo kadrovska in finančna sredstva ter sredstva za usposabljanje in opremo, potrebno za opravljanje njegove osnovne naloge.

(5)

Izvajanje neodvisnega ocenjevanja rezultatov in posledic sedanje državne strategije za boj proti korupciji; upoštevanje zaključkov in priporočil te ocene v novi večletni strategiji za boj proti korupciji, ki mora biti sestavljena iz enega samega obsežnega dokumenta in pripravljena do najpozneje marca 2005, spremljati pa jo mora akcijski načrt z jasno opredeljenimi merili in rezultati, ki jih je treba doseči, ter ustreznimi proračunskimi določbami; izvajanje strategije in akcijskega načrta mora nadzirati obstoječi organ, ki je jasno opredeljen in neodvisen; v strategijo mora biti vključena zaveza o spremembi dolgotrajnega kazenskega postopka do konca 2005, da se zagotovi hitro in pregledno obravnavanje korupcijskih zadev in predvidijo ustrezne sankcije z odvračilnim učinkom; nenazadnje morajo biti v strategiji vsebovani ukrepi, da se do konca 2005 znatno zniža število organov, pooblaščenih za preprečevanje ali preiskovanje korupcije, s čimer se prepreči prekrivanje pristojnosti.

(6)

Zagotovitev jasnega pravnega okvira do marca 2005 za naloge žandarmerije in policije ter za sodelovanje med njima, vključno na področju izvedbenih predpisov, ter priprava in izvajanje jasnega kadrovskega načrta do srede 2005 za obe instituciji, ki naj bi omogočil, da se do pristopa doseže bistveni napredek pri zapolnitvi 7 000 prostih delovnih mest v policiji in 18 000 prostih delovnih mest v žandarmeriji.

(7)

Priprava in izvajanje usklajene večletne strategije za boj proti kriminalu, vključno s konkretnimi ukrepi, ki bi omilili sloves Romunije kot države izvora, tranzita in destinacije žrtev trgovine z ljudmi, in — od marca 2005 dalje vsakoletno — predložitev zanesljivih statistik o načinu reševanja pojava kriminala.

II. V zvezi s tretjim odstavkom 39. člena

(8)	Zagotovilo, da Svet za konkurenco učinkovito nadzoruje vsako morebitno državno pomoč, tudi v zvezi z državno pomočjo, ki se nanaša na odložitev plačila davčnih ali socialnih obveznosti v državni proračun ali odložitev obveznosti glede dobave energije.

(9)	Takojšnja okrepitev izvajanja zakonov s področja državne pomoči in zagotovitev zadovoljivega izvajanja zakonov s področja protimonopolnega prava in državnih pomoči.

(10)

Predložitev Komisiji do srede decembra 2004 spremenjenega načrta za prestrukturiranje jeklarstva (vključno z Državnim programom za prestrukturiranje in posamičnimi poslovnimi načrti), usklajenega z zahtevami iz Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (1) in pogoji iz B. oddelka, 4. poglavja, Priloge VII k temu protokolu.

Polno spoštovanje zaveze, da se jeklarnam, ki so v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 zajete v Državni strategiji za prestrukturiranje, ne dodeli ali izplača nobena državna pomoč, in polno spoštovanje obveznosti upoštevanja zneskov državnih pomoči in pogojev v zvezi z zmanjšanjem zmogljivosti, ki bodo določeni v okviru Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani.

(11)	Nadaljnje zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev ter zadovoljivo in ustrezno usposobljenih kadrov za Svet za konkurenco.

(1) UL L 357, 31.12.1994, str. 2, Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).

21.6.2005

Uradni list Evropske unije

L 157/203

AKT

O pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija

V skladu s členom 2 Pogodbe o pristopu se ta akt uporablja, če Pogodba o Ustavi za Evropo ne velja 1. januarja 2007, do dne začetka veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo.

PRVI DEL

NAČELA

Člen 1

V tem aktu:

—

izraz „izvirne pogodbe“ pomeni:

(a)	Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba ES“) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo („Pogodba ESAE“), kakor ju dopolnjujejo ali spreminjajo pogodbe ali drugi akti, ki so začeli veljati pred pristopom,

(b)	Pogodbo o Evropski uniji („Pogodba EU“), kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom;

—

—	izraz „Unija“ pomeni Evropsko unijo, kot je ustanovljena s Pogodbo EU;

—	izraz „Skupnost“ pomeni eno ali obe skupnosti iz prve alinee, odvisno od primera;

—	izraz „novi državi članici“ pomeni Republiko Bolgarijo in Romunijo;

—	izraz „institucije“ pomeni institucije, ustanovljene z izvirnimi pogodbami.

Člen 2

Z dnem pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, za Bolgarijo in Romunijo zavezujoče in se v njiju uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.

Člen 3

1. Bolgarija in Romunija pristopata k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta.

2. Bolgarija in Romunija sta v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Skupnost ali Unijo in ki so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice; ustrezno temu bosta spoštovali načela in smernice, izhajajoče iz navedenih izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejeli ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

3. Bolgarija in Romunija pristopata h konvencijam in protokolom, navedenim v Prilogi I. Te konvencije in protokoli začnejo za Bolgarijo in Romunijo veljati na dan, ki ga določi Svet v sklepih iz odstavka 4.

4. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme vse prilagoditve konvencij in protokolov iz odstavka 3, ki so potrebne zaradi pristopa, ter prilagojena besedila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta glede na konvencije in protokole iz odstavka 3 uvedli take upravne in druge ukrepe, kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, in olajšali dejansko sodelovanje med institucijami in organi ter telesi držav članic.

6. Svet lahko na predlog Komisije soglasno dopolni Prilogo I s konvencijami, sporazumi in protokoli, podpisanimi pred dnem pristopa.

Člen 4

1. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije s protokolom, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Schengenski protokol“), in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, navedeni v Prilogi II, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, sprejeti pred dnem pristopa, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči in se v njiju uporabljajo z dnem pristopa.

2. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in akti, ki na njem temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezani in jih odstavek 1 ne vsebuje, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči z dnem pristopa, vendar se v vsaki od teh držav uporabljajo šele na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v ta namen po preveritvi v skladu z ustreznimi schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v tej državi izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo te določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri taki odločitvi, kolikor se ta nanaša na določbe schengenskega pravnega reda in na akte, ki na njem temeljijo, ali so z njim kako drugače povezani, pri katerih ti državi članici sodelujeta.

Člen 5

Bolgarija in Romunija od dne pristopa sodelujeta v ekonomski in monetarni uniji kot državi članici z odstopanjem v smislu člena 122 Pogodbe ES.

Člen 6

1. Sporazumi ali konvencije, ki jih sklene ali začasno uporablja Skupnost, oziroma se sklenejo ali začasno uporabljajo v skladu s členom 24 ali členom 38 Pogodbe EU, z eno ali več tretjimi državami, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz izvirnih pogodb in tega akta zavezujoči za Bolgarijo in Romunijo.

2. Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta pod pogoji iz tega akta pristopili k sporazumom in konvencijam, ki so jih skupaj sklenile ali podpisale sedanje države članice in Skupnost.

Pristop Bolgarije in Romunije k sporazumom ali konvencijam, ki so jih Skupnost in sedanje države članice skupaj sklenile ali podpisale z določenimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, se opravi s sklenitvijo protokolov k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic in tretjo državo oziroma tretjimi državami ali zadevno mednarodno organizacijo. O teh protokolih se v imenu držav članic na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pogaja Komisija. Komisija Svetu predloži osnutke protokolov, ki jih je treba skleniti.

Ta postopek ne posega v izvajanje pristojnosti Skupnosti niti ne vpliva na razdelitev pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami glede sklenitve takih sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom.

3. Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz odstavka 2 pridobita Bolgarija in Romunija enake pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

4. Od dne pristopa in dokler ne začnejo veljati potrebni protokoli iz odstavka 2, Bolgarija in Romunija uporabljata določbe sporazumov ali konvencij, ki so jih pred pristopom skupaj sklenile sedanje države članice in Skupnost, z izjemo sporazuma o prostem pretoku oseb, sklenjenega s Švico. Ta obveznost velja tudi za tiste sporazume ali konvencije, za katere so se Unija in sedanje države članice dogovorile, da jih bodo uporabljale začasno.

Do začetka veljavnosti protokolov iz odstavka 2 Skupnost in države članice skupaj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe.

6. Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da pod pogoji iz tega akta pristopita k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (2) v skladu s členom 128 tega sporazuma.

7. Od dne pristopa Bolgarija in Romunija uporabljata dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Skupnosti. V ta namen se lahko Skupnost o spremembah zgoraj omenjenih dvostranskih sporazumov in dogovorov dogovori v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do dne pristopa, Skupnost sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije.

8. Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja pri uvozu jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v Bolgarijo in Romunijo v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov za jeklo, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

9. S sporazumi o ribolovu, ki sta jih Bolgarija in Romunija sklenili s tretjimi državami pred pristopom, upravlja Skupnost.

Pravice in obveznosti Bolgarije in Romunije, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred prenehanjem veljavnosti sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino za vsak posamezen primer ustrezno odloči o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljšanja nekaterih sporazumov za čas največ enega leta.

10. Z učinkom z dnem pristopa Bolgarija in Romunija odstopita od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med Bolgarijo, Romunijo ali obema državama na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega akta, Bolgarija in Romunija ukreneta vse potrebno, da odpravita ugotovljene neskladnosti. Če se Bolgarija ali Romunija sooči s težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu.

11. Bolgarija in Romunija pod pogoji iz tega akta, pristopita k notranjim sporazumom med sedanjimi državami članicami, ki so bili sklenjeni za izvajanje sporazumov ali konvencij iz odstavkov 2, 5 in 6.

12. Bolgarija in Romunija, kolikor je to potrebno, sprejmeta ustrezne ukrepe, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je tudi Skupnost ali druge države članice, prilagodita glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunega pristopa k Uniji.

Na dan pristopa ali takoj, ko je to mogoče, odstopita od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopita iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih pogodbenica oziroma članica je tudi Skupnost, razen če se njuno članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

Člen 7

1. Določbe tega akta ne smejo biti, razen če v njem ni določeno drugače, začasno odložene, spremenjene ali razveljavljene drugače kakor po postopku, določenim v izvirnih pogodbah, ki omogoča revizijo navedenih pogodb.

2. Akti, ki so jih sprejele institucije in na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega akta, ohranijo svojo pravno naravo; še naprej se uporabljajo postopki za spremembe navedenih aktov.

3. Določbe tega akta, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih sprejele institucije, imajo isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za navedene določbe.

Člen 8

Pri uporabi izvirnih pogodb in aktov, ki so jih sprejele institucije, veljajo odstopanja, predvidena v tem aktu kot prehodni ukrep.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE POGODB

NASLOV I

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 9

1. Drugi odstavek člena 189 Pogodbe ES in drugi odstavek člena 107 Pogodbe ESAE se nadomestita z naslednjim:

„Število članov Evropskega parlamenta ne sme preseči 736.“.

2. Z veljavnostjo od začetka mandatne dobe 2009 -2014 se prvi pododstavek člena 190(2) Pogodbe ES in člena 108(2) Pogodbe ESAE nadomesti z naslednjim:

„2.

Število predstavnikov, ki se izvolijo v posamezni državi članici, je naslednje:

Belgija	22
Bolgarija	17
Češka	22
Danska	13
Nemčija	99
Estonija	6
Grčija	22
Španija	50
Francija	72
Irska	12
Italija	72
Ciper	6
Latvija	8
Litva	12
Luksemburg	6
Madžarska	22
Malta	5
Nizozemska	25
Avstrija	17
Poljska	50
Portugalska	22
Romunija	33
Slovenija	7
Slovaška	13
Finska	13
Švedska	18
Združeno kraljestvo	72.“

Člen 10

1. Člen 205(2) Pogodbe ES in člen 118(2) Pogodbe ESAE se nadomestita z naslednjim:

„2.

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo takole:

Belgija	12
Bolgarija	10
Češka	12
Danska	7
Nemčija	29
Estonija	4
Grčija	12
Španija	27
Francija	29
Irska	7
Italija	29
Ciper	4
Latvija	4
Litva	7
Luksemburg	4
Madžarska	12
Malta	3
Nizozemska	13
Avstrija	10
Poljska	27
Portugalska	12
Romunija	14
Slovenija	4
Slovaška	7
Finska	7
Švedska	10
Združeno kraljestvo	29

Kadar ta pogodba zahteva, da se odločitve Sveta sprejmejo na predlog Komisije, je za njihovo sprejetje potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda večina članov.

V drugih primerih je za sprejetje odločitev Sveta potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov.“

2. V členu 23(2) Pogodbe EU se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

«Glasovi članov Sveta se ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme.»

3. Člen 34(3) Pogodbe EU se nadomesti z naslednjim:

«3.

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in za sprejetje odločitev Sveta je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme.»

Člen 11

1. Prvi odstavek člena 9 Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU, Pogodbi ES in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

«Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja štirinajst in trinajst sodnikov.»

2. Člen 48 Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU, Pogodbi ES in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

«Člen 48

Sodišče prve stopnje ima sedemindvajset sodnikov.»

Člen 12

Drugi odstavek člena 258 Pogodbe ES in drugi odstavek člena 166 Pogodbe ESAE o sestavi Ekonomsko-socialnega odbor se nadomestita z naslednjim:

«Število članov odbora je naslednje:

Belgija	12
Bolgarija	12
Češka	12
Danska	9
Nemčija	24
Estonija	7
Grčija	12
Španija	21
Francija	24
Irska	9
Italija	24
Ciper	6
Latvija	7
Litva	9
Luksemburg	6
Madžarska	12
Malta	5
Nizozemska	12
Avstrija	12
Poljska	21
Portugalska	12
Romunija	15
Slovenija	7
Slovaška	9
Finska	9
Švedska	12
Združeno kraljestvo	24.»

Člen 13

Tretji odstavek člena 263 Pogodbe ES o sestavi Odbora regij se nadomesti z naslednjim:

«Število članov odbora je naslednje:

Belgija	12
Bolgarija	12
Češka	12
Danska	9
Nemčija	24
Estonija	7
Grčija	12
Španija	21
Francija	24
Irska	9
Italija	24
Ciper	6
Latvija	7
Litva	9
Luksemburg	6
Madžarska	12
Malta	5
Nizozemska	12
Avstrija	12
Poljska	21
Portugalska	12
Romunija	15
Slovenija	7
Slovaška	9
Finska	9
Švedska	12
Združeno kraljestvo	24.»

Člen 14

Protokol o Statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbi ES, se spremeni, kot sledi:

V členu 3 se med vnosa za Belgijo in Češko doda:

«—	Republika Bolgarija,»

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

«—	Romunija,».

V prvem pododstavku člena 4(1):

(a)

se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

«1.	Kapital banke je 164 795 737 000 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže (3):

(b)	med vnosa za Irsko in Slovaško se vstavi naslednje: «Romunija 846 000 000»; in

(c)	med vnosa za Slovenijo in Litvo se vstavi naslednje: «Bolgarija 296 000 000».

V členu 11(2) se prvi, drugi in tretji odstavek nadomestijo z naslednjim:

«2.

Svet direktorjev sestavlja osemindvajset direktorjev in osemnajst namestnikov direktorjev.

Direktorje imenuje Svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

Namestnike direktorjev imenuje Svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

—	dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

—	dva namestnika predlaga Francoska republika,

—	dva namestnika predlaga Italijanska republika,

—	dva namestnika predlaga Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

—	tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Ciper, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika,

—	enega namestnika predlaga Komisija.».

Člen 15

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe ESAE o sestavi Znanstveno-tehničnega odbora se nadomesti z naslednjim:

«2.	Odbor ima enainštirideset članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo».

NASLOV II

DRUGE PRILAGODITVE

Člen 16

Zadnji stavek člena 57(1) Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„Glede omejitev, ki veljajo v nacionalnem pravu v Bolgariji, Estoniji in na Madžarskem, je ustrezni datum 31. december 1999.“.

Člen 17

Člen 299(1) Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„1.

Ta pogodba se uporablja za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.“.

Člen 18

1. Drugi odstavek člena 314 Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“.

2. Drugi odstavek člena 225 Pogodbe ESAE se nadomesti z naslednjim:

3. Drugi odstavek člena 53 Pogodbe EU se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, romunskem, slovaškem, slovenskem in švedskem jeziku.“.

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

NASLOV I

PRILAGODITVE AKTOV, KI SO JIH SPREJELE INSTITUCIJE

Člen 19

Akti našteti v Prilogi III k temu aktu, se prilagodijo, kakor je določeno v navedeni prilogi.

Člen 20

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi IV k temu aktu, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz navedene priloge.

NASLOV II

DRUGE DOLOČBE

Člen 21

Ukrepi, našteti v Prilogi V k temu aktu, se uporabijo pod pogoji, ki jih določa navedena priloga.

Člen 22

Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme prilagoditve določb tega akta glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale za potrebne zaradi spremembe pravil Skupnosti.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNI UKREPI

Člen 23

Ukrepi, navedeni v prilogah VI in VII k temu aktu, se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

NASLOV II

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 24

1. Z odstopanjem od največjega možnega števila članov Evropskega parlamenta, določenega v drugem odstavku člena 189 Pogodbe ES, in v drugem odstavku člena 107 Pogodbe ESAE, se zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije število članov Evropskega parlamenta poveča za naslednje število članov iz teh držav za obdobje od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2009-2014:

Bolgarija	18
Romunija	35.

2. Bolgarija in Romunija do 31. decembra 2007 vsaka posebej izvedeta splošne neposredne volitve v Evropski parlament, na katerih njuni državljani izvolijo število članov iz odstavka 1 v skladu z določbami Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (4).

3. Z odstopanjem od člena 190(1) Pogodbe ES in člena 108(1) Pogodbe ESAE, v primeru, da so volitve izvedene po dnevu pristopa, imenujejo člane Evropskega parlamenta, ki zastopajo državljane Bolgarije in Romunije za obdobje od dne pristopa do volitev iz odstavka 2, parlamenti teh držav med svojimi predstavniki po postopku, ki ga določita državi sami.

NASLOV III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 25

1. Z dnem pristopa Bolgarija in Romunija vplačata naslednje zneske, ki ustrezajo njunim deležem v kapitalu, vplačanem kot vpisani kapital, kakor je členu 4 Statuta Evropske investicijske banke (5):

Bolgarija	14 800 000 EUR
Romunija	42 300 000 EUR.

Ti prispevki se vplačajo v osmih enakih obrokih, ki zapadejo 31. maja 2007, 31. maja 2008, 31. maja 2009, 30. novembra 2009, 31. maja 2010, 30. novembra 2010, 31. maja 2011 in 30. novembra 2011.

2. Bolgarija in Romunija v osmih enakih obrokih, ki zapadejo na datume iz odstavka 1, prispevata k rezervam in zalogam, ki ustrezajo rezervam, ter tudi k znesku, ki ga je še treba nameniti rezervam in zalogam in ki ustreza bilanci uspeha, ugotovljeni ob koncu meseca pred pristopom, kakor je navedena v bilanci stanja banke, z zneski, ki ustrezajo naslednjim odstotkom rezerv in zalog (5):

Bolgarija	0,181 %
Romunija	0,517 %.

3. Bolgarija in Romunija kapital in plačila iz odstavkov 1 in 2 vplačata v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno določi odstopanje.

Člen 26

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)
Bolgarija	11,95
Romunija	29,88.

2. Prispevek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo se opravi v štirih obrokih z začetkom v letu 2009, vplačanih kot sledi, in vedno na prvi delovni dan prvega meseca v letu:

2009:	15 %
2010:	20 %
2011:	30 %
2012:	35 %.

Člen 27

1. Z dnem pristopa z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare (7), programa Phare za čezmejno sodelovanje (8) ter pomoči v okviru prehodnega vira iz člena 31 upravljajo izvajalske agencije v Bolgariji in Romuniji.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 (9) in iz člena 164 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), akreditacijskemu postopku, ki ga vodi Komisija in pozitivno ocenjenemu razširjenemu decentraliziranemu izvajalskemu sistemu (EDIS) sledi sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če Komisija sklepa o opustitvi naknadnega nadzora ne sprejme pred dnem pristopa, pogodbe, podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa Komisije, niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora ni sprejet do dne pristopa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati organom Bolgarije ali Romunije, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dopusti, da so pogodbe podpisane med dnem pristopom in dnem sklepa Komisije, upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

2. Za proračunske obveznosti, prevzete pred pristopom v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1, kot tudi tiste iz prehodnega vira iz člena 31, prevzete po pristopu, vključno s sklepanjem in registracijo naknadnih posamičnih pravnih zavez in plačil, opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi direktivami Skupnosti.

3. Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz odstavka 1 se izvede v zadnjem letu pred pristopom. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v naslednjih dveh letih. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izvedbo pogodb.

Ne glede na to se lahko predpristopna sredstva za kritje upravnih stroškov, kot je opredeljeno v odstavku 4, dodelijo v prvih dveh letih po pristopu. Za stroške revizije in vrednotenja se lahko predpristopna sredstva dodelijo za največ pet let po pristopu.

4. Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1 in programa ISPA (11), lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v obdobju največ devetnajst mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih dejavnosti statutarnih uslužbencev v Bolgariji in Romuniji. V tem obdobju uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so bili na delovna mesta v Bolgariji in Romuniji razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma pod istimi finančnimi in materialnimi pogoji, kot jih je uporabljala Komisija pred pristopom v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (12). Odhodki za poslovanje, vključno s plačami za drugo potrebno osebje se krijejo iz postavke „Postopna ukinitev predpristopne pomoči za nove države članice“ ali enakovredne postavke v okviru ustreznega področja politike splošnega proračuna Evropskih skupnosti, ki se nanaša na širitev.

Člen 28

1. Ukrepi, za katere na dan pristopa veljajo sklepi o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene s strani Komisije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (13). Še nedodeljeni zneski za namene izvajanja teh ukrepov se dodelijo na podlagi uredbe o Kohezijskem skladu, ki velja na dan pristopa in se dodelijo poglavju splošnega proračuna Evropske skupnosti, ki ustreza tej uredbi. Če odstavki od (2) do (5) ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju ukrepov, sprejetih s to uredbo.

2. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih je bil do dne pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabijo pa se določbe iz člena 165 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, so v skladu z določbami Pogodb, instrumenti, sprejetimi na podlagi Pogodb, in politikami Skupnosti, vključno s politiko varovanja okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.

3. Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo najprej v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, nato pa v skladu z uredbo o Kohezijskem skladu, ki je takrat v veljavi.

4. Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zaprosilo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz odstavka 1 še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.

5. Komisija lahko za ukrepe iz odstavka 1 v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, v veljavi na dan pristopa.

Člen 29

Kadar se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD (14) v zvezi s pogozdovanjem kmetijskih zemljišč, pomočjo za ustanovitev skupin pridelovalcev ali kmetijsko-okoljskimi shemami, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru SAPARD, se bodo neporavnane obveznosti pokrile v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, se ti sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (15).

Člen 30

2. V obdobju 2007-2009 Skupnost Bolgariji zagotovi finančno pomoč v podporo njenim naporom v zvezi z razgradnjo in soočenjem s posledicami zaprtja in razgradnje reakorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Pomoč med drugim vključuje: ukrepe v podporo razgradnji reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj; ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU, ukrepe za posodobitev tradicionalne proizvodnje energije, področij prenosa in distribucije v Bolgariji, ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije ter za izboljšanje varnosti dobave energije.

Pomoč ali deli pomoči so lahko na razpolago kot prispevek Skupnosti k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo elektrarne Kozloduj, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

3. Komisija lahko sprejme pravila za izvajanje pomoči iz odstavka 2. Pravila se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). V ta namen Komisiji pomaga odbor. Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je šest tednov. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 31

1. Prvo leto po pristopu Unija Bolgariji in Romuniji zagotavlja začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu „prehodni vir“, za razvoj in okrepitev njune upravne in sodne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Skupnosti in v podporo izmenjavi najboljše prakse. S to pomočjo se financirajo projekti za vzpostavljanje institucij in z njimi povezane dodatne omejene naložbe majhnega obsega.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir za Bolgarijo in Romunijo v prvem letu po pristopu znašajo 82 milijonov EUR, po cenah iz leta 2004, in so namenjene obravnavanju nacionalnih in horizontalnih prednostnih nalog. Organi, pristojni za proračun, odobrijo odobrene pravice v okviru omejitev iz finančne perspektive.

4. Pomoč v okviru prehodnega vira se določi in izvede v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči nekaterim državam srednje in vzhodne Evrope.

Člen 32

1. Kot začasni instrument se ustanovita znesek za krepitev denarnega toka in schengenski vir za pomoč Bolgariji in Romuniji med dnem pristopa in koncem leta 2009 za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah in za izboljšanje denarnega toka v nacionalnih proračunih.

2. Za obdobje 2007-2009 so Bolgariji in Romuniji na razpolago naslednji zneski (po cenah iz leta 2004) pavšalnih plačil v okviru zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)
	2007	2008	2009
Bolgarija	121,8	59,1	58,6
Romunija	297,2	131,8	130,8

3. Vsaj 50 % sredstev, dodeljenih vsaki državi na osnovi začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, se porabi kot pomoč Bolgariji in Romuniji za njune obveznosti financiranja ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

4. Dvanajstina vsakoletnega zneska se izplača Bolgariji in Romuniji prvi delovni dan vsakega meseca ustreznega leta. Pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila. Najkasneje v šestih mesecih po izteku tega triletnega roka Bolgarija in Romunija predložita izčrpno poročilo o končni porabi pavšalnih plačil v okviru schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke. Morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji.

5. Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira.

Člen 33

1. Brez poseganja v prihodnje politične odločitve so celotne odobrene pravice za prevzem obveznosti za strukturne ukrepe, ki so Bolgariji in Romuniji na voljo v triletnem obdobju 2007-2009, naslednje:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)
	2007	2008	2009
Bolgarija	539	759	1 002
Romunija	1 399	1 972	2 603

2. V triletnem obdobju 2007-2009 se obseg in narava intervencij v teh nespremenljivih nacionalnih okvirih določita na osnovi določb, ki se takrat uporabljajo za odhodke strukturnih ukrepov.

Člen 34

1. Poleg predpisov o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se določbe iz Oddelkov I do III Priloge VIII uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo v obdobju 2007-2009, posebne finančne določbe iz Oddelka IV Priloge VIII pa se za Bolgarijo in Romunijo uporabljajo skozi celotno programsko obdobje 2007-2013.

2. Brez poseganja v prihodnje politične odločitve odobrene pravice za prevzem obveznosti iz Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja v Bolgariji in Romuniji v triletnem obdobju 2007-2009 znašajo 3 041 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

3. Po potrebi se po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 sprejmejo izvedbena pravila za uporabo določb Priloge VIII.

4. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino po potrebi prilagodi določbe Priloge VIII, da zagotovi skladnost s predpisi o razvoju podeželja.

Člen 35

Zneske iz členov 30, 31, 32, 33 in 34 Komisija vsako leto prilagodi glede na gibanje cen v okviru letnih tehničnih prilagoditev finančne perspektive.

NASLOV IV

DRUGE DOLOČBE

Člen 36

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov proti Bolgariji, Romuniji ali obema državama.

2. Na zaprosilo zadevne države Komisija po hitrem postopku določi zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V primeru resnih gospodarskih težavah in na izrecno zaprosilo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu zaprosila, ki so mu priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

3. Ukrepi, dovoljeni na podlagi odstavka 2, lahko vsebujejo odstopanja od pravil Pogodbe ES in tega akta v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz odstavka 1. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

Člen 37

Če Bolgarija ali Romunija ni izpolnili zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh področnih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih področnih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko je ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 38

Če v Bolgariji ali Romuniji obstajajo hujše pomanjkljivosti ali obstaja nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe EU in direktiv ter uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe ES, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami, sprejme ustrezne ukrepe ter podrobno opredeli pogoje in načine njihovega izvajanja.

Brez poseganja v nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med Bolgarijo ali Romunijo in katerokoli drugo oz. drugimi državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne države članice pri odpravljanju opredeljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 39

2. Ne glede na odstavek 1 lahko Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino sprejme odločitev iz odstavka 1 glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v točki I Priloge IX, s strani Romunije.

3. Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v člen 37 lahko Svet na priporočilo Komisije in po podrobni oceni napredka Romunije na področju politike konkurence, ki bo opravljena jeseni leta 2005, s kvalificirano večino sprejme odločitev iz odstavka 1 glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti iz Evropskega sporazuma (17) ali pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v točke II Priloge IX, s strani Romunije.

4. V primeru odločitve, sprejete na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3 Svet s kvalificirano večino nemudoma sprejme odločitev o nujnih prilagoditvah tega akta ter njegovih prilog in dodatkov, ki so potrebne zaradi odločitve o odložitvi.

Člen 40

Člen 41

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega akta, Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (18) ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno podaljša to obdobje.

Prehodne ukrepe v zvezi z izvajanjem instrumentov skupne kmetijske politike, ki v tem aktu niso določeni, so pa potrebni zaradi pristopa, sprejme Svet pred dnem pristopa s kvalificirano večino na predlog Komisije ali pa jih sprejme Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija, v skladu z zahtevanim postopkom za sprejetje zadevnih instrumentov.

Člen 42

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Skupnosti ter njenih pravil o varnosti hrane, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom, kakor je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA AKTA

NASLOV I

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ IN ORGANOV

Člen 43

Evropski parlament prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 44

Svet prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 45

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Komisijo z dnem pristopa. Nova člana Komisije imenuje Svet s kvalificirano večino in v skupnem soglasju s predsednikom Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 46

1. Imenujeta se dva sodnika Sodišča in dva sodnika Sodišča prve stopnje.

2. Mandat enega sodnika Sodišča, imenovanega v skladu z odstavkom 1, se izteče 6. oktobra 2009. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 6. oktobra 2012.

Mandat enega sodnika Sodišča prve stopnje, imenovanega v skladu z odstavkom 1, se izteče 31. avgusta 2007. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 31. avgusta 2010.

3. Sodišče prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Sodišče prve stopnje v soglasju s Sodiščem prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Tako prilagojen poslovnik mora odobriti Svet s kvalificirano večino.

Člen 47

Računsko sodišče se razširi z imenovanjem dveh dodatnih članov z mandatom šest let.

Člen 48

Člen 49

Člen 50

Prilagoditve statutov in poslovnikov odborov, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami, ki so potrebne zaradi pristopa, se opravijo čim prej po pristopu.

Člen 51

1. Novi člani odborov, skupin ali drugih organov, ustanovljenih s pogodbami ali z aktom institucij, se imenujejo pod pogoji in po postopkih, predvidenimi za imenovanje članov teh odborov, skupin ali drugih organov. Mandat novo imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

2. Članstvo v odborih ali skupinah, ustanovljenih s pogodbami ali z aktom institucij, katerih število članov je stalno in neodvisno od števila držav članic, se ob pristopu v celoti obnovi, razen če se mandat sedanjih članov izteče v roku enega leta po pristopu.

NASLOV II

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

Člen 52

Od pristopa se šteje, da so direktive in odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE naslovljene na Bolgarijo in Romunijo, če so omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo direktiv in odločb, ki so začele veljati skladno s členom 254(1) in (2) Pogodbe ES, za katere se šteje, da sta bili Bolgarija in Romunija o teh direktivah in odločbah uradno obveščeni ob pristopu.

Člen 53

1. Bolgarija in Romunija izvajata ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevata določbe direktiv in odločb v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE, če v tem aktu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestita Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem aktom.

2. V kolikor spremembe direktiv v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE, uvedene s tem aktom, zahtevajo prilagoditev zakonov in drugih predpisov sedanjih držav članic, sedanje države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevajo spremenjene direktive, če v tem aktu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestijo Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem aktom.

Člen 54

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih Bolgarije in Romunije pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja ti državi v skladu s členom 33 Pogodbe ESAE obvestita Komisijo v treh mesecih po pristopu.

Člen 55

Na ustrezno utemeljeno zaprosilo Bolgarije ali Romunije, predloženo Komisiji najkasneje do dne pristopa, lahko Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme ukrepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. oktobrom 2004 in dnem pristopa. Ukrepi se sprejmejo v skladu s pravili glasovanja, ki urejajo sprejemanje akta, za katerega se zahteva začasno odstopanje. Kadar so ta odstopanja sprejeta po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 56

Kadar je treba akte institucij, sprejetih pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, ta akt ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme potrebne akte v ta namen. Kadar so te prilagoditve sprejete po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 57

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme potrebne ukrepe za izvajanje določb tega akta.

Člen 58

Besedila aktov institucij in Evropske centralne banke, ki so sprejeta pred pristopom, in ki so jih Svet, Komisija ali Evropska centralna banka sestavila v bolgarskem in romunskem jeziku, so od dne pristopa enako verodostojna kot besedila, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila v njem objavljena v sedanjih jezikih.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Priloge I do IX in dodatki k tem prilogam so sestavni del tega akta.

Člen 60

Vlada Italijanske republike izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjen izvod Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodb, ki jih spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Pogodbo o pristopu Helenske republike, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike, Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter Pogodbo o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedila teh pogodb, sestavljena v bolgarskem in romunskem jeziku, se priložijo k temu aktu. Ta besedila so enako verodostojna kot besedila pogodb iz prvega odstavka, sestavljena v sedanjih jezikih.

Člen 61

Generalni sekretar izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3) Številke za Bolgarijo in Romunijo so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.».

(4) UL L 278, 8.10.1976, str. 5. Akt, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).

(5) Navedene številke so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(6) UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(7) Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam srednje in vzhodne Evrope (UL L 375, 23.12.1989, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2001, str. 1).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 2760/98 z dne 18. decembra 1998 o izvajanju programa o čezmejnem sodelovanju v okviru programa PHARE (UL L 345, 19.12.1998, str. 49). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1822/2003 (UL L 267, 17.10.2003, str. 9).

(9) UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

(10) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(11) Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta predpristopnih strukturnih politik (UL L 161, 26.6.1999, str. 73). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 1).

(12) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4. 2004, str. 1).

(13) UL L 130, 25.5.1994. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33)

(14) Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 87). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2008/2004 (UL L 349, 25.11.2004, str. 12).

(15) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33)

(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17) Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (UL L 357, 31.12.1994, str. 2).

(18) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

PRILOGA I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopita Bolgarija in Romunija po pristopu (iz člena 3(3) Akta o pristopu)

Konvencija z dne 19. junija 1980 o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 266, 9. 10. 1980, str. 1)

—	Konvencija z dne 10. aprila 1984 o pristopu Helenske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 146, 31. 5. 1984, str. 1)

—	Prvi protokol z dne 19. decembra 1988 o razlagi Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, s strani Sodišča Evropskih skupnosti (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 1)

—	Drugi protokol z dne 19. decembra 1988 o dodelitvi določenih pooblastil Sodišču Evropskih skupnosti za razlago Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 17)

—	Konvencija z dne 18. maja 1992 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 333, 18. 11. 1992, str. 1)

—

Konvencija z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL L 225, 20. 8. 1990, str. 10)

—	Konvencija z dne 21. decembra 1995 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 26, 31. 1. 1996, str. 1)

—	Protokol z dne 25. maja 1999 o spremembi Konvencije z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 202, 16. 7. 1999, str. 1)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 49)

—	Protokol z dne 27. septembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23. 10. 1996, str. 2)

—	Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 2)

—	Drugi protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 12)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 2)

—	Protokol z dne 24. julija 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 299, 9. 10. 1996, str. 2)

—	Protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 41(3) Konvencije o Europolu, o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 2)

—	Protokol z dne 30. novembra 2000, pripravljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi člena 2 in Priloge k tej konvenciji (UL C 358, 13. 12. 2000, str. 2)

—	Protokol z dne 28. novembra 2002 o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in Protokola o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 312, 16. 12. 2002, str. 2)

—	Protokol z dne 27. novembra 2003, sestavljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi te konvencije (UL C 2, 6. 1. 2004, str. 3)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34)

—	Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 16)

—	Protokol z dne 12. marca 1999, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo (UL C 91, 31. 3. 1999, str. 2)

—	Protokol z dne 8. maja 2003, pripravljen na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (UL C 139, 13. 6. 2003, str. 2)

6.	Konvencija z dne 26. maja 1997, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25. 6. 1997, str. 2)

7.	Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (UL C 24, 23. 1. 1998, str. 2)

8.	Konvencija z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje, sestavljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 216, 10. 7. 1998, str. 2)

—	Protokol z dne 16. oktobra 2001 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki ga je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 21. 11. 2001, str. 2)

PRILOGA II

1.	Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 (1).

Člen 1, v kolikor je povezan z določbami tega odstavka; členi od 3 do 7, razen člena 5 (1)(d); člen 13; člena 26 in 27; člen 39; členi od 44 do 59; členi od 61 do 63; členi od 65 do 69; členi od 71 do 73; člena 75 in 76; člen 82; člen 91; členi od 126 do 130, kolikor so povezani z določbami tega odstavka; člen 136; Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

(a)

Sporazum, podpisan dne 27. novembra 1990, o pristopu Italijanske republike:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(b)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Kraljevine Španije:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(c)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Portugalske republike:

—	členi 4, 5 in 6,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(d)

Sporazum, podpisan dne 6. novembra 1992, o pristopu Helenske republike:

—	členi 3, 4 in 5,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(e)

Sporazum, podpisan dne 28. aprila 1995, o pristopu Republike Avstrije:

—

člen 4,

—	Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(f)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Danske:

—	členi 4, 5(2) in 6,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine;

(g)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Republike Finske:

—	člena 4 in 5,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine,

—	Izjava vlade Republike Finske o Ålandskih otokih v Delu III Sklepne listine;

(h)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Švedske:

—	člena 4 in 5,

—	Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine.

Naslednji sporazumi, ki jih je Svet sklenil na podlagi člena 6 Schengenskega protokola:

—

—	Sporazum o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sta ga dne 25. oktobra 2004 podpisala Svet Evropske unije in Švicarska konfederacija (7).

SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretarjev

SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedano drogo

SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih substanc

SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovne skupine, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

SCH/Com-ex (98) 35 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o posredovanju Skupnega priročnika državam kandidatkam za vstop v EU

SCH/Com-ex (98) 37 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti ilegalnim migracijam, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 51 rev 3 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 57 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi

SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskih pravilih na področju prepovedanih drog

SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem

SCH/Com-ex (99) 13 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil:

—	Priloge 1-3, 7, 8 in 15 Skupnih konzularnih navodil

—	Skupni priročnik, če je povezan z določbami iz odstavka 2 zgoraj, vključno s prilogami 1, 5, 5A, 6, 10 in 13

SCH/Com-ex (99) 18 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj.

SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov

SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o delovnem načrtu za boj proti ilegalnim migracijam

SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih za plačevanje informatorjev

Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14. 7. 1995, str. 1)

Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7. 5. 1999, str. 49)

Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o popolni uporabi schengenskega pravnega reda v Grčiji (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 58)

Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9. 10. 2000, str. 24)

Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10. 7. 2001, str. 45)

Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18. februarja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 7)

Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7. 3. 2002, str. 20)

Odločba Sveta 2002/352/ES z dne 25. aprila 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 47)

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15. 6. 2002, str. 1)

Odločba Sveta 2002/587/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 187, 16. 7. 2002, str. 50)

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 17)

Sklep Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (UL L 67, 12. 3. 2003, str. 27)

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L 321, 6. 12. 2003, str. 26)

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 1)

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 24)

Odločba Sveta 2004/574/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 36)

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15. 6. 2004, str. 5)

(1) UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19, Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 35.

(5) UL L 15, 20.1.2000, str. 2.

(6) UL L 15, 20.1.2000, str. 1.

(7) Do sklenitve tega sporazuma, v kolikor se ta uporablja začasno.

PRILOGA III

Seznam iz člena 19 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

1. PRAVO DRUŽB

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

I. BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

31994 R 0040: Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 11, 14. 1. 1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31994 R 3288: Uredbo Sveta (ES) št. 3288/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 83),

—	32003 R 0807: Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 36),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1653: Uredbo Sveta (ES) št. 1653/2003 z dne 18. 6. 2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 36),

—	32003 R 1992: Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2003 z dne 27. 10. 2003 (UL L 296, 14. 11. 2003, str. 1),

—	32004 R 0422: Uredbo Sveta (ES) št. 422/2004 z dne 19. 2. 2004 (UL L 70, 9. 3. 2004, str. 1).

Člen 159a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

II. DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

31992 R 1768: Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2. 7. 1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

(l)

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

(l)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

III. MODELI SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5. 1. 2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Člen 110a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

2. KMETIJSTVO

—	31992 R 3280: Uredbo Sveta (EGS) št. 3280/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 3),

—	31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

V členu 1(4), točka (i) se doda naslednje:

„(5)	Ime ‚sadno žganje‘ se lahko nadomesti z označbo ‚Pălincă‘ le pri žgani pijači proizvedeni v Romuniji.“.

(b)

V Prilogi II se dodajo naslednje označbe geografskega porekla:

—	v točki 4: „Vinars Târnave“, „Vinars Vaslui“, „Vinars Murfatlar“, „Vinars Vrancea“, „Vinars Segarcea“;

—

—	31992 R 3279: Uredbo Sveta (EGS) št. 3279/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 1),

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

—	31996 R 2061: Uredbo (ES) št. 2061/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 10. 1996 (UL L 277, 30. 10. 1996, str. 1),

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

V členu 2(3) se za točko (h) doda naslednja točka:

„(i)

in točka (i) se prečrkuje v (j).

31992 R 2075: Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (UL L 215, 30. 7. 1992, str. 70), kakor je bila spremenjena z:

—	11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

—	31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 105),

—	31995 R 0711: Uredbo Sveta (ES) št. 711/95 z dne 27. 3. 1995 (UL L 73, 1. 4. 1995, str. 13),

—	31996 R 0415: Uredbo Sveta (ES) št. 415/96 z dne 4. 3. 1996 (UL L 59, 8. 3. 1996, str. 3),

—	31996 R 2444: Uredbo Sveta (ES) št. 2444/96 z dne 17. 12. 1996 (UL L 333, 21. 12. 1996, str. 4),

—	31997 R 2595: Uredbo Sveta (ES) št. 2595/97 z dne 18. 12. 1997 (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 11),

—	31998 R 1636: Uredbo Sveta (ES) št. 1636/98 z dne 20. 7. 1998 (UL L 210, 28. 7. 1998, str. 23),

—	31999 R 0660: Uredbo Sveta (ES) št. 660/1999 z dne 22. 3. 1999 (UL L 83, 27. 3. 1999, str. 10),

—	32000 R 1336: Uredbo Sveta (ES) št. 1336/2000 z dne 19. 6. 2000 (UL L 154, 27. 6. 2000, str. 2),

—	32002 R 0546: Uredbo Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. 3. 2002 (UL L 84, 28. 3. 2002, str. 4),

—	32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

—	32003 R 2319: Uredbo Sveta (ES) št. 2319/2003 z dne 17. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 17),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V Prilogi, se v točki V. „Sun-cured“ doda naslednje:

„Molovata

Ghimpaţi

Bărăgan“.

(b)

V Prilogi, se v točki VI. „Basmas“ doda naslednje:

„Džebel

Nevrokop

Dupnica

Melnik

Ustina

Harmanli

Krumovgrad

Iztočen Balkan

Topolovgrad

Svilengrad

Srednogorska jaka“.

(c)

V Prilogi, se v točki VIII. „Kaba Koulak (klasični)“ doda naslednje:

„Severna Bulgaria

Tekne“.

31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (UL L 297, 21. 11. 1996, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

—	31997 R 2199: Uredbo Sveta (ES) št. 2199/97 z dne 30. 10. 1997 (UL L 303, 6. 11. 1997, str. 1),

—	31999 R 2701: Uredbo Sveta (ES) št. 2701/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 5),

—	32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4. 12. 2000 (UL L 311, 12. 12. 2000, str. 9),

—	32001 R 1239: Uredbo Sveta (ES) št. 1239/2001 z dne 19. 6. 2001 (UL L 171, 26. 6. 2001, str. 1),

—	32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13. 3. 2002 (UL L 72, 14. 3. 2002, str. 9),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32004 R 0386: Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 z dne 1. 3. 2004 (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 25).

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

(v tonah)
		Paradižniki	Breskve	Hruške
Pragi Skupnosti		8 860 061	560 428	105 659
Nacionalni pragi	Bolgarija	156 343	17 843	n.r.
	Češka	12 000	1 287	11
	Grčija	1 211 241	300 000	5 155
	Španija	1 238 606	180 794	35 199
	Francija	401 608	15 685	17 703
	Italija	4 350 000	42 309	45 708
	Ciper	7 944	6	n.r.
	Latvija	n.r.	n.r.	n.r.
	Madžarska	130 790	1 616	1 031
	Malta	27 000	n.r.	n.r.
	Nizozemska	n.r.	n.r.	243
	Avstrija	n.r.	n.r.	9
	Poljska	194 639	n.r.	n.r.
	Portugalska	1 050 000	218	600
	Romunija	50 390	523	n.r.
	Slovaška	29 500	147	n.r.
n.r.= ni relevantno“.

—	31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

—	31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

—	31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

—	31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

—	31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

—	32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

—	32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

—	32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

—	32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

—	32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

—	32002 R 0468: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

—	32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

—	32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

—	32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

—	32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Odstotki jamstvenega praga na državo članico ali posebne regije za priznavanje skupin proizvajalcev

Država članica ali posebna regija sedeža skupine proizvajalcev	Odstotki
Nemčija, Španija (razen Kastilje-Leon, Navarre in področja Campezo v Baskiji), Francija (razen Nord-Pas-de-Calais in Pikardije), Italija, Portugalska (razen Avtonomne regije Azori), Belgija, Avstrija, Romunija	2 %
Grčija (razen Epira), Avtonomna regija Azori (Portugalska), Nord-Pas-de-Calais in Pikardija (Francija), Bolgarija (razen občin Banite, Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbica, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krušari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije)	1 %
Kastilja-Leon (Španija), Navarra (Španija), področje Campezo v Baskiji (Španija), Epir (Grčija), Banite, občine Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbica, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krushari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije (Bolgarija)	0,3 %“

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32000 R 1622: Uredbo Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. 7. 2000 (UL L 194, 31. 7. 2000, str. 1),

—	32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. 12. 2000 (UL L 328, 23. 12. 2000, str. 2),

—	32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19. 12. 2001 (UL L 345, 29. 12. 2001, str. 10),

—	32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

(a)

V členu 6 se doda naslednje:

„5.

(b)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 2 doda naslednje:

„(g)	v Romuniji: območje Podişul Transilvaniei“.

(c)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se zadnji stavek točke 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)	na Slovaškem, regijo Tokaj.

(e)	v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 5(f).“.

(d)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 5 doda naslednje:

„(e)	v Bolgariji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина)

(f)	v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi regijami“.

(e)	V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 6 doda naslednje: „V Bolgariji vinorodna cona C III a) vključuje površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e)“.

(f)	V Prilogi V, delu D.3. se doda naslednje: „ter Romunije“.

—	32002 R 0651: Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 z dne 16. 4. 2002 (UL L 101, 17. 4. 2002, str. 3),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 R 1782: Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. 9. 2003 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1),

—	32004 R 0393: Uredbo Sveta (ES) št. 393/2004 z dne 24. 2. 2004 (UL L 65, 3. 3. 2004, str. 4).

(a)

Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

—	13 800 ton za Belgijo,

—	13 ton za Bolgarijo,

—	1 923 ton za Češko,

—	300 ton za Nemčijo,

—	30 ton za Estonijo,

—	50 ton za Španijo,

—	55 800 ton za Francijo,

—	360 ton za Latvijo,

—	2 263 ton za Litvo,

—	4 800 ton za Nizozemsko,

—	150 ton za Avstrijo,

—	924 ton za Poljsko,

—	50 ton za Portugalsko,

—	42 ton za Romunijo,

—	73 ton za Slovaško,

—	200 ton za Finsko,

—	50 ton za Švedsko,

—	50 ton za Združeno kraljestvo.“.

(b)

V členu 3(2) se uvodni odstavek in točka (a) nadomestita z naslednjim:

„2.

Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina, in sicer 147 265 ton. Ta količina se razdeli v obliki:

(a)

nacionalnih zajamčenih količin naslednjim državam članicam:

—	10 350 ton za Belgijo,

—	48 ton za Bolgarijo,

—	2 866 ton za Češko,

—	12 800 ton za Nemčijo,

—	42 ton za Estonijo,

—	20 000 ton za Španijo,

—	61 350 ton za Francijo,

—	1 313 ton za Latvijo,

—	3 463 ton za Litvo,

—	2 061 ton za Madžarsko,

—	5 550 ton za Nizozemsko,

—	2 500 ton za Avstrijo,

—	462 ton za Poljsko,

—	1 750 ton za Portugalsko,

—	921 ton za Romunijo,

—	189 ton za Slovaško,

—	2 250 ton za Finsko,

—	2 250 ton za Švedsko,

—	12 100 ton za Združeno kraljestvo.

Nacionalna zajamčena količina, ki je določena za Madžarsko, se nanaša le na konopljena vlakna.“.

—	32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

—	32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 D 0281: Odločbo Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

„Člen 2(g) se nadomesti z naslednjim:

(g)	‚nove države članice‘ so Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.“.

(b)	V členu 5(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje: „Vendar Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašniki, ostanejo trajni pašniki.“.

(c)	V členu 54(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje: „Vendar pa je datum, ki je za Bolgarijo in Romunijo predviden za zahtevke za pomoč na površino, 30. junij 2005.“.

(d)

V členu 71g se doda naslednje:

„9.

Za Bolgarijo in Romunijo:

(a)	je triletno referenčno obdobje iz odstavka 2 od leta 2002 do leta 2004;

(b)	je leto iz odstavka 3(a) leto 2004;

(c)	v prvem pododstavku odstavka 4 je sklicevanje na leto 2004 in/ali leto 2005 leto 2005 in/ali leto 2006, in sklicevanje na leto 2004 je leto 2005.“.

(e)	V členu 71h se doda naslednje: „Sklicevanje na 30. junij 2003 pa je za Bolgarijo in Romunijo 30. junij 2005.“.

(f)

Člen 74(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Pomoč se dodeli za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

Osnovne površine so naslednje

Bolgarija	21 800 ha
Grčija	617 000 ha
Španija	594 000 ha
Francija	208 000 ha
Italija	1 646 000 ha
Ciper	6 183 ha
Madžarska	2 500 ha
Avstrija	7 000 ha
Portugalska	118 000 ha“.

(g)

Člen 78(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.	Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 648 000 ha.“;

(h)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71

(EUR/ha)

Tržno leto 2005/2006 in kasneje

(EUR/ha)

Bolgarija

345,225

Grčija

1 323,96

561,00

Španija

1 123,95

476,25

Francija:

—	matično ozemlje

971,73

411,75

—	Francoska Gvajana

1 329,27

563,25

Italija

1 069,08

453,00

Madžarska

548,70

232,50

Portugalska

1 070,85

453,75

Romunija

126,075“.

(i)

Člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81

Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovni površini. Osnovne površine so naslednje:

Bolgarija

4 166 ha

Grčija

20 333 ha

Španija

104 973 ha

Francija:

—	matično ozemlje

—	Francoska Gvajana

19 050 ha

4 190 ha

Italija

219 588 ha

Madžarska

3 222 ha

Portugalska

24 667 ha

Romunija

500 ha

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.“

(j)

Člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Površine

2. S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3. Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Nacionalne zajamčene površine (NZP)
Belgija	100 ha
Bolgarija	11 984 ha
Nemčija	1 500 ha
Grčija	41 100 ha
Španija	568 200 ha
Francija	17 300 ha
Italija	130 100 ha
Ciper	5 100 ha
Luksemburg	100 ha
Madžarska	2 900 ha
Nizozemska	100 ha
Avstrija	100 ha
Poljska	4 200 ha
Portugalska	41 300 ha
Romunija	1 645 ha
Slovenija	300 ha
Slovaška	3 100 ha
Združeno kraljestvo	100 ha“

4. Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

(k)

V členu 95(4) se doda naslednji pododstavek:

Za Bolgarijo in Romunijo je dvanajstmesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2006/2007.“.

(l)	V členu 103 se drugemu odstavku doda naslednje: „Vendar pa bo za Bolgarijo in Romunijo pogoj za uporabo tega odstavka, da se shema enotnih plačil zanj uporabi v letu 2007 in je bila izbrana uporaba člena 66.“.

(m)

Člen 105(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Dodatek k plačilu na površino v višini:

—	291 EUR na hektar za tržno leto 2005/2006 ter

—	285 EUR na hektar za tržno leto 2006/2007 in kasneje

se izplača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

(hektarji)
Bolgarija	21 800
Grčija	617 000
Španija	594 000
Francija	208 000
Italija	1 646 000
Ciper	6 183
Madžarska	2 500
Avstrija	7 000
Portugalska	118 000“.

(n)	V členu 108 se drugemu odstavku doda naslednje: „V Bolgariji in Romuniji do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. junija 2005 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene.“.

(o)

Člen 110c(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Nacionalna osnovna površina je:

—	Bolgarija: 10 237 ha

—	Grčija: 370 000 ha

—	Španija: 70 000 ha

—	Portugalska: 360 ha.“.

(p)

Člen 110c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

—	Bolgarija: 263 EUR,

—	Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov,

—	Španija: 1 039 EUR,

—	Portugalska: 556 EUR.“.

(q)

Člen 116(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.

Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica	Pravice (x 1 000)
Belgija	70
Bolgarija	2 058,483
Češka	66,733
Danska	104
Nemčija	2 432
Estonija	48
Grčija	11 023
Španija	19 580
Francija	7 842
Irska	4 956
Italija	9 575
Ciper	472,401
Latvija	18,437
Litva	17,304
Luksemburg	4
Madžarska	1 146
Malta	8,485
Nizozemska	930
Avstrija	206
Poljska	335,88
Portugalska	2 690
Romunija	5 880,620
Slovenija	84,909
Slovaška	305,756
Finska	80
Švedska	180
Združeno kraljestvo	19 492
Skupaj	89 607,008“.

(r)

Člen 123(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.

Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Belgija	235 149
Bolgarija	90 343
Češka	244 349
Danska	277 110
Nemčija	1 782 700
Estonija	18 800
Grčija	143 134
Španija	713 999 (1)
Francija	1 754 732 (2)
Irska	1 077 458
Italija	598 746
Ciper	12 000
Latvija	70 200
Litva	150 000
Luksemburg	18 962
Madžarska	94 620
Malta	3 201
Nizozemska	157 932
Avstrija	373 400
Poljska	926 000
Portugalska	175 075 (3)
Romunija	452 000
Slovenija	92 276
Slovaška	78 348
Finska	250 000
Združeno kraljestvo	250 000
Švedska	1 419 811 (4).

(s)

Člen 126(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Belgija	394 253
Bolgarija	16 019
Češka	90 300
Danska	112 932
Nemčija	639 535
Estonija	13 416
Grčija	138 005
Španija (5)	1 441 539
Francija (6)	3 779 866
Irska	1 102 620
Italija	621 611
Ciper	500
Latvija	19 368
Litva	47 232
Luksemburg	18 537
Madžarska	117 000
Malta	454
Nizozemska	63 236
Avstrija	375 000
Poljska	325 581
Portugalska (7)	416 539
Romunija	150 000
Slovenija	86 384
Slovaška	28 080
Finska	55 000
Švedska	155 000
Združeno kraljestvo	1 699 511.

(t)

V členu 130(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za nove države članise so nacionalne zgornje meje, tiste, ki so zapisane v naslednji tabeli:

	Biki, voli, krave in telice	Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in s težo trupa do 185 kilogramov
Bolgarija	22 191	101 542
Češka	483 382	27 380
Estonija	107 813	30 000
Ciper	21 000	—
Latvija	124 320	53 280
Litva	367 484	244 200
Madžarska	141 559	94 439
Malta	6 002	17
Poljska	1 815 430	839 518
Romunija	1 148 000	85 000
Slovenija	161 137	35 852
Slovaška	204 062	62 841“.

(u)

V členu 143a se doda naslednji odstavek:

—	25 % v letu 2007,

—	30 % v letu 2008,

—	35 % v letu 2009,

—	40 % v letu 2010,

—	50 % v letu 2011,

—	60 % v letu 2012,

—	70 % v letu 2013,

—	80 % v letu 2014,

—	90 % v letu 2015,

—	100 % od leta 2016.“.

(v)

V členu 143b(4) se doda naslednji pododstavek:

(w)

Člen 143b(9) se nadomesti z naslednjim:

„9.

(x)

V členu 143b(11) se doda naslednji pododstavek:

(y)

Člen 143c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredna plačila do:

(a)

ali

(b)

(i)

(ii)

glede sheme enotnega plačila je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih pomoči, ki jih nove države članice lahko dodelijo v določenem letu omejen s posebnim finančnim okvirjem Okvir je enak razliki med:

—

—	je nacionalna zgornja meja te nove države članice s seznama iz Priloge VIIIa, kadar je to primerno, prilagojena v skladu s členom 64(2) in 70(2).

Za vsako zadevno neposredno plačilo lahko nova država članica izbere bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

(z)

Člen 154a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.	Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Za Bolgarijo in Romunijo je to obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.“.

(aa)

V Prilogi III se dodajo naslednje opombe:

k naslovu točke A:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2005 prvo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“

k naslovu točke B:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2006 drugo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

ter k naslovu točke C:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2007 tretje leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

(ab)

Priloga VIIIA se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIIA

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

Zgornje meje se izračunajo ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 143a in jih zato ni treba zmanjšati.

(v milijonih EUR)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Romunija	Slovenija	Slovaška
2005	-	228,8	23,4	8,9	33,9	92,0	350,8	0,67	724,6	-	35,8	97,7
2006	-	266,7	27,3	12,5	39,6	107,3	420,2	0,83	881,7	-	41,9	115,4
2007	200,3	343,6	40,4	16,3	55,6	146,9	508,3	1,64	1 140,8	440,0	56,1	146,6
2008	240,4	429,2	50,5	20,4	69,5	183,6	634,9	2,05	1 425,9	527,9	70,1	183,2
2009	281,0	514,9	60,5	24,5	83,4	220,3	761,6	2,46	1 711,0	618,1	84,1	219,7
2010	321,2	600,5	70,6	28,6	97,3	257,0	888,2	2,87	1 996,1	706,4	98,1	256,2
2011	401,4	686,2	80,7	32,7	111,2	293,7	1 014,9	3,28	2 281,1	883,0	112,1	292,8
2012	481,7	771,8	90,8	36,8	125,1	330,4	1 141,5	3,69	2 566,2	1 059,6	126,1	329,3
2013	562,0	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 236,2	140,2	365,9
2014	642,3	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 412,8	140,2	365,9
2015	722,6	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 589,4	140,2	365,9
naslednja leta	802,9	857,5	100,9	40,9	139,0	367,1	1 268,2	4,10	2 851,3	1 766,0	140,2	365,9“;

(ac)

V Prilogi X se doda naslednje:

„BOLGARIJA

Starozagorski

Haskovski

Slivenski

Jambolski

Burgaski

Dobrički

Plovdivski“.

(ad)

Priloga XIb se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIB

Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103

	Bazna površina (hektarji)	Referenčni donos (t/ha)
Bolgarija	2 625 258	2,90
Češka	2 253 598	4,20
Estonija	362 827	2,40
Ciper	79 004	2,30
Latvija	443 580	2,50
Litva	1 146 633	2,70
Madžarska	3 487 792	4,73
Malta	4 565	2,02
Poljska	9 454 671	3,00
Romunija	7 012 666	2,65
Slovenija	125 171	5,27
Slovaška	1 003 453	4,06“.

32003 R 1788: Uredba Sveta (EGS) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123), kakor je bila spremenjena z:

—	32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1).

(a)

V členu 1(4) se doda naslednji pododstavek:

(b)

Člen 1(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško nacionalne refrenčne količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo, kakor je opredeljeno v členu 5 te uredbe, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu z prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.“.

(c)

V členu 1 se doda naslednji odstavek:

„6.	Za Bolgarijo in Romunijo se dajatev uporablja od 1. aprila 2007.“.

(d)

V členu 6(1) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

(e)

V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se na podlagi dejanskih številk za leto 2006 za oddajo in neposredno prodajo, opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo določeno v tabeli (f) Priloge I in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“.

(f)

V členu 9(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(g)	V členu 9(5) se doda naslednji pododstavek: „Za Romunijo se na podlagi podatkov za celotno leto 2004 opravi ponovni pregled vsebnosti referenčnih maščob iz Priloge II in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“;

(h)

V prilogi I se tabele (d), (e), (f) in (g) nadomestijo z naslednjim:

„(d)

Obdobje 2007/2008

Država članica	Količine, tone
Belgija	3 343 535,000
Bolgarija	979 000,000
Češka	2 682 143,000
Danska	4 499 900,000
Nemčija	28 143 464,000
Estonija	624 483,000
Grčija	820 513,000
Španija	6 116 950,000
Francija	24 478 156,000
Irska	5 395 764,000
Italija	10 530 060,000
Ciper	145 200,000
Latvija	695 395,000
Litva	1 646 939,000
Luksemburg	271 739,000
Madžarska	1 947 280,000
Malta	48 698,000
Nizozemska	11 185 440,000
Avstrija	2 776 895,000
Poljska	8 964 017,000
Portugalska	1 939 187,000
Romunija	3 057 000,000
Slovenija	560 424,000
Slovaška	1 013 316,000
Finska	2 431 047,324
Švedska	3 336 030,000
Združeno kraljestvo	14 755 647,000

(e)

Obdobje 2008/2009 do 2014/2015

Država članica	Količine, tone
Belgija	3 360 087,000
Bolgarija	979 000,000
Češka	2 682 143,000
Danska	4 522 176,000
Nemčija	28 282 788,000
Estonija	624 483,000
Grčija	820 513,000
Španija	6 116 950,000
Francija	24 599 335,000
Irska	5 395 764,000
Italija	10 530 060,000
Ciper	145 200,000
Latvija	695 395,000
Litva	1 646 939,000
Luksemburg	273 084,000
Madžarska	1 947 280,000
Malta	48 698,000
Nizozemska	11 240 814,000
Avstrija	2 790 642,000
Poljska	8 964 017,000
Portugalska	1 948 550,000
Romunija	3 057 000,000
Slovenija	560 424,000
Slovaška	1 013 316,000
Finska	2 443 069,324
Švedska	3 352 545,000
Združeno kraljestvo	14 828 597,000

(f)

Referenčne količine za oddaje in neposredno prodajo iz drugega pododstavka člena 6(1)

Država članica	Referenčne količine za oddaje, tone	Referenčne količine za neposredno prodajo, tone
Bolgarija	722 000	257 000
Češka	2 613 239	68 904
Estonija	537 188	87 365
Ciper	141 337	3 863
Latvija	468 943	226 452
Litva	1 256 440	390 499
Madžarska	1 782 650	164 630
Malta	48 698	—
Poljska	8 500 000	464 017
Romunija	1 093 000	1 964 000
Slovenija	467 063	93 361
Slovaška	990 810	22 506

(g)

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje iz člena 1(4)

Država članica	Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje, tone
Bolgarija	39 180
Češka	55 788
Estonija	21 885
Latvija	33 253
Litva	57 900
Madžarska	42 780
Poljska	416 126
Romunija	188 400
Slovenija	16 214
Slovaška	27 472“.

(i)

V Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

„REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB

Država članica	Referenčna vsebnost maščob (g/kg)
Belgija	36,91
Bolgarija	39,10
Češka	42,10
Danska	43,68
Nemčija	40,11
Estonija	43,10
Grčija	36,10
Španija	36,37
Francija	39,48
Irska	35,81
Italija	36,88
Ciper	34,60
Latvija	40,70
Litva	39,90
Luksemburg	39,17
Madžarska	38,50
Nizozemska	42,36
Avstrija	40,30
Poljska	39,00
Portugalska	37,30
Romunija	35,93
Slovenija	41,30
Slovaška	37,10
Finska	43,40
Švedska	43,40
Združeno kraljestvo	39,70“.

3. PROMETNA POLITIKA

—	31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1. 10. 1998 (UL L 277, 14. 10. 1998, str. 17),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

(a)

V členu 10 se dodajo naslednji odstavki:

„11.

—	mednarodnim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom št. 11 z dne 31. oktobra 2002 o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in tovora (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002;

—	notranjim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom 33 z dne 3. novembra 1999 o javnem potniškem in tovornem prometu na ozemlju Bolgarije, kakor je bil spremenjen 30. oktobra 2002 (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002.

12.

(b)	Drugi odstavek člena 10b se nadomesti z naslednjim: „Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 12 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia.“.

4. OBDAVČITEV

—	11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19. 11. 1979, str. 95),

—	31980 L 0366: Direktivo Sveta 80/368/EGS z dne 26. 3. 1980 (UL L 90, 3. 4. 1980, str. 41),

—	31984 L 0386: Direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. 7. 1984 (UL L 208, 3. 8. 1984, str. 58),

—	11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15. 11. 1985, str. 167),

—	31989 L 0465: Direktivo Sveta 89/465/EGS z dne 18. 7. 1989 (UL L 226, 3. 8. 1989, str. 21),

—	31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. 12. 1991 (UL L 376, 31. 12. 1991, str. 1),

—	31992 L 0077: Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19. 10. 1992 (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 1),

—	31992 L 0111: Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. 12. 1992 (UL L 384, 30. 12. 1992, str. 47),

—	31994 L 0004: Direktivo Sveta 94/4/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 14),

—	31994 L 0005: Direktivo Sveta 94/5/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 16),

—	31994 L 0076: Direktivo Sveta 94/76/ES z dne 22. 12. 1994 (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 53),

—	31995 L 0007: Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. 4. 1995 (UL L 102, 5. 5. 1995, str. 18),

—	31996 L 0042: Direktivo Sveta 96/42/ES z dne 25. 6. 1996 (UL L 170, 9. 7. 1996, str. 34),

—	31996 L 0095: Direktivo Sveta 96/95/ES z dne 20. 12. 1996 (UL L 338, 28. 12. 1996, str. 89),

—	31998 L 0080: Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. 10. 1998 (UL L 281, 17. 10. 1998, str. 31),

—	31999 L 0049: Direktivo Sveta 1999/49/ES z dne 25. 5. 1999 (UL L 139, 2. 6. 1999, str. 27),

—	31999 L 0059: Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 63),

—	31999 L 0085: Direktivo Sveta 1999/85/ES z dne 22. 10. 1999 (UL L 277, 28. 10. 1999, str. 34),

—	32000 L 0017: Direktivo Sveta 2000/17/ES z dne 30. 3. 2000 (UL L 84, 5. 4. 2000, str. 24),

—	32000 L 0065: Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. 10. 2000 (UL L 269, 21. 10. 2000, str. 44),

—	32001 L 0004: Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. 1. 2001 (UL L 22, 24. 1. 2001, str. 17),

—	32001 L 0115: Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. 12. 2001 (UL L 15, 17. 1. 2002, str. 24),

—	32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7. 5. 2002 (UL L 128, 15. 5. 2002, str. 41),

—	32002 L 0093: Direktivo Sveta 2002/93/ES z dne 3. 12. 2002 (UL L 331, 7. 12. 2002, str. 27),

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

—	32003 L 0092: Direktivo Sveta 2003/92/ES z dne 7. 10. 2003 (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 8),

—	32004 L 0007: Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. 1. 2004 (UL L 27, 30. 1. 2004, str. 44),

—	32004 L 0015: Direktivo Sveta 2004/15/ES z dne 10. 2. 2004 (UL L 52, 21. 2. 2004, str. 61),

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

V členu 24a se pred alineo

„—	na Češkem: 35 000 EUR“ vstavi naslednje:

„—	v Bolgariji: 25 600 EUR;“

za alineo

„—	na Poljskem: 10 000 EUR“ pa se vstavi naslednje:

„—	v Romuniji: 35 000 EUR;“.

31992 L 0083: Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb ‐ Pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Člen 22(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.

(b)

Člen 22(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.

(1) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(2) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(3) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

(4) Ta zgornja meja se začasno poveča za 100 000 glav na 1 519 811 glav, dokler se živih živali, mlajših od šest mesecev, ne izvozi.;“

(5) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(6) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(7) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.“

PRILOGA IV

Seznam iz člena 20 Akta o pristopu: dodatne prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov II, Kmetijstvo

Dogovorjene količine

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Osnovne količine za sladkor (1)	4 752	109 164
od tega: A	4 320	99 240
B	432	9 924
Maksimalna potreba po dobavi (izražena v belem sladkorju) za uvoz surovega sladkorja	198 748	329 636
Osnovne količine za izoglukozo (2)	56 063	9 981
od tega: A	56 063	9 790
B	0	191

Če bo leta 2006 tako zahtevala Bolgarija, se lahko zgoraj navedene A in B osnovne količine za sladkor spremenijo v ustrezne A in B osnovne količine za izoglukozo za Bolgarijo.

—	31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

—	31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

—	31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

—	31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

—	31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

—	32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

—	32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

—	32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

—	32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

—	32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

—	32002 R 0486: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

—	32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

—	32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

—	32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

—	32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

—	32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

—	32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

(i)

V te določbe bo vključena sprememba Priloge XIA „Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)“ Uredbe (ES) št. 1782/2003, spremenjene z Uredbo (ES) št. 583/2004:

„PRILOGA XIA

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)

(v milijonih EUR)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Romunija	Slovenija	Slovaška
2005	-	0,87	0,04	0,03	0,10	0,10	0,78	0,03	0,56	-	0,08	0,04
2006	-	1,02	0,04	0,03	0,12	0,12	0,90	0,03	0,65	-	0,10	0,04
2007	0,11	1,17	0,05	0,04	0,14	0,14	1,03	0,04	0,74	0,19	0,11	0,05
2008	0,13	1,46	0,06	0,05	0,17	0,17	1,29	0,05	0,93	0,23	0,14	0,06
2009	0,15	1,75	0,07	0,06	0,21	0,21	1,55	0,06	1,11	0,26	0,17	0,07
2010	0,17	2,04	0,08	0,07	0,24	0,24	1,81	0,07	1,30	0,30	0,19	0,08
2011	0,22	2,33	0,10	0,08	0,28	0,28	2,07	0,08	1,48	0,38	0,22	0,09
2012	0,26	2,62	0,11	0,09	0,31	0,31	2,33	0,09	1,67	0,45	0,25	0,11
2013	0,30	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,53	0,28	0,12
2014	0,34	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,60	0,28	0,12
2015	0,39	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,68	0,28	0,12
2016	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12
Naslednja leta	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12“

(ii)

Dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč:

Odobrena dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Riževo seme (Oryza sativa L.)	883,2	100
Seme, razen riževega	936	2 294

(b)

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak je:

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak

(v tonah)
	Bolgarija	Romunija
Skupno od tega:	47 137	12 312
I flue-cured	9 023	4 647
II light air-cured	3 208	2 370
V sun-cured		5 295
VI Basmas	31 106
VIII Kaba-Koulak	3 800

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31999 L 0105: Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15. 1. 2000, str. 17).

(1) V tonah belega sladkorja.

(2) V tonah suhe snovi.

(3) UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

PRILOGA V

Seznam iz člena 21 Akta o pristopu: Druge trajne določbe

1. PRAVO DRUŽB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov I, Prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

2. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

(a)	ukrepi pomoči, ki so se začeli izvajati pred 10. decembrom 1994;

(b)	ukrepi pomoči, ki so našteti v Dodatku k tej prilogi;

(c)	ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenil organ za nadzor državnih pomoči nove države članice, in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU, ter jim Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 ni nasprotovala zaradi resnih dvomov glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom.

Za uporabo člena 88(3) Pogodbe ES se vsi ukrepi, ki se po pristopu še vedno uporabljajo in predstavljajo državno pomoč ter ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa štejejo za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoči na področju prometa niti za pomoči dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov.

Zgornje določbe prav tako ne posegajo v prehodne ukrepe glede politike konkurence iz Akta in ukrepe, določene v Oddelku B, Poglavju 4, Priloge VII k Aktu.

Če nova država članica želi, da Komisija preuči ukrep pomoči po postopku iz odstavka 1(c), Komisiji predloži:

(a)	seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenil nacionalni organ za nadzor državnih pomoči in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU in

(b)	kakršnekoli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti proučevanega ukrepa pomoči,

v skladu s predpisanim obrazcem za poročilo, ki ga pripravi Komisija.

Zgornji postopek velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji po postopku iz odstavka 1(c), ne glede na dejstvo, da je v času preučevanja ukrepa zadevna nova država članica že postala članica Unije.

Odločba Komisije, da nasprotuje ukrepu v smislu odstavka 1(c), se šteje za odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1).

Če je taka odločba sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programi pomoči in posamična pomoč, odobrena za področje prometa, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, pod naslednjimi pogoji štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES:

—

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Šteje se, da je bila Komisija obveščena o obstoječih ukrepih pomoči in načrtih o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je bila obveščena pred dnem pristopa, Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

V zvezi z Romunijo se točka (c) odstavka 1 uporablja zgolj za ukrepe pomoči, ki jih je po tem dnevu ocenil romunski organ za nadzor državnih pomoči, če Komisija na podlagi stalnega spremljanja obveznosti, ki jih je Romunija prevzela v okviru pogajanj o pristopu, odloči, da je izvajanje zakonov o državnih pomočeh v Romuniji v obdobju pred pristopom doseglo zadovoljivo raven. Takšna zadovoljiva raven se lahko šteje za doseženo šele, ko Romunija dokaže dosledno izvajanje popolnega in pravilnega nadzora državnih pomoči v zvezi z vsemi ukrepi pomoči, odobrenimi v Romuniji, vključno s sprejetjem in izvajanjem v celoti in pravilno utemeljenih odločitev romunskega organa za nadzor državnih pomoči, ki vsebujejo natančno oceno značaja državne pomoči za vsak ukrep in pravilno uporabo meril o združljivosti.

Komisija lahko zaradi resnih dvomov glede združljivosti s skupnim trgom nasprotuje vsakemu ukrepu pomoči, odobrenemu v predpristopnem obdobju med 1. septembrom 2004 in datumom, določenem v omenjeni odločbi Komisije, iz katere izhaja, da je izvajanje zakonov doseglo zadovoljivo raven. Odločba Komisije, da nasprotuje ukrepu, se šteje za odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999. Če je taka odločba sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Če Komisija po začetku formalnega postopka preiskave sprejme negativno odločbo, s tem odloči, da mora Romunija uvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi doseže, da upravičenec vrne pomoč. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti, izračunane po ustrezni obrestni meri, določeni v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004 (2), in plačljive od istega dne.

3 KMETIJSTVO

(a)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov II, Kmetijstvo

Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

3.	Zaloge iz odstavka 1 se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

(b)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES, ob upoštevanju naslednjega pogoja:

—

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

4. CARINSKA UNIJA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov I, Prosti pretok blaga, Poglavje 1, Carinska unija

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

—	32003 R 2286: Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 z dne 18. 12. 2003 (UL L 343, 31. 12. 2003, str. 1).

Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

DOKAZILO O STATUSU SKUPNOSTI (TRGOVINA V RAZŠIRJENI SKUPNOSTI)

(a)

Evropski sporazumi:

—	21994 A 1231 (24) Bolgarija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (6);

—	21994 A 1231 (20) Romunija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (7).

(b)	katerokoli dokazilo o skupnostnem statusu iz člena 314c Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(c)	zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali novi državi članici pred dnem pristopa.

Za namene izdajanja dokazil iz odstavka 1(b) zgoraj, upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe (EGS) št. 2913/92, „blago Skupnosti“ pomeni blago, ki je:

—	v celoti pridobljeno na območju katerekoli izmed novih držav članic pod pogoji, enakimi tistim iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in ne vsebuje blaga, uvoženega iz drugih držav ali območij; ali

—	uvoženo iz držav ali območij razen zadevne države in sproščeno v prosti promet v tej državi; ali

—	pridobljeno ali proizvedeno v zadevni državi bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei tega odstavka, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei tega odstavka.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 1(a) zgoraj se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v okviru ustreznih Evropskih sporazumov ali enakovrednih preferencialnih sporazumov, ki so jih med seboj sklenile nove države članice. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

DOKAZILO O PREFERENCIALNEM POREKLU (TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI, VKLJUČNO S TURČIJO, V OKVIRU PREFERENCIALNIH SPORAZUMOV O KMETIJSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH IZ PREMOGA IN JEKLA)

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države, ali se ga sestavi v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med novimi državami članicami in temi državami ali je izdano ali sestavljeno v okviru enostranske nacionalne zakonodaje novih držav članic, sprejeto v zadevnih novih državah članicah pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Bolgariji in Romuniji se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)	je taka določba predvidena tudi v sporazumih, sklenjenih med temi tretjimi državami in Skupnostjo pred dnem pristopa; in

(b)	pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu iz teh sporazumov.

Ta pooblastila nove države članice najkasneje eno leto od dne pristopa nadomestijo z novimi pooblastili, ki se izdajo v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 4 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in temi državami, lahko sprejeto v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo na dan pristopa na poti ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prosti coni v eni od teh tretjih držav ali v tej novi državi članici, pod pogojem, da v novi državi članici, v kateri pride do sprostitve v prosti promet, za zadevne izdelke v času izdaje prevoznih dokumentov ne velja sporazum o prosti trgovini s tretjo državo, in pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takšnega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)	se naknadno izdano dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

8.	Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 7 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev.

DOKAZILO O STATUSU NA PODLAGI DOLOČB O PROSTEM PROMETU ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE V CARINSKI UNIJI ES-TURČIJA

(a)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(b)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

10.

11.

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, se potrdilo o gibanju blaga A.TR, izdano na podlagi določb o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija, sprejme v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je na dan pristopa v prevozu po Skupnosti ali Turčiji po opravljenih izvoznih formalnostih, v začasni hrambi ali carinskem postopku iz člena 4(16) (b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92 v Turčiji ali tej novi državi članici, pod pogojem, da:

(a)	za zadevno blago ni predloženo dokazilo o poreklu iz odstavka 9; in

(b)	je blago v skladu s pogoji za izvajanje določb o prostem pretoku za industrijske izdelke; in

(c)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(d)	se potrdilo o gibanju blaga A.TR predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

12.	Za namene preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR iz odstavka 11 zgoraj se uporabijo določbe o izdaji potrdil o gibanju blaga A.TR in načinih upravnega sodelovanja iz Sklepa št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija (9).

CARINSKI POSTOPKI

13.

Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

14.

—

15.

—

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti;

—	če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, glede katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

16.

—

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

17.

—	drugi odstavek člena 591 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago na začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo v nove države članice pred dnem pristopa.

DRUGE DOLOČBE

18.	Dovoljenja, ki so bila izdana pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz člena 4(16)(d), (e) in (g) Uredbe (EGS) št. 2913/92, veljajo do konca svoje veljavnosti ali eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

19.

—	izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo pred pristopom izvede zadevna nova država članica v svojo korist v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

20.

—

(1) UL L 83, 27. 3. 1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(3) UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1259/96 (UL L 163, 2.7.1996, str. 10).

(4) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(5) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6) UL L 358, 31.12.1994, str. 3. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 4.6.2003 (UL L 191, 30.7.2003, str. 1).

(7) UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v UL).

(9) Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28.3.2001 o spremembi Sklepa št. 1/96 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 98, 7.4.2001, str. 31). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št 1/2003 Odbora za carinsko sodelovanje ES‐Turčija (UL L 28, 4.2.2003, str. 51).

Dodatek k prilogi V

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke 1(b) mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v Poglavju 2 Priloge V

Opomba: Ukrepi pomoči, našteti v tem dodatku se štejejo za obstoječo pomoč le za namene uporabe mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v Poglavju 2 Priloge V k temu aktu, v obsegu, v katerem ti ukrepi sodijo v okvir prvega odstavka te priloge.

Št.			Naslov (v izvirniku)	Datum odobritve s strani nacionalnega organa za nadzor državnih pomoči	Trajanje
MS	Št.	Leto	Naslov (v izvirniku)		Trajanje
BG	1	2004	Предоговаряне на задълженията към държавата, възникнали по реда на Закона за уреждане на необслужваните кредити, договорени до 31.12.1990 г. със „Силома“ АД, гр.Силистра, чрез удължаване на срока на изплащане на главницата за срок от 15 години.	29.7.2004	2004-2018
BG	2	2004	Средства за компенсиране от държавния бюджет на доказания от „Български пощи“ ЕАД дефицит от изпълнението на универсалната пощенска услуга.	18.11.2004	31.12.2010
BG	3	2004	Целево финансиране на дейността на Българската телеграфна агенция- направление „Информационно обслужване“	16.12.2003	31.12.2010

PRILOGA VI

Seznam iz člena 23 akta o pristopu: prehodni ukrepi, Bolgarija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti

UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2

—	32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Bolgarijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov 2 do 14.

Z odstopanjem od členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop bolgarskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Bolgarski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Bolgarski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

4.	Na zaprosilo Bolgarije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Bolgarije.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6.	V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki bolgarskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Bolgariji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede bolgarskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

—

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Bolgarija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov 2 do 5 in 7 ter 8.

10.	Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Bolgarija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Bolgarija glede Romunije uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Bolgarija za namene spremljanja državljanom Romunije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju bolgarskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Bolgariji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

—

v Nemčiji:

Področje	NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Čiščenje objektov in opreme	74.70 Čiščenje objektov in opreme
Druge storitve	74.87 Samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

—

v Avstriji:

Področje	NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno
Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov	01.41
Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)	26.7
Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov	28.11
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Poizvedovalne dejavnosti in varovanje	74.60
Čiščenje objektov in opreme	74.70
Nega na domu	85.14
Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve	85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Bolgarija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

14.

Učinek uporabe odstavkov 2 do 5 in 7 do 12 ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop bolgarskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2009 ne uporablja v Bolgariji. Bolgarija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 12 000 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji,

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb na katerih temelji Evropska unija lahko Bolgarija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Bolgariji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb na katerih temelji Evropska unija lahko Bolgarija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani pravnih oseb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

4. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

—	31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19. 7. 1999 (UL L 189, 22. 7. 1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno v Bolgariji do 30. aprila 2009 ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe, pri čemer se mleko z vsebnostjo maščobe 3 % (m/m) lahko trži kot polno mleko, mleko z vsebnostjo maščobe 2 % (m/m) pa kot pol posneto mleko. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Bolgariji ali izvozi v tretje države.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Obrati za predelavo mleka iz poglavij I in II Dodatka k tej prilogi lahko do 31. decembra 2009 prejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu z zahtevami ali pa ravnanje z njim ne ustreza zahtevam iz Uredbe (ES) št. 853/2004, podpoglavij II in III, Poglavja I, Oddelka IX, Priloge III, pod pogojem, da so kmetije, iz katerih prihaja mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo bolgarski organi.

(b)

(c)

Obrati, našteti v Poglavju II Dodatka k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve EU in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, v ločenih proizvodnih linijah. V tem smislu se mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, razume kot mleko iz odstavka (a). Taki obrati morajo v celoti izpolnjevati zahteve EU za obrate, vključno z izvajanjem načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) (iz člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 (4) in dokazati svojo sposobnost, da v celoti izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju, vključno z ločeno namembnostjo ustreznih proizvodnih linij:

—

—	uvesti postopek, ki zagotavlja sledljivost surovin, vključno s potrebnimi dokumentarnimi dokazi o premikih proizvodov ter knjigovodskimi evidencami proizvodov ter izravnave skladnih in neskladnih surovin s kategorijami končnih izdelkov,

—	obdelati vse surovo mleko s toplotno obdelavo pri minimalni temperaturi vsaj 71,7 oC v času 15 sekund, in

—	sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij pri uporabi identifikacijskih oznak.

Bolgarski organi:

—	zagotovijo, da upravljavec ali direktor vsakega zadevnega obrata sprejme vse potrebne ukrepe za pravilno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka;

—	opravljajo teste in nenapovedane kontrolne preglede v zvezi z upoštevanjem ločevanja mleka; in

—	opravljajo teste v pooblaščenih laboratorijih na vseh surovinah in končnih izdelkih, da preverijo skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 853/2004, Poglavja II, Oddelka IX, Priloge III, , vključno z mikrobiološkimi merili za izdelke na osnovi mleka.

Mleko in/ali izdelki na osnovi mleka, ki izvirajo iz ločenih proizvodnih linij, v katerih se predeluje surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, v obratih za predelavo mleka, odobrenih s strani EU, se lahko dajo na trg le pod pogoji iz odstavka (b). Izdelki na osnovi surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve in ki se predeluje v ločeni proizvodni liniji v obratu iz Poglavja II Dodatka k tej prilogi, se lahko ob upoštevanju pogojev glede ločevanja proizvodnih linij tržijo kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve.

(d)	Mleku in mlečnim izdelkom, proizvedenim v skladu z določbami iz odstavka (c), se podeli podpora iz poglavij II in III, Naslova I, razen člena 11, in Naslova II Uredbe (ES) št. 1255/1999 (5) le, če so opremljeni z ovalno identifikacijsko oznako iz Oddelka I Priloge II Uredbe (ES) št. 853/2004.

(e)	Bolgarija poskrbi za postopno spoštovanje zahtev iz odstavka (a) in Komisiji izstavlja letna poročila o napredku pri posodabljanju kmetij za proizvodnjo mleka in sistemu zbiranja mleka. Bolgarija poskrbi, da bodo te zahteve v celoti izpolnjene do 31. decembra 2009.

(f)

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (6) posodobi Dodatek k tej prilogi pred pristopom in do 31. decembra 2009 ter v tem smislu na podlagi napredka, doseženega pri odpravi pomanjkljivosti in rezultatov procesa spremljanja doda ali črta posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

5. PROMETNA POLITIKA

—	32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Bolgariji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Bolgariji.

(b)

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi zgornjega odstavka (b) uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)	Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)	Učinek uporabe odstavkov (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Do 31. decembra 2010 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Bolgariji za prevozna podjetja, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

—	do 1. januarja 2007 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 5 850 EUR za prvo in vsaj 3 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2008 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 6 750 EUR za prvo in vsaj 3 750 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2009 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 7 650 EUR za prvo in vsaj 4 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

—	do 1. januarja 2010 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 8 550 EUR za prvo in vsaj 4 750 EUR za vsako dodatno vozilo.

—	32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I k tej direktivi, do 31. decembra 2013 uporabljajo le neposodobljene dele bolgarskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Bolgariji.

Program cestnih nadgradenj (km)

Tabela 1

Št.	CESTA	ODSEK	DOLŽINA/KM/	ODPRTO ZA PROMET	UKREP
1	2	3	4	5	6
1	I-5/E-85/	GABROVO - ŠIPKA	18	2014	NOVA GRADNJA
2	I-5/E-85/	KARDŽALI - PODKOVA (MAKAZA)	18	2008	NOVA GRADNJA
		VMESNI SEŠTEVEK	36
3	I-6	SOFIJA - PIRDOP	56	2009	OBNOVA
4	I-7	SILISTRA - ŠUMEN	88	2011	OBNOVA
5	I-7	PRESLAV - E-773	48	2010	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	136
6	I-9/E-87/	ROMUNSKA MEJA - BALČIK	60	2009	OBNOVA
7	II-12	VIDIN - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	26	2008	REKONSTRUKCIJA
8	II-14	VIDIN - KULA - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	42	2009	REKONSTRUKCIJA
9	II-18	OBVOZNICA SOFIJE - SEVERNI KRAK	24	2014	NOVA GRADNJA
10	II-19	SIMITLI - GOTSE DELČEV - GRŠKA MEJA	91	2008	OBNOVA
11	II-29	DOBRIČ - VARNA	21	2010	OBNOVA
12	II-35	LOVEČ - KARNARE	28	2011	REKONSTRUKCIJA
13	II-53	SLIVEN - JAMBOL	25	2010	OBNOVA
14	II-55	GURKOVO - NOVA ZAGORA	26	2010	OBNOVA
15	II-55	NOVA ZAGORA - SVILENGRAD	81	2012	OBNOVA
		VMESNI SEŠTEVEK	107
16	II-57	STARA ZAGORA - RADNEVO	42	2010	OBNOVA
17	II-62	KJUSTENDIL - DUPNICA	26	2011	REKONSTRUKCIJA
18	II-63	PERNIK - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO	20	2010	REKONSTRUKCIJA
19	II-73	ŠUMEN - KARNOBAT	44	2012	REKONSTRUKCIJA
20	II-73	ŠUMEN - KARNOBAT	119	2011	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	63
21	II-78	RADNEVO - TOPOLOVGRAD	40	2013	OBNOVA
22	II-86	ASENOVGRAD - SMOLJAN	72	2014	REKONSTRUKCIJA
23	II-98	BURGAS - MALKO TARNOVO	64	2014	REKONSTRUKCIJA
24	III-197	GOCE DELČEV - SMOLJAN	87	2013	REKONSTRUKCIJA
25	III-198	GOCE DELČEV - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	95	2013	REKONSTRUKCIJA
26	III-534	ELENA - NOVA ZAGORA	52	2012	REKONSTRUKCIJA
27	III-534	NOVA ZAGORA - SIMEONOVGRAD	53	2014	REKONSTRUKCIJA
		VMESNI SEŠTEVEK	105
28	III-601	KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	27	2011	NOVA GRADNJA
29	III-622	KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	31	2013	NOVA GRADNJA
30	III-865	SMOLJAN - MADAN	15	2011	REKONSTRUKCIJA
31	III-867	SMOLIAN - KARDJALI	69	2014	REKONSTRUKCIJA
32	III-868	BYPASS SMOLJAN	40	2012	NOVA GRADNJA
33	IV-410068	SIMITLI - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO	28	2009	NOVA GRADNJA
34		BYPASS PLOVDIV	4	2014	NOVA GRADNJA
	A1	„TRAKIA“ AVTOCESTA - STARA ZAGORA - KARNOBAT
35		LOT 2	33	2010	NOVA GRADNJA
36		LOT 3	37	2011	NOVA GRADNJA
37		LOT 4	48	2014	NOVA GRADNJA
		VMESNI SEŠTEVEK	118
		SKUPAJ	1 598

Tabela 2

	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
UKREP
OBNOVA	91	116	114	88	81	40	0
REKONSTRUKCIJA	26	42	68	88	96	182	258
NOVA GRADNJA	18	28	33	64	40	31	94
	135	186	215	240	217	253	352	1 598 km

6. OBDAVČITEV

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 L 0177: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Bolgarija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Bolgarija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

—	32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

—	32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Z odstopanjem od člena 7 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—

(b)

Z odstopanjem od člena 9 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa, ki se uporabljata za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za zadevne energente, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

(c)

Z odstopanjem od člena 10 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalnih ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

7. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

Z odstopanjem od člena 3 Direktive 2001/37/ES je datum uporabe najvišje dovoljene vsebnosti katrana v cigaretah, izdelanih in trženih na ozemlju Bolgarije, 1. januar 2011. Med prehodnim obdobjem:

—	se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, ne tržijo v drugih državah članicah;

—	se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 13 mg katrana na cigareto, ne izvažajo v tretje države; ta meja se od 1. januarja 2008 zniža na 12 mg in od 1. januarja 2010 na 11 mg;

—	Bolgarija posreduje Komisiji redno posodobljene podatke o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s to direktivo.

8. ENERGETIKA

—	31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2012 ne uporablja za Bolgarijo. Bolgarija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

—	30 dnem do 1. januarja 2007;

—	40 dnem do 31. decembra 2007;

—	50 dnem do 31. decembra 2008;

—	60 dnem do 31. decembra 2009;

—	70 dnem do 31. decembra 2010;

—	80 dnem do 31. decembra 2011;

—	90 dnem do 31. decembra 2012.

9. TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

Z odstopanjem od člena 30(1) Direktive 2002/22/ES lahko Bolgarija odloži uvedbo prenosljivosti številk najkasneje do 1. januarja 2009.

10. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za naprave za skladiščenje v 6 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 50 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2009 za naprave za skladiščenje v 19 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je manjša ali enaka 25 000 ton/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 12 terminalov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 150 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2009 za 29 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25 000 ton/leto.

(c)

Z odstopanjem od člena 5 k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 50 avtocistern;

—	do 31. decembra 2009 za dodatnih 466 avtocistern.

(d)

Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Bolgariji:

—	do 31. decembra 2007 za 355 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 500 m3/leto, vendar manjša ali enaka 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2009 za 653 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina enako ali manjšo od 500 m3/leto.

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)	Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2011 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 3,00 % po masi.

(b)	Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2009 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 0,20 % po masi.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

—	32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)	Do 31. decembra 2014 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Bolgarijo in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo za naslednje odpadke, ki so našteti v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

TRDI ODPADKI, KI VSEBUJEJO PLEMENITE KOVINE

—

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

—

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

—

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.	ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ANORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

—

AC 040

gošče osvinčenega bencina

—

AC 050

tekočine za prenos toplote

—

AC 060

hidravlične tekočine

—

AC 070

zavorne tekočine

—

AC 080

tekočine proti zamrznitvi

—

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

—

AC 120

poliklorirani naftaleni

—

AC 150

klorofluorkarbonati

—

AC 160

haloni

—

AC 190

prah — lahka frakcija iz šrederja za kovino

—

AC 200

organske fosforne spojine

—

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

—

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

—

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE IN ORGANSKE SESTAVINE

—

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

—

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

—

AD 050

organski cianidi

—

AD 060

odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije

—

AD 070

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barv, pigmentov, lakov

—

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

—

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

(c)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo, ki so našteti v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe.

(d)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja (11) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (12), v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 02. 2004, str. 26).

(a)

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	35 % po teži do 31. decembra 2006, 39 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 46 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Z odstopanjem od člena 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	50 % po teži za leto 2011, 53 % za leto 2012 in 56 % za leto 2013.

(c)

Z odstopanjem od člena 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave za plastične mase do 31. decembra 2009 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	8 % po teži do 31. decembra 2006, 12 % za leto 2007 in 14,5 % za leto 2008.

(d)

Z odstopanjem od člena 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	34 % po teži do 31. decembra 2006, 38 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 45 % za leto 2009, 47 % za leto 2010, 49 % za leto 2011, 52 % za leto 2012 in 54,9 % za leto 2013.

(e)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	26 % po teži do 31. decembra 2006, 33 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 46 % za leto 2009, 51 % za leto 2010, 55 % za leto 2011 in 59,6 % za leto 2012.

(f)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave plastične mase, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastično maso, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	17 % po teži za leto 2009, 19 % za leto 2010 in 20 % za leto 2011 in 22 % za leto 2012.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) and (b) in druge alinee, točke 2, Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) Direktive in Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (13), se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke in glede preprečevanja vstopanja površinskih voda v odlagališče odpadkov do 31. decembra 2014 ne uporabljajo za naslednjih 14 obstoječih odlagališč:

1.	jezero za odlaganje žlindre „Polimeri“, Varna, Devnja;

2.	jezero za kombinirano odlaganje pepela in žlindre „Solvaj Sodi“, „Deven“ in „Agropoličim“, Varna, Devnja v občini Varna;

3.	jezero za odlaganje pepela TE „Varna“, Varna, Beloslav;

4.	jezero za odlaganje pepela „Sviloza“, Veliko Tarnovo, Svištov;

5.	jezero za odlaganje pepela TE „Zaharni zavodi“, Veliko Tarnovo, Gornja Orjahovica;

6.	jezero za odlaganje pepela „Vidačim v likvidacja“, Vidin, Vidin;

7.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikatsia-Ruse“ TE „Ruse-vzhod“, Ruse, Ruse;

8.	jezero za odlaganje pepela TE „Republika“, „COF-Pernik“ in „Kremikovci-Rudodobiv“, Pernik, Pernik;

9.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Pernik“ in „Solidus“, Pernik, Pernik;

10.	jezero za odlaganje pepela TE „Bobov dol“, Kjustendil, Bobov dol;

11.	jezero za odlaganje pepela „Brikel“, Stara Zagora, Galabovo;

12.	jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Sliven“, Sliven, Sliven;

13.	jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad;

14.	jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad.

Bolgarija zagotavlja postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na teh 14 obstoječih neustreznih odlagališčih v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 3 020 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 3 010 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 2 990 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 1 978 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 1 940 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 1 929 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 1 919 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 1 159 000 ton;

—	do 31. decembra 2014: 1 039 000 ton.

—	32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Z odstopanjem od členov 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES lahko Bolgarija ohrani stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto in stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi do 31. decembra 2008.

C. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2014 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Bolgariji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje Direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

D. INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Bolgariji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

Do 31. decembra 2008:

—	„Jambolen“ — Jambol (dejavnost 4.1 h)

—	„Verila“ — Ravno Pole (dejavnost 4.1)

—	„Lakprom“ — Svetovračane (dejavnost 4.1 b)

—	„Orgačim“ — Ruse (dejavnost 4.1 j)

—	„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.1 b)

Do 31. decembra 2009:

—	„Elisejna“ gara Elisejna (dejavnost 2.5 a)

Do 31. decembra 20011:

—	TE „Ruse - vzhod“ — Ruse (dejavnost 1.1)

—	TE „Varna“ — Varna (dejavnost 1.1)

—	TE „Bobov Dol“ — Sofija (dejavnost 1.1)

—	TE v „Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.1)

—	„Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.2)

—	„Kremikovci“ — Sofija (dejavnost 2.2)

—	„Radomir Metali“ — Radomir (dejavnost 2.3 b)

—	„Solidus“ — Pernik (dejavnost 2.4)

—	„Berg Montana fitingi“ — Montana (dejavnost 2.4)

—	„Energoremont“ — Kresna (dejavnost 2.4)

—	„Čugunoleene“ — Ihtiman (dejavnost 2.4)

—	„Alkomet“ — Šumen (dejavnost 2.5 b)

—	„Start“ — Dobrič (dejavnost 2.5 b)

—	„Alukom“ — Pleven (dejavnost 2.5 b)

—	„Energia“ — Turgovište (dejavnost 2.5 b)

—	„Uspeh“ — Lukovit (dejavnost 3.5)

—	„Keramika“ — Burgas (dejavnost 3.5)

—	„Strojkeramika“ — Mezdra (dejavnost 3.5)

—	„Straldja keramika“ — Straldja (dejavnost 3.5)

—	„Balkankeramiks“ — Novi Iskar (dejavnost 3.5)

—	„Šamot“ — Elin Pelin (dejavnost 3.5)

—	Obrat keramike — Dragovištica (dejavnost 3.5)

—	„Fajans“ — Kaspičan (dejavnost 3.5)

—	„Solvaj Sodi“ — Devnja (dejavnost 4.2 d)

—	„Polimeri“ — Devnja (dejavnost 4.2 c)

—	„Agropoličim“ — Devnja (dejavnost 4.3)

—	„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.3)

—	„Agrija“ — Plovdiv (dejavnost 4.4)

—	„Balkanpharma“ — Razgrad (dejavnost 4.5)

—	„Biovet“ — Peštera (dejavnost 4.5)

—	„Catchup-frukt“ — Aitos (dejavnost 6.4 b)

—	„Bulgarikum“ — Burgas (dejavnost 6.4 c)

—	„Serdika 90“ — Dobrič (dejavnost 6.4 c)

—	„Ekarisaj“ — Varna (dejavnost 6.5)

—	„Ekarisaj - Bert“ — Burgas (dejavnost 6.5)

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III, IV in VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in prah ne uporabljajo za naslednje naprave v Bolgariji do datuma, navedenega za vsako napravo:

—

TE „Varna“:

—	Naprava 1 do 31. decembra 2009

—	Naprava 2 do 31. decembra 2010

—	Naprava 3 do 31. decembra 2011

—	Naprava 4 do 31. decembra 2012

—	Naprava 5 do 31. decembra 2013

—	Naprava 6 do 31. decembra 2014

—

TE „Bobov dol“:

—	Naprava 2 do 31. decembra 2011

—	Naprava 3 do 31. decembra 2014

—

TE „Ruse - vzhod“

—	Napravi 3 in 4 do 31. decembra 2009

—	Napravi 1 in 2 do 31. decembra 2011

—

TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas:

—	Naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 do 31. decembra 2011.

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida in praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

—	do leta 2008: 179 700 ton SO2/leto; 8 900 ton praha/leto;

—	do leta 2012: 103 000 ton SO2/leto; 6 000 ton praha/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se v Bolgariji do 31. decembra 2011 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo za naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 kurilne naprave TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

—	do leta 2008: 42 900 ton/leto;

—	do leta 2012: 33 300 ton/leto.

(c)

Do 1. januarja 2011 Bolgarija Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze uporabe pravnega reda EU. Ti načrti zagotovijo nadaljnje zmanjšanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev, določenih v odstavkih (a) in (b) zgoraj, zlasti za emisije v obdobju 2012 do 2014. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Bolgarijo. V naslednjih treh mesecih Bolgarija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje omenjenih ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.

(4) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(7) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).

(8) UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(9) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(10) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(11) L 257, 10.10.1996, str. 26.

(12) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9. 2003, str. 33).

(13) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Dodatek k prilogi VI

POGLAVJE I

Seznam obratov za predelavo mleka, v katerih se predeluje mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavka (a) Oddelka B Poglavja 4 v Prilogi VI

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime in naslov obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
Regija Blagovgrad — št. 1
1	BG 0112004	„Matand“ EOOD gr. Pernik ul. „Lenin“ 111	s. Elešnica
Regija Burgas — št. 2
2	BG 0212013	ET „Marsi-Minčo Bakalov“ gr. Burgas j.k. „Vazrajdane“ bl. 1	Burgas j.k. „Pobeda“ ul. „Bajkal“ 9
3	BG 0212027	DZZD „Mlečen svjat“ gr. Burgas j.k. „Izgrev“ ul. „Malčika“ 3	s. Debelt ul. „Indže vojvoda“ 5 obl. Burgaska
4	BG 0212028	„Vester“ OOD gr. Burgas ul. „Fotinov“ 36	s. Sigmen
5	BG 0212047	„Komplektstroj“ EOOD gr. Burgas ul. „Aleksandar Stambolijski“ 17	s. Veselie
Regija Vidin — št. 5
6	BG 0512025	„El Bi Bulgarikum“ EAD gr. Vidin	gr. Vidin Južna promišlena zona
Regija Vrača — št. 6
7	BG 0612010	„Hadžijski i familija“ EOOD s. Gradešnica	s. Gradešnica
8	BG 0612027	„Mlečen raj 99“ EOOD gr. Vraca j.k. „Dabnika“ bl. 48 ap. 3	gr. Vraca j.k. Bistrec Stopanski dvor
9	BG 0612035	ET „Nivego“ s. Čiren	s. Čiren
Regija Gabrovo — št. 7
10	BG 0712001	„Ben Invest“ OOD s. Kostenkovci obšt. Gabrovo	s. Kostenkovci obšt. Gabrovo
11	BG 0712002	„Šipka 97“ AD gr. Gabrovo ul. „V. Levski“ 2	gr. Gabrovo ul. „V. Levski“ 2
12	BG 0712003	„Elvi“ OOD s. Velkovci obšt. Gabrovo	s. Velkovci obšt. Gabrovo
13	BG 0712008	„Milkieks“ OOD gr. Sevlievo j.k. „d-r Atanas Moskov“	gr. Sevlievo j.k. „Atanas Moskov“
Regija Dobrič — št. 8
14	BG 0812002	„AVITA“ OOD gr. Sofia ul. „20-ti April“ 6	s. Caričino
15	BG 0812008	„Roles 2000“ OOD gr. Varna ul. „Car Ivan Šišman“ 13	s. Kardam
16	BG 0812019	„Filipopolis“ OOD gr. Plovdiv ul. „Hristo Danov“ 2	s. Žeglarci
17	BG 0812029	„AKURAT — MLEČNA PROMIŠLENOST“ OOD gr. Sofija ul. „Baba Vida 2“	gr. Dobrič j.k. „Rilci“
18	BG 0812030	„FAMA“ AD gr. Varna ul. „Evlogi Georgiev“ 23	gr. Dobrič bul. „Dobrudža“ 2
Regija Krdžali — št. 9
19	BG 0912004	ET „Rado“ s. Bjal izvor	s. Bjal izvor obšt. Ardino
Regija Kjustendil — št. 10
20	BG 1012012	„Galkom“ OOD gr. Dupnica	gr. Dupnica ul. „Venelin“ 57
21	BG 1012008	ET „Nikolaj Kolev“ s. Konjavo	s. Konjavo
Regija Loveč — št. 11
22	BG 1112001	„Prima Lakta“ Ltd. gr. Loveč ul. „Trojansko šose“ 1	gr. Loveč ul. „Trojansko šose“
23	BG 1112004	„Mlekoprodukt“ OOD gr. Loveč	s. Goran
24	BG 1112008	„Plod“ AD gr. Aprilci	gr. Aprilci
25	BG 1112012	„Stilos“ OOD gr. Dupnica ul. „Batenberg“ 64	s. Lesidren
Regija Pazardžik — št. 13
26	BG 1312011	„Eko-F“ EAD gr. Sofija ul. „Stara planina“ 34	s. Karabunar
27	BG 1312015	„Mevgal Bulgaria“ EOOD gr. Velingrad	gr. Velingrad j.k. „Industrialen“
28	BG 1312022	ET „Palmite-Vesela Popova“ gr. Plovdiv ul. „Koprivkite“ 23	gr. Strelča ul. „Osvoboždenje“ 17
Regija Pleven — št. 15
29	BG 1512003	„Mandra 1“ EOOD s. Obnova	s. Trančovica
30	BG 1512006	„Mandra“ OOD s.. Obnova	s. Obnova
31	BG 1512008	ET „Viola“ gr. Kojnare	gr. Kojnare ul. „Hristo Botev“ 16
32	BG 1512010	ET „Milica Lazarova - 90“ gr. Slavjanovo	gr. Slavjanovo ul. „Asen Zlatarev“ 2
Regija Plovdiv — št. 16
33	BG 1612009	ET „D.Madžarov“ gr. Plovdiv	gr. Stambolijski-mandra
34	BG 1612013	ET „Polidej - EI“ gr. Karlovo	s. Domljan
35	BG 1612017	„Snep“ OOD gr. Rakovski	gr. Rakovski ul. „F.Stanislavov“ 57
36	BG 1612020	ET „Bor -Čvor“ s. Dalbok izvor	s. Dalbok izvor
37	BG 1612023	„Vanela“ OOD gr. Plovdiv bul. „Bulgarija“ 170	s. Carimir
38	BG 1612024	SD „Kostovi - EMK“ gr. Zedinenje	gr. Zedinenje
39	BG 1612039	„Topolovo-Agrokomers“ OOD gr. Sofija z.k. Dianabad, bl.20	s. Topolovo Stopanski dvor
40	BG 1612040	„Mlečni produkti“ OOD gr. Plovdiv	s. Manole
Regija Razgrad — št. 17
41	BG 1712002	ET „Rosver“ gr. Car Kalojan ul. „Ivan Vazov“ 4	gr. Car Kalojan ul. „Sofija“ 41
42	BG 1712010	„Bulagrotrejd“ OOD gr. Ruse ul. „Elin Pelin“ 15A	s. Juper
43	BG 1712020	ET „Prelest-Sevim Ahmed“ s. Podajva ul. „Struma“ 12	s. Lavino Stopanski dvor
44	BG 1712042	ET „Madar“ s. Madrevo ul. „Han Kubrat“ 65	s. Terter Stopanski dvor
Regija Ruse — št. 18
45	BG 1812002	„Laktis-Bjala“ AD gr. Bjala	gr. Bjala ul. „Stefan Stambolov“ 75
46	BG 1812005	ET „DAV“ gr. Ruse ul. „6-ti Septemvri“ 43	gr. Vetovo
47	BG 1812022	ZKPU „Tetovo“ s. Tetovo	s. Tetovo ul. „Car Osvoboditel“ 5
48	BG 1812011	ET „Georgi Bojinov-Gogo“ s. Nikolovo	s. Nikolovo
Regija Silistra — št. 19
49	BG 1912004	ET „Merone-Hristo Kunev“ gr. Silistra bul. „Makedonija“ 150	gr. Alfatar
50	BG 1912013	„JOSI“ OOD gr. Sofija ul. „Hadži Dimitar“ 142 vh.A	s. Černolik
51	BG 1912024	„Buldeks“ OOD gr. Silistra ul. „D.Dončev“ 6	s. Belica
Regija Sliven — št. 20
52	BG 2012007	„Delta lakt“ OOD gr. Stara Zagora ul. „Car Kalojan“ 20	s. Stoil Vojvoda
53	BG 2012020	„Jotovi“ OOD gr. Sliven j.k. Rečica ul. „Košarite“ 12	gr. Sliven j.k. Rečica
54	BG 2012022	„Bratja Zafirovi“ OOD gr. Sliven ul. „Treti mart“ 7	gr. Sliven Industrialna zona Zapad
55	BG 2012030	„Agroprodukt“ OOD gr. Sliven ul. „Orešak“ 24	s. Dragodanovo
56	BG 2012036	„Minčevi“ OOD s. Korten obl. Sliven	s. Korten obl. Sliven
Regija Smoljan — št. 21
57	BG 2112001	„Belev“ EOOD gr. Smoljan	gr. Smoljan ul. „Trakiya“ 15
58	BG 2112021	„Rossi“ EOOD gr. Dospat	gr. Dospat
59	BG 2112018	ET „Rosen Atanasov-Komers“ s. Kutela	s. Kutela
60	BG 2112023	ET „Iliyan Isakov“ s. Trigrad	s. Trigrad obšt. Devin
Regija Sofija mesto — št. 22
61	BG 2212001	„Danon — Serdika“ AD gr. Sofija ul. „Ohridsko jezero“ 3	ul. „Ohridsko jezero“ 3
62	BG 2212002	„Formalat“ EOOD G. Lozen ul. „Zedinenje“ 132	G.Lozen ul. „Zedinenje“ 132
63	BG 2212009	„Serdika-94“ OOD j.k. Železnica	j.k. Železnica
64	BG 2212022	„Megle - MJ“ OOD ul. „Probuda“ 14	ul. „Probuda“ 12-14
65	BG 2212023	„EL BI BULGARIKUM“ EAD gr. Sofija ul. „Saborna“ 9	ul. „Malaševska“ 12A
Regija Sofijski okraj — št. 23
66	BG 2312013	ET „Dobrev“ s. Dragušinovo	s. Dragušinovo
67	BG 2312016	AD „Bovis“ s. Trudovec	s. Trudovec
68	BG 2312026	„Džado Liben“ OOD gr. Sofija ul. „Hubča“ 2	gr. Koprivštica bul. „H.Nenčo Palaveev“ 137
69	BG 2312033	„Balkan Special“ OOD gr. Sofija	s. Gorna Malina
70	BG 2312002	ET „Danim“ gr. Elin Pelin	gr. Elin Pelin bul. „Vitoša“ 18A
Regija Stara Zagora — št. 24
71	BG 2412019	„Dekada“ OOD gr. Stara Zagora bul. „Ruski“ 41 et.3 ap.9	s. Elhovo
72	BG 2412023	Kmetijski institut gr. Stara Zagora	gr. Stara Zagora
73	BG 2412033	„Gospodinovi“ OOD gr. Stara Zagora pl. „Beroe“ 1 ap.21	s. Julievo
Regija Targovište — št. 25
74	BG 2512004	„PIP Trade“ OOD gr. Sofija ul. „Baba Vida“ 2	s. Davidovo
75	BG 2512006	„Hadad“ OOD s. Makariopolsko	s. Makariopolsko
76	BG 2512016	„Milktrejd-BG“ OOD gr. Sofija obšt. „Studentska“ 58-A-115	s. Zedinenje obl. Targovište
77	BG 2512017	„YU E S - Komers“ OOD gr. Opaka	s. Goljamo Gradište ul. „Rakovski“ 2
Regija Jambol — št. 28
78	BG 2812002	„Aračievi“ OOD gr. Elhovo ul. „Bakalov“ 19	s. Kirilovo
79	BG 2812003	„Balgarski jogurt“ OOD s. Ravda ul. „Struma“ 8	s. Veselinovo Kompleks „Ekaterina“
80	BG 2812025	„Sakarela“ OOD gr. Jambol ul. „Hr. Botev“ 24-B-15	gr. Jambol ul. „Preslav“ 269

POGLAVJE II

Seznam mlečnih obratov, v katerih se predeluje mleko, ki izpolnjuje zahteve EU, in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavkov (a) in (c) Oddelka B Poglavja 4 v Prilogi VI

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime in naslov obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
Regija Veliko Tarnovo — št. 4
1	BG 0412002	„Sofbiolajf-BG“ OOD gr. Svištov	gr. Svištov ul. „33-ti svištovski polk.“ 67
2	BG 0412009	„Milki-luks“ OOD gr. Plovdiv	s. Bjala Čerkva
3	BG 0412010	„Bi Si Si Handel“ OOD gr. Elena	gr. Elena ul. „Treti mart“ 19
Regija Vrača — št. 6
4	BG 0612012	ET „Zorov - 97“ gr. Vraca j.k. Kulata ul. „Palkovica“ 7	Vračanski balkan, mestnost „Parševica“
Regija Dobrič — št. 8
5	BG 0812009	„Serdika - 90“ AD gr. Dobrič	gr. Dobrič ul. „25 septemvri“ 100
Regija Loveč — št. 11
6	BG 1112006	„Kondov Ekoprodukcija“ OOD gr. Sofija	s. Staro selo
Regija Plovdiv — št. 16
7	BG 1612001	„OMK“ gr. Sofija	gr. Plovdiv bul. „Dunav“ 3
8	BG 1612002	„Šipka 99“ OOD gr. Parvomay	gr. Parvomaj
9	BG 1612037	„Filipopolis-RK“ OOD gr. Plovdiv	gr. Plovdiv j.k. „Proslav“ ul. „Prosveta“ 2A
10	BG 1612041	„Elit-95“ EOOD s. Dalbok izvor	s. Dalbok izvor
Regija Ruse — št. 18
11	BG 1812003	„Sirma Prista“ AD gr. Ruse	gr. Ruse bul. „3-ti mart“ 1
Regija Sliven — št. 20
12	BG 2012006	„Mlečen pat“ AD gr. Sofija ul. „Vasil Levski“ 109	gr. Nova Zagora j.k. Industrialen
13	BG 2012009	„Vangard“ OOD gr. Sliven ul. „Al. Stambolijski“ 1	s. Željo vojvoda obl. Sliven
14	BG 2012019	„Hemus milk komers“ OOD gr. Sliven ul. „Neofit Rilski“ 3a	gr. Sliven Industrialna zona Zapad j.k. 10
15	BG 2012042	„Tirbul“ EAD gr. Sliven	„Tirbul“ EAD gr. Sliven
Regija Stara Zagora — št. 24
16	BG 2412005	„Markeli“ AD gr. Stara Zagora ul. „Sv.Kn.Boris“ 67 et.3 ap.6	gr. Kazanlak j.k. Industrialen
Regija Targovište — št. 25
17	BG 2512001	„Mladost - 2002“ OOD gr. Targovište	gr. Targovište bul. „29-ti januari“ 7
18	BG 2512020	„Mizia-Milk“ OOD gr. Targovište ul. „Rodopi“ 5	gr. Targovište Industrialna zona
Regija Haskovo — št. 26
19	BG 2612047	„Balgarsko sirene“ OOD gr. Harmanli ul. „Goce Delčev“ 1	gr. Haskovo bul. „Zedinenje“ 94
Regija Jambol — št. 28
20	BG 2812022	„Karil i Tanja“ OOD gr. Jambol	gr. Jambol ul. „Graf Ignacijev“ 189

PRILOGA VII

Seznam iz člena 23 Akta o pristopu: prehodni ukrepi, Romunija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES med Romunijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov 2 do 14.

Z odstopanjem od členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa, bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop romunskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Romunski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Romunski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

4.	Na zaprosilo Romunije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Romunije.

6.	V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki romunskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije Sveta zaprosi, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Romuniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede romunskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

—

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Romunija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov 2 do 5 in 7 ter 8.

10.	Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Romunija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Romunija glede Bolgarije uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Romunija za namene spremljanja državljanom Bolgarije, izdajajo avtomatično.

12.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju romunskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Romuniji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

—

v Nemčiji:

Področje	NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Čiščenje objektov in opreme	74.70 čiščenje objektov in opreme
Druge storitve	74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

—

v Avstriji:

Področje	NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno
Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov	01.41
Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)	26.7
Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov	28.11
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Poizvedovalne dejavnosti in varovanje	74.60
Čiščenje objektov in opreme	74.70
Nega na domu	85.14
Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve	85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Romunija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

14.

Učinek uporabe odstavkov 2 do 5 in 7 do 12 ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop romunskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2011 ne uporablja v Romuniji. Romunija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 4 500 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, za najmanj 7 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, za najmanj 9 000 EUR od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009, za najmanj 11 000 EUR od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji,

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Romunija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Romuniji, in s strani družb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na ozemlju Romunije.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Romunija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani družb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP, ki nimajo sedeža niti niso registrirane v Romuniji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

4. PRAVILA O KONKURENCI

A. DAVČNE POMOČI

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Romunija za podjetja, ki so prejela trajno investitorsko potrdilo na ogroženem območju pred 1. julijem 2003, še naprej dodeljuje oprostitve od davka na pravne osebe na podlagi Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen:

—	za tri ogrožena območja (Brad, Valea Jiului, Bălan) do vključno 31. decembra 2008,

—

za tri ogrožena območja (Cugir, Zimnicea, Copşa Mică) do vključno 31. decembra 2010;

pod naslednjimi pogoji:

—

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

—	neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

—	če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (4), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

—	obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

—	za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

—	upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (5),

—	upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 2. oktobrom 1998 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih) in 15. septembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

—	dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

—	do konca decembra 2010 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Izrednim odlokom vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

—	polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1: Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Romunija za podjetja, ki so podpisala trgovinske pogodbe z upravami prostotrgovinskih območij pred 1. julijem 2002, še naprej dodeljuje oprostitve od licenčnin na podlagi Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, do 31. decembra 2011 pod naslednjimi pogoji:

—

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

—	neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

—	če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (6), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

—	obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

—	za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

—	upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (7),

—	upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 30. julijem 1992 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih) in 1. novembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

—	dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

—	do konca decembra 2011 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Zakonom št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

—	polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

B. PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Naslov VI, Poglavje 1: Pravila o konkurenci

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES se državna pomoč, ki jo je podelila Romunija v namene prestrukturiranja določenim delom romunske jeklarske industrije od 1993 do 2004, šteje za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

—	se obdobje iz člena 9(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (8) podaljša do 31. decembra 2005,

—	se v celotnem obdobju 2002-2008 spoštuje pogoje, ki so določeni v nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, na podlagi katerih je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana,

—	so izpolnjeni pogoji iz teh določb in iz Dodatka A,

—	se do konca obdobja prestrukturiranja ne podeli ali izplača nobena državna pomoč v katerikoli obliki jeklarnam, ki so zajete v nacionalnem programu za prestrukturiranje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, ter

—

2.	Le podjetja, našteta v Delu I Dodatka A (v nadaljnjem besedilu „upravičena podjetja“), so upravičena do državne pomoči v okviru romunskega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

Upravičeno podjetje ne sme:

(a)	v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v Del I Dodatka A, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

(b)	prevzeti sredstva podjetja, ki ni vključeno v Del I Dodatka A, in prenesti koristi od pomoči, ki mu je bila podeljena v obdobju do 31. decembra 2008.

5.	Z vsako kasnejšo spremembo lastništva kateregakoli upravičenega podjetja se spoštujejo pogoji in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v Dodatku A.

Podjetja, ki niso navedena kot „upravičena podjetja“ v Delu I Dodatka A, niso upravičena do državne pomoči za prestrukturiranje ali katerekoli druge pomoči, ki se šteje za nezdružljivo s pravili za državno pomoč Skupnosti, in jim v tem smislu ni treba zmanjšati zmogljivosti. Zmanjšanje zmogljivosti v teh podjetjih se ne upošteva pri minimalnemu zmanjševanju.

Ispat Sidex Galaţi	30 598 miljard ROL
Siderurgica Hunedoara	9 975 miljard ROL
CS Reşiţa	4 707 miljard ROL
IS Câmpia Turzii	2 234 miljard ROL
COS Târgovişte	2 399 miljard ROL
Donasid (Siderca) Călăraşi	72 miljard ROL

Romunija ne podeli nobenih dodatnih pomoči romunski jeklarski industriji v namene prestrukturiranja.

Celotno neto zmanjšanje zmogljivosti, ki ga dosežejo upravičena podjetja za končne proizvode v obdobju 1993-2008, je najmanj 2,05 milijonov ton.

Najmanjše neto zmanjšanje zmogljivosti 2,05 milijonov ton in roki ukinitve proizvodnje ter dokončnega zaprtja zadevnega obrata se dosežejo v skladu z urnikom iz Dela II Dodatka A.

Upravičena podjetja potrdijo posamezne poslovne načrte v pisni obliki. Načrti se izvedejo in zajemajo zlasti:

(a)

Za Ispat Sidex Galaţi:

(i)	izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov, večji izkoristek proizvodnje, zmanjšanje stroškov (zlasti porabe energije) in izboljšanje kakovosti

(ii)	prestop v tržne segmente ploščatih jeklenih proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)	dokončanje finančnega prestrukturiranja podjetja

(v)	izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(b)

Za Siderurgica Hunedoara:

(i)	modernizacijo obratov za izpolnitev predvidenega prodajnega načrta

(ii)	izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(c)

Za IS Câmpia Turzii:

(i)	povečano proizvodnjo preoblikovanih izdelkov in izdelkov z večjo dodano vrednostjo

(ii)	izvedbo investicijskega programa za izboljšanje kakovosti proizvodnje

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)	izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(d)

Za CS Reşiţa:

(i)	specializacijo polgotovih proizvodov za potrebe lokalnega sektorja proizvodnje cevi

(ii)	zaprtje neučinkovitih zmogljivosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(e)

Za COS Târgovişte:

(i)	povečan delež proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(ii)	izvedbo investicijskega programa, da se doseže znižanje stroškov, večja učinkovitost in izboljšanje kakovosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(f)

Za Donasid Călăraşi:

(i)	izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov

(ii)	povečan delež končnih proizvodov

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

10.	Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet se morata strinjati z vsemi naknadnimi spremembami nacionalnega načrta za prestrukturiranje in posamičnih poslovnih načrtov.

11.	Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

12.

Komisija in Svet pred in po pristopu do leta 2009 skrbno spremljata izvajanje programa za prestrukturiranje in posameznih poslovnih načrtov ter izpolnjevanje pogojev iz teh določb in Dodatka A. Komisija predvsem spremlja glavne zaveze in določbe iz odstavkov 7 in 8 glede državne pomoči, rentabilnosti in zmanjšanja zmogljivosti zlasti z uporabo kazalcev prestrukturiranja iz odstavka 9 in Dela III Dodatka A. V ta namen Komisija poroča Svetu.

13.	Spremljanje vključuje neodvisno oceno, ki se izvede vsako leto od 2005 do 2009.

14.

Romunija v celoti sodeluje v vseh ureditvah za spremljanje, predvsem:

—	Romunija vsako leto do najkasneje 15. marca oziroma 15. septembra Komisiji predloži šestmesečno poročilo, razen če Komisija ne odloči drugače. Prvo poročilo se predloži 15. marca 2005, zadnje pa 15. marca 2009.

—

Ta poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja in za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki jih vsebujejo te določbe in Dodatek A. Poročila vsebujejo vsaj podatke iz Dela IV Dodatka A, za katere si Komisija pridržuje pravico do spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju romunskega jeklarskega sektorja, vključno z zadnjim makroekonomskim razvojem.

—	Romunija obveže upravičena podjetja, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

15.	Posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki romunskih organov in Komisije, se sestane vsakih šest mesecev. Če je po mnenju Komisije to potrebno, se lahko skličejo tudi izredni sestanki Posvetovalnega odbora.

16.

17.

Če spremljanje pokaže, da:

(a)	katerikoli od pogojev iz teh določb in Dodatka A ni bil izpolnjen, ali

(b)	obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Romunija izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom, niso bile izpolnjene, ali da

(c)	je v obdobju prestrukturiranja Romunija podelila dodatne nezdružljive državne pomoči upravičenim podjetjem ali kateremukoli jeklarskemu podjetju,

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

Z odstopanjem od člena 19(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Romunija prizna pravice do ponovne zasaditve, pridobljene zaradi krčitve hibridnih sort, ki se jih ne sme vključiti v razvrstitev sort vinskih trt in so gojene na površini 30 000 hektarov. Te pravice do ponovne zasaditve se lahko izkoristijo do 31. decembra 2014 in izključno za zasaditev vrste Vitis vinifera.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

32004 R 0852: Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 1).

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

(b)

Prejšnji pododstavek se uporablja tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c)

(d)

(e)

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (10) pred pristopom in do 31. decembra 2009 ažurira Dodatek B k tej prilogi; v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti, in izsledkov procesa spremljanja doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31991 L 0414: Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19. 8. 1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0099: Direktivo Komisije 2004/99/ES z dne 1. 10. 2004 (UL L 309, 6. 10. 2004, str. 6).

Z odstopanjem od člena 13(1) Direktive 91/414/EGS lahko Romunija preloži roke za posredovanje informacij iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 91/414/EGS o fitofarmacevtskih proizvodih, ki so trenutno dovoljeni v Romuniji in se tržijo izključno v Romuniji ter vsebujejo bakrove spojine (sulfat, oksiklorid ali hidroksid), žveplo, acetoklor, dimetoat in 2,4-D, pod pogojem, da so te sestavine takrat naštete v Prilogi I k tej direktivi. Omenjeni roki se lahko preložijo do najpozneje 31. decembra 2009, razen za 2,4-D, za katerega se lahko rok preloži do najpozneje 31. decembra 2008. Omenjene določbe se lahko uporabljajo samo za zadevna podjetja, ki so začela dejansko zbirati ali pridobivati zahtevane podatke pred 1. januarjem 2005.

6. PROMETNA POLITIKA

—	32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Romuniji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Romuniji.

(b)

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavka (b) zgoraj uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)	Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)	Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

—	32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2013 le neposodobljene dele romunskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Romuniji.

1.	Alba Iulia — Turda — Zalău — Satu Mare — Halmeu (cesta E 81)

2.	Zalău — Oradea — Borş (cesti 1 H in E 60)

3.	Mărăşeşti — Bacău — Suceava — Siret (cesta E 85)

4.	Tişiţa — Tecuci — Huşi — Albiţa (cesta E 581)

5.	Simeria — Haţeg — Rovinari — Craiova — Calafat (cesta E 79)

6.	Lugoj — Caransebeş — Drobeta - Turnu Severin — Filiaşi — Craiova (cesta E 70)

7.	Craiova — Alexandria — Bucureşti (cesta 6)

8.	Drobeta - Turnu Severin — Calafat (cesta 56 A)

9.	Bucureşti — Buzău (cesti E60/E85)

10.	Bucureşti — Giurgiu (cesti E70/E85)

11.	Braşov — Sibiu (cesta E 68)

12.	Timişoara — Stamora Moraviţa

Najvišje stopnje prispevkov (številke za leto 2002) za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Določena obremenitev ene osi na vozilu od - do	Znesek dodatnega prispevka za uporabo kilometra neposodobljene ceste (z najvišjo nosilnostjo 10 ton na os) v eurih (številke za leto 2002)
od 10 ton na os do 10,5 tone na os	0,11
od 10,5 tone na os do 11 ton na os	0,30
od 11 ton na os do 11,5 tone na os	0,44

Časovni razpored za posodobitev omrežja stranskih cest, na katerem bo potekalo postopno odpiranje za vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Obdobje	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	SKUPAJ
Km v delu (13)	3 031	2 825	1 656	1 671	1 518	1 529	1 554
Km že v uporabi (14)	960	1 674	528	624	504	543	471
Dela skupaj (v km)	3 916	5 590	6 118	6 742	7 246	7 789	8 260	8 260

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Z odstopanjem od člena 6(1) Direktive 1999/62/ES se v Romuniji najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2010 za vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz.

Med tem obdobjem stopnje, ki jih uporablja Romunija za ta vozila, postopno dosežejo najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi v skladu z naslednjim razporedom:

—	1. januarja 2007 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 60 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi,

—	1. januarja 2009 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 80 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi.

7. OBDAVČITEV

—	32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 L 0117: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Romunija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Romunija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

—	32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

—	32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Z odstopanjem od člena 7 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—

(b)

Z odstopanjem od člena 9 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve zemeljskega plina, ki se uporablja za neposlovne namene ogrevanja, na najnižjo raven obdavčitve, določeno v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve težkega kurilnega olja za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

—	do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalnih ravni obdavčitve težkega kurilnega olja, ki se uporablja za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanska davčna stopnja, ki velja za zadevne proizvode iz težkega kurilnega olja, od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 13 EUR za 1 000 kg.

(c)

Z odstopanjem od člena 10 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalne ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne stopnje Skupnosti.

8. ENERGETIKA

—	31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

—	68,75 dnem do 1. januarja 2007;

—	73 dnem do 31. decembra 2007;

—	77,25 dnem do 31. decembra 2008;

—	81,5 dnem do 31. decembra 2009;

—	85,45 dnem do 31. decembra 2010;

—	90 dnem do 31. decembra 2011.

9. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 115 naprav za skladiščenje na 12 terminalih in do 31. decembra 2008 za 4 naprave za skladiščenje na 1 terminalu s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 50 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 138 naprav za skladiščenje na 13 terminalih, do 31. decembra 2008 za 57 naprav za skladiščenje na 10 terminalih in do 31. decembra 2009 za 526 naprav za skladiščenje na 63 terminalih s količino pretočenega bencina večjo ali enako kot 25 000 ton/leto.

Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 36 naprav na 12 terminalih s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 150 000 ton/leto;

—	do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 82 naprav na 18 terminalih, do 31. decembra 2008 za polnjenje in praznjenje 14 naprav na 11 terminalih in do 31. decembra 2009 za polnjenje in praznjenje 114 naprav na 58 terminalih s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 25 000 ton/leto.

Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 31 avtocistern;

—	do 31. decembra 2008 za nadaljnjo 101 avtocisterno;

—	do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 432 avtocistern.

Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Romuniji:

—	do 31. decembra 2007 za 116 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 19 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 106 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 49 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 11 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 85 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto, toda manjšo ali enako kot 1 000 m3/leto;

—	do 31. decembra 2007 za 23 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 14 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 188 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 500 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

—	32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)	Do 31. decembra 2015 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Romunijo; te odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam, poslanim v Romunijo, za predelavo naslednjih odpadkov, navedenih v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO KOVINE

—

AA 060

vanadijev pepel in ostanki

—

AA 080

odpadki in ostanki iz talija

—

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

—

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

—

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ANORGANSKE SESTAVINE TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

—

AB 010

žlindra, pepel in ostanki, ki niso določeni ali vključeni i drugje

—

AB 020

ostanki, nastali pri sežiganju komunalnih/gospodinjskih odpadkov

—

AB 030

odpadki, nastali pri površinski obdelave kovin v sistemih na necianidni osnovi

—

AB 040

steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo

—

AB 050

blato kalcijevega fluorida

—

AB 060

druge anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali blata

—

AB 080

izrabljeni katalizatorji, ki niso na zelenem seznamu

—

AB 090

odpadni aluminijevi hidrati

—

AB 110

bazične raztopine

—

AB 120

Anorganske halidne spojine, ki niso določene ali vključene drugje

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ORGANSKE SESTAVINE, TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

—

AC 040

gošče osvinčenega bencina

—

AC 050

tekočine za prenos toplote

—

AC 060

hidravlične tekočine

—

AC 070

zavorne tekočine

—

AC 080

tekočine proti zmrzovanju

—

AC 090

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe smol, lateksa, mehčalcev, lepil in veziv

—

AC 100

nitroceluloza

—

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

—

AC 120

poliklorirani naftaleni

—

AC 140

trietilamin-katalizator za pripravo livarskih peskov

—

AC 150

klorofluoroogljikovodiki

—

AC 160

haloni

—

AC 190

prah - lahka frakcija iz šrederja za avtomobil

—

AC 200

organske fosforne spojine

—

AC 210

nehalogenirana topila

—

AC 220

halogenirana topila

—

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

—

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

—

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

—

AC 270

blato iz čistilnih naprav

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE ALI ORGANSKE SESTAVINE

—

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

—

AD 020

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe biocidov in fitofarmacevtskih sredstev

—

AD 030

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe kemikalij za zaščito lesa

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

—

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

—

AD 050

organski cianidi

—

AD 080

odpadki eksplozivne narave, kadar zanje ne veljajo posebni drugi predpisi

—

AD 110

kisle raztopine

—

AD 120

smole za ionsko izmenjavo

—

AD 130

fotografski aparati za enkratno uporabo z baterijami

—

AD 140

odpadki iz naprav za nadzor nad industrijskim onesnaževanjem pri čiščenju industrijskih odpadnih plinov, ki niso določeni ali vključeni drugje

—

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

—

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

—

AD 170

izrabljeno aktivno oglje z nevarnimi lastnostmi zaradi njegove uporabe v anorganski kemični, organski kemični in farmacevtski industriji, obdelavi odpadnih voda, procesih za čiščenje zraka/plina in zaradi podobnih uporab

(c)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, poslanim v Romunijo, ki so navedeni v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (18).

(d)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (19), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (20) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (21) v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 2. 2004, str. 26).

(a)

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	32 % po teži do 31. decembra 2006, 34 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 45 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Z odstopanjem od člena 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah komunalnih odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	53 % po teži za leto 2011 in 57 % za leto 2012.

(c)

Z odstopanjem od člena 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave za plastiko do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	8 % po teži do 31. decembra 2006, 10 % za leto 2007, 11 % za leto 2008 12 % za leto 2009 in 14 % za leto 2010.

(d)

Z odstopanjem od člena 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	26 % po teži do 31. decembra 2006, 28 % za leto 2007, 33 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 42 % za leto 2010, 46 % za leto 2011 in 50 % za leto 2012.

(e)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	21 % po teži do 31. decembra 2006, 22 % za leto 2007, 32 % za leto 2008 38 % za leto 2009, 44 % za leto 2010, 48 % za leto 2011 in 54 % za leto 2012.

(f)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave plastike, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastiko, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	16 % po teži za leto 2011 in 18 % za leto 2012.

(g)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(v) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave lesa do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	4 % po teži do 31. decembra 2006, 5 % za leto 2007, 7 % za leto 2008, 9 % za leto 2009 in 12 % za leto 2010.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 14(c) in točk 2, 3, 4 in 6 Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (22) in Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (23), se zahteve za nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo, za varstvo tal in vode, nadziranje plinov in stabilnost do 16. julija 2017 ne bodo uporabljale za 101 obstoječe komunalno odlagališče v Romuniji.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na to 101 obstoječe neustrezno komunalno odlagališče, v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 3 470 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 3 240 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 2 920 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 2 920 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 2 900 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 2 740 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 2 460 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 2 200 000 ton;

—	do 31. decembra 2014: 1 580 000 ton;

—	do 31. decembra 2015: 1 420 000 ton;

—	do 31. decembra 2016: 1 210 000 ton.

(b)

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) in (b) ter druge alinee točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 23 obstoječih naprav do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2007:

1.	S.C. BEGA UPSOM Ocna Mureş, Ocna Mureş, okrožje Alba

Do 31. decembra 2008:

2.	S.C. TERMOELECTRICA SA - SE Doiceşti, Doiceşti, okrožje Dâmboviţa

3.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA, Cicani-Beterega, okrožje Gorj

4.	RAAN Drobeta - Turnu Severin - Sucursala ROMAG — TERMO, Drobeta - Turnu Severin, okrožje Mehedinţi

Do 31. decembra 2009:

5.	OMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Craiova, Valea Mănăstirii, okrožje Dolj

6.	COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa II, okrožje Dolj

7.	COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa I, okrožje Dolj

8.	S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA - SE Paroşeni, Căprişoara, okrožje Hunedoara

9.	S.C. TERMICA SA Suceava, Suceava, okrožje Suceava

Do 31. decembra 2010:

10.	S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA, Bejan, okrožje Hunedoara

11.	S.C. ALUM Tulcea, Tulcea, okrožje Tulcea

Do 31. decembra 2011:

12.	S.C. UZINA TERMOELECTRICĂ GIURGIU SA, Giurgiu, okrožje Giurgiu

Do 31. decembra 2012:

13.	CET Bacău, Furnicari — Bacău, Bacău

14.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

15.	S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

16.	S.C. UZINELE SODICE Govora, Govora, okrožje Vâlcea

17.	S.C. CET Govora SA, Govora, okrožje Vâlcea

Do 31. decembra 2013:

18.	S.C. CET Arad, Arad, okrožje Arad

19.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

20.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

21.	S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

22.	CET II Iaşi, Holboca, okrožje Iaşi

23.	S.C. Uzina Electrică Zalău, Hereclean — Panic, okrožje Sălaj

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 23 obstoječih neustreznih komunalnih odlagališč v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

—	do 31. decembra 2006: 11 286 000 ton;

—	do 31. decembra 2007: 11 286 000 ton;

—	do 31. decembra 2008: 11 120 000 ton;

—	do 31. decembra 2009: 7 753 000 ton;

—	do 31. decembra 2010: 4 803 000 ton;

—	do 31. decembra 2011: 3 492 000 ton;

—	do 31. decembra 2012: 3 478 000 ton;

—	do 31. decembra 2013: 520 000 ton.

(c)

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) in (b) ter druge alinee točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 5 obstoječih bazenov za jalovino do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2009:

1.	BĂITA Ştei, Fânaţe, okrožje Bihor

Do 31. decembra 2010:

2.	TRANSGOLD Baia Mare, Aurul-Recea, okrožje Maramureş

3.	MINBUCOVINA Vatra Dornei, Ostra-Valea Straja, okrožje Suceava

Do 31. decembra 2011:

4.	CUPRUMIN Abrud, Valea Şesei, okrožje Alba

5.	CUPRUMIN Abrud, Valea Ştefancei, okrožje Alba.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 5 obstoječih neustreznih bazenov za jalovino v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 6 370 000 ton;

do 31. decembra 2007: 5 920 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 3 820 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2008: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2009: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2010: 4 640 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 540 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2011: 2 470 000 ton (vse so nenevarne).

(d)

Z odstopanjem od druge alinee člena 2(g) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo 75/442/EGS in Direktivo Sveta 91/689/EGS se stalna lokacija, ki se uporablja za začasno shranjevanje nevarnih odpadkov, ustvarjenih v Romuniji, do 31. decembra 2009 ne bo štela kot odlagališče v Romuniji.

Romunija vsako leto do 30. junija, prvič 30. junija 2007, Komisiji predloži poročilo o postopnem izvajanju Direktive in upoštevanju teh vmesnih ciljev.

—	32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Z odstopanjem od členov 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES Romunija do 31. decembra 2008 doseže stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto, stopnjo predelave, stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi.

C. KAKOVOST VODE

31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24. 10. 1983, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17. 3. 1984, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 83/513/EGS ter člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/156/EGS se mejne vrednosti za odvajanje kadmija in živega srebra v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (24) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş-Valea Sărtaş- Baia de Arieş — okrožje Alba

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş- ape de mină- Baia de Arieş — okrožje Alba

EM TURŢ — Turţ — okrožje Satu Mare

SM BAIA BORŞA - evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Burloaia - Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

EM BAIA SPRIE — Baia Sprie — okrožje Maramureş

EM CAVNIC — Cavnic — okrožje Maramureş

EM BĂIUŢ — Băiuţ — okrožje Maramureş

S.C. Romplumb SA BAIA MARE-evacuare în canal de.transport — Baia Mare — okrožje Maramureş

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală - Baia Mare — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape flotaţie - Borşa — okrožje Maramureş

Romarm Tohan Zărneşti — Zărneşti — okrožje Braşov

S.C. Viromet SA Victoria — Victoria — okrožje Braşov

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 1 — Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 3 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 4 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 5 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 6 - Slatina — okrožje Olt

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 7 - Slatina — okrožje Olt

S.C. GECSAT Târnăveni — Târnăveni — okrožje Mureş

SGDP BAIA BORŞA - Borşa — okrožje Maramureş

SPGC SEINI — Seini — okrožje Maramureş

S.C. VITAL BAIA MARE-evacuare staţie - Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. IMI SA BAIA MARE-evacuare staţie mina Ilba - Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. WEST CONSTRUCT MINA SOCEA — Valea Socea — okrožje Maramureş

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/491/EGS se mejne vrednosti za odvajanje lindana v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

S.C. Sinteza SA Oradea — Oradea — okrožje Bihor

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea — Râmnicu-Vâlcea — okrožje Vâlcea

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Borzeşti — okrožje Bacău

—	31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge II k Direktivi 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje heksaklorbenzena, heksaklorobutadiena, 1,2-dikloroetana (EDC - etilen diklorid), trikloroetilena (TRI) in triklorobenzena (TCB) v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

S.C. NUTRISAM SATU MARE- Ferma MOFTIN — Satu Mare — okrožje Satu Mare

S.C. MARLIN SA ULMENI — Ulmeni — okrožje Maramureş

S.C. PROMET — Satu Mare — okrožje Maramureş

ARDUDANA ARDUD — Ardud - okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

SM BAIA BORŞA-evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

ERS CUG CLUJ - evacuare 3 — Cluj - Napoca — okrožje Cluj

S.C. ARMĂTURA CLUJ — 6 evacuări directe - Cluj -Napoca — okrožje Cluj

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală — Baia Mare — okrožje Maramureş

S.C. OLTCHIM SA — Râmnicu Vâlcea — okrožje Vâlcea

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti-M 1 — Borzeşti — okrožje Bacău

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 — Slatina — okrožje Olt

S.C. TERAPIA CLUJ - evacuare staţie 3 + staţie 2 - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

S.C. PHOENIX ROMÂNIA CAREI — Carei — okrožje Satu Mare

S.C. SILVANIA ZALĂU — Zalău — okrožje Sălaj

SNP PETROM SA - ARPECHIM Piteşti — Piteşti — okrožje Argeş

S.C. TEHNOFRIG CLUJ - evacuare 1 - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

RBG ELCOND ZALĂU - Zalău — okrožje Sălaj

S.C. MUCART CLUJ - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila — Brăila — okrožje Brăila

STRATUS MOB SA Blaj — Blaj — okrožje Alba

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2018 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Romuniji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

—	do 31. decembra 2013 se doseže upoštevanje člena 3 Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000;

—	do 31. decembra 2015 se doseže upoštevanje člena 5(2) Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz člena 3 o zbiranju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

—	61 % do 31. decembra 2010,

—	69 % do 31. decembra 2013,

—	80 % do 31. decembra 2015.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz členov 4 in 5(2) o čiščenju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

—	51 % do 31. decembra 2010,

—	61 % do 31. decembra 2013,

—	77 % do 31. decembra 2015.

31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5. 12. 1998, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 5(2) in 8 ter od Dela B in Dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES se vrednosti, določene za naslednje parametre, ne uporabljajo v celoti v Romuniji pod spodaj navedenimi pogoji:

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo in motnost v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev;

—	do 31. decembra 2010 za oksidacijo, amonij, aluminij, pesticide, železo in mangan v območjih poselitve z več kot 100 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, motnost, aluminij, železo, svinec, kadmij in pesticide v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

—	do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, aluminij, železo, svinec, kadmij, pesticide in mangan v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev.

Romunija zagotovi izpolnjevanje zahtev Direktive v skladu z vmesnimi cilji, določenimi v spodnji tabeli:

Kraji, ki izpolnijo pogoje do 31. decembra 2006

Št. prebivalcev	Skupno št. krajev	Oksidacija %	Amonij %	Nitrati %	Motnost %	Aluminij %	Železo %	Kadmij Svinec %	Pesticidi %	Mangan %
<10 000	1 774	98,4	99	95,3	99,3	99,7	99,2	99,9	99,9	100
10 000 - 100 000	111	73	59,5	93,7	87	83,8	78,4	98,2	93,4	96,4
100 001 - 200 000	14	85,7	92,9	100	100	92,9	100	100	78,6	92,9
>200 000	9	77,8	100	100	100	88,9	88,9	100	88,9	88,9
Skupaj	1 908	96,7	96,7	95,2	98,64	98,64	97,9	99,8	99,4	99,7

Kraji, ki izpolnijo pogoje do konca 2010

Št. prebivalcev	Skupno št. krajev	Oksidacija %	Amonij %	Nitrati %	Motnost %	Aluminij %	Železo %	Kadmij Svinec %	Pesticidi %	Mangan %
<10 000	1 774	100	99,5	97,7	99,7	99,7	99,3	99,9	99,9	100
10 000 - 100 000	111	100	80,2	97,3	100	94,6	90	98,2	96,4	96,4
100 001 - 200 000	14	100	100	100	100	100	100	100	100	100
>200 000	9	100	100	100	100	100	100	100	100	100
Skupaj	1 908	100	98,32	97,7	99,7	99,4	98,7	99,8	99,7	99,7

To odstopanje se ne uporablja za pitno vodo, ki je namenjena za predelavo hrane.

D. INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom ne uporabljajo v Romuniji za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

Do 31. decembra 2008:

1.	S.C. CARBID FOX SA Târnăveni (glavna dejavnost 4.2)

2.	S.C. AVICOLA SA Ferma Gârleni-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

3.	S.C. EXPERT 2001 IMPEX SRL Bistriţa-Năsăud glavna dejavnost

Do 31. decembra 2009:

4.	S.C. UCM Reşiţa-Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.2)

5.	S.C. SICERAM SA Mureş (glavna dejavnost 3.5)

6.	S.C. BEGA UPSOM SA Alba (glavna dejavnost 4.2)

7.	S.C. CELROM SA Mehedinţi (glavna dejavnost 6.1)

8.	S.C. COMCEH SA Călăraşi-Călăraşi (glavna dejavnost 6.1 b)

9.	S.C. ECOPAPER SA Zărneşti-Braşov (glavna dejavnost 6.1 b)

10.	S.C. RIFIL SA Neamţ (glavna dejavnost 6.2)

11.	S.C. AVICOLA SA Ferma Războieni-Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

12.	S.C. AVIMAR SA Maramureş (glavna dejavnost 6.6 a)

13.	S.C. AVICOLA SA Iaşi-Ferma Leţcani — Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

14.	COMBINATUL AGROINDUSTRIAL Curtici-Arad (glavna dejavnost 6.6 b)

15.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Bora-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

16.	S.C. SUINTEST Oarja SA — Argeş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

17.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Andrăşeşti-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

18.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Perieţi-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

19.	S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Gheorghe Doja-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2010:

20.	S.C. ROMPLUMB SA Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

21.	S.C. ROMRADIATOARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.5 b)

22.	S.C. ELECTROMONTAJ SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

23.	HOLCIM (Romania) —Ciment Câmpulung Argeş (glavna dejavnost 3.1)

24.	S.C. ETERMED SA Medgidia — Constanţa (glavna dejavnost 3.2)

25.	S.C. CONGIPS SA (Azbest) Bihor (glavna dejavnost 3.2)

26.	S.C. HELIOS SA Aştileu-Bihor (glavna dejavnost 3.5)

27.	S.C. SOFERT SA Bacău (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

28.	S.C. CHIMOPAR SA Bucureşti (glavna dejavnost 4.1)

29.	S.C. ANTIBIOTICE SA Iaşi (glavna dejavnost 4.5)

30.	S.C. ROMPETROL PETROCHEMICALS SRL Constanţa (glavna dejavnost 4.1)

31.	S.C. LETEA SA Bacău (glavna dejavnost 6.1 a)

32.	S.C. ZAHĂR Corabia SA-Olt (glavna dejavnost 6.4 b)

33.	S.C. TARGO SRL Timiş (glavna dejavnost 6.4)

34.	S.C. SUINPROD Roman-Neamţ (glavna dejavnost 6.6 b)

35.	S.C. LUCA SUINPROD SA Codlea -Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

36.	S.C. AVICOLA Costeşti Argeş-Argeş (glavna dejavnost 6.6 b)

37.	S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Brad -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

38.	S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL Olt (glavna dejavnost 6.6 a)

39.	S.C. AVICOLA SA Ferma Gherăieşti — Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

40.	S.C. CARNIPROD SRL Tulcea — Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

41.	S.C. PIGCOM SA Satu Nou-Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

42.	S.C. AGROPROD IANCU SRL Urziceni-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

43.	S.C. CRUCIANI IMPEX SRL Deduleşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6)

44.	S.C. AGROFLIP Bonţida - Cluj (glavna dejavnost 6.6 b, c)

45.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Amara — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

46.	S.C. ISOVOLTA GROUP SA Bucureşti (glavna dejavnost 6.7)

47.	S.C. SAMOBIL SA Satu Mare (glavna dejavnost 6.7)

48.	S.C. ELECTROCARBON SA Slatina-Olt (glavna dejavnost (6.8)

49.	S.C. TRANSGOLD SA Baia Mare-Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

Do 31. decembra 2011:

50.	S.C. ORGANE DE ASAMBLARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

51.	HEIDELBERG CEMENT - Fieni Cement Dâmboviţa (glavna dejavnost 3.1)

52.	CARMEUSE România SA Argeş (glavna dejavnost 3.1)

53.	S.C. RESIAL SA Alba (glavna dejavnost 3.5)

54.	SOCIETATEA NATIONALĂ A PETROLULUI PETROM SA Sucursala Craiova, Combinatul Doljchim-Dolj (glavna dejavnost 4.2, 4.1)

55.	S.C. USG SA Vâlcea (glavna dejavnost 4.2 d)

56.	S.C. ULTEX SA Ţăndărei-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

57.	S.C. CARMOLIMP SRL Viştea de Sus - Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

58.	S.C. AVICOLA Buftea - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

59.	S.C. AVICOLA SA Ferma Hemeiuş-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

60.	S.C. SUINPROD SA Zimnicea — Ferma Zimnicea-Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

61.	S.C. SUINPROD SA Bilciureşti - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6)

62.	S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Baldovineşti -Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

63.	S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Tichileşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

64.	S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

65.	S.C. KING HAUSE ROM Cornetu SRL Filiala Mavrodin — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

66.	S.C. AVIKAF PROD IMPEX SRL Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

67.	S.C. SUINPROD SA Zimnicea - Ferma Dracea - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

68.	S.C. ROMCIP Salcia — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

69.	S.C. AVIPUTNA SA Goleşti - Vrancea (glavna dejavnost 6.6 a)

70.	S.C. NUTRICOM SA Olteniţa — Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 b)

71.	S.C. PIGALEX SA Alexandria — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

72.	S.C. PIC ROMÂNIA S.R.L Vasilaţi - Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 c)

73.	S.C. SUINTEST SA Fierbinţi -Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

74.	S.C. AGRIVAS SRL Vaslui (glavna dejavnost 6.6 a)

75.	S.C. AVICOLA Buftea SA Punct de lucru Turnu Măgurele - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

76.	S.C. C+C SA Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

Do 31. decembra 2012:

77.	SNP PETROM SA Sucursala ARPECHIM Piteşti-Argeş (dejavnosti 1.2, 4.1)

78.	S.C. ROMPETROL Rafinare SA Constanţa (dejavnost 1.2)

79.	COMBINATUL DE OŢELURI SPECIALE Târgovişte-Dâmboviţa (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

80.	S.C. COMBINATUL DE UTILAJ GREU SA Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3 b)

81.	S.C. IAIFO Zalău-Sălaj (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4)

82.	S.C. ALTUR SA Olt (glavna dejavnost 2.5)

83.	CNCAF MINVEST SA DEVA Filiala DEVAMIN SA Deva, Exploatarea minieră Deva-Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

84.	S.C. MONDIAL SA Lugoj-Timiş (glavna dejavnost 3.5)

85.	S.C. MACOFIL SA Târgu Jiu-Gorj (glavna dejavnost 3.5)

86.	S.C. CERAMICA SA Iaşi (glavna dejavnost 3.5)

87.	S.C. FIBREXNYLON SA Neamţ (glavna dejavnost 4.1 b, d; 4.2 b; 4.3)

88.	S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, c, d, f; 4.2 b, c, d; 4.4)

89.	S.C. PEHART SA Petreşti- Alba (glavna dejavnost 6.1 b)

90.	S.C. TABACO-CAMPOFRIO SA Tulcea (glavna dejavnost 6.4 a)

91.	S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Ion Ghica-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

92.	S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Aviasan -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

93.	S.C. ITAL TRUST Racoviţă SA — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

94.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Parţa-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

95.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Pădureni-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

96.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Peciu Nou-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

97.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Periam-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

98.	S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Ciacova-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

99.	S.C. AVICOLA LUMINA SA - Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2013:

100.	S.C. UNIO SA Satu Mare (glavna dejavnost 2.3 b)

101.	S.C. ARTROM SA Slatina — Olt (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

102.	S.C. IAR SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

103.	S.C. ARIO SA Bistriţa Năsăud (glavna dejavnost 2.4)

104.	S.C. LAFARGE ROMCIM SA Medgidia - Constanţa (glavna dejavnost 3.1)

105.	S.C. CARS SA Târnăveni - Mureş (glavna dejavnost 3.5)

106.	S.C. CASIROM SA Cluj (glavna dejavnost 3.5)

107.	S.C. TURNU SA Turnu Măgurele — Teleorman (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

108.	S.C. COMBINATUL DE ÎNGRĂŞĂMINTE CHIMICE SA Năvodari — Constanţa (glavna dejavnost 4.3)

109.	S.C. AMBRO Suceava SA - Suceava (glavna dejavnost 6.1 a, b)

110.	S.C. ROMSUIN TEST Periş SA - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

111.	S.C. NUTRICOD Codlea Sucursala Sfântu Gheorghe - Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

112.	S.C. HADITON GRUP SRL Argeş (glavna dejavnost 6.6 a)

Do 31. decembra 2014:

113.	S.C. PETROM SA Rafinăria PETROBRAZI - Prahova (dejavnost 1.2)

114.	S.C. RAFINĂRIA ASTRA ROMÂNĂ SA Ploieşti - Prahova (dejavnost 1.2)

115.	S.C. ROMPETROL Rafinăria VEGA - Prahova (dejavnost 1.2)

116.	S.C. PETROTEL LUKOIL SA - Prahova (dejavnost 1.2)

117.	S.C. ISPAT SIDEX SA Galaţi (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

118.	S.C. SIDERURGICA SA Hunedoara (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

119.	S.C. KVAERNER IMGB SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

120.	S.C. SOMETRA SA Copşa Mică - Sibiu (glavna dejavnost 2.5 a, 2.5 b, 2.1, 2.4)

121.	S.C. FERAL SRL Tulcea (glavna dejavnost 2.5 a)

122.	S.C. METALURGICA SA Aiud - Alba (glavna dejavnost 2.4, 2.3 b)

123.	S.C. NEFERAL SA Ilfov (glavna dejavnost 2.5 b)

124.	S.C. INDUSTRIA SÂRMEI SA Câmpia Turzii-Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3, 2.6)

125.	S.C. METALURGICA SA Vlăhiţa-Harghita (glavna dejavnost 2.5 b)

126.	S.C. UPETROM 1 Mai SA Prahova (glavna dejavnost 2.2)

127.	S.C. LAMINORUL S A Brăila (glavna dejavnost 2.3)

128.	S.C. AVERSA SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

129.	S.C. FORMA SA Botoşani (glavna dejavnost 2.3)

130.	S.C. ISPAT TEPRO SA Iaşi (glavna dejavnost 2.3 c)

131.	S.C. URBIS Armături Sanitare SA-Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

132.	S.C. BALANŢA SA Sibiu (glavna dejavnost 2.6)

133.	S.C. COMMET SA Galaţi (glavna dejavnost 2.6)

134.	CNACF MINVEST SA Deva Filiala DEVAMIN Exploatarea minieră Veţel Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

135.	S.C. MOLDOMIN SA Moldova Nouă - Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.5)

136.	S.C. FIROS SA Bucureşti (glavna dejavnost 3.3)

137.	S.C. SINTER-REF SA Azuga-Prahova (glavna dejavnost 3.5)

138.	S.C. PRESCOM Braşov SA-Braşov (glavna dejavnost 3.1)

139.	S.C. MELANA IV SA Neamţ (dejavnost 4.1)

140.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea-Vâlcea (glavna dejavnost 4.1, 4.2, 4.3)

141.	S.C. AMONIL SA Slobozia — Ialomiţa (glavna dejavnost 4.3, 4.2)

142.	CAROM SA Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, i)

143.	AZOCHIM SA Săvineşti-Neamţ (glavna dejavnost 4.2)

144.	S.C. UZINA DE PRODUSE SPECIALE Făgăraş SA Braşov (glavna dejavnost 4.6)

145.	S.C. SINTEZA SA Oradea- Bihor (glavna dejavnost 4.1 g; 4.2 d, e; 4.4)

146.	S.C. CHIMPROD SA Bihor (glavna dejavnost 4.1 b, 4.5)

147.	S.C. AZUR SA Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 4.1)

148.	S.C. PUROLITE SA Victoria — Braşov (glavna dejavnost 4.1 d, h)

149.	S.C. CELHART DONARIS SA Brăila (glavna dejavnost 6.1)

150.	S.C. VRANCART SA Adjud-Vrancea (glavna dejavnost 6.1 b)

151.	S.C. PIM SA Sibiu (glavna dejavnost 6.3)

152.	S.C. DANUBIANA Roman SA Neamţ (glavna dejavnost 6.4 b)

153.	S.C. ZAHĂRUL Românesc SA Ţăndărei — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

154.	S.C. VASCAR SA Vaslui (glavna dejavnost 6.4 a)

155.	S.C. MULTIVITA SA Negru Voda - Constanţa (glavna dejavnost 6.5)

156.	S.C. SUINPROD SA Prahova (glavna dejavnost 6.6 a)

157.	S.C. AVICOLA SA Ferma Şerbăneşti-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

158.	S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru CSHD Mihăileşti (glavna dejavnost 6.6 a)

159.	S.C. SUINPROD SA Bumbeşti Jiu -Gorj (glavna dejavnost 6.6 a)

160.	S.C. SIBAVIS SA Sibiu — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 a)

161.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 1 Frănceşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

162.	S.C. AVIA AGROBANAT SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

163.	S.C. AVICOLA Găieşti SA - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

164.	S.C. VENTURELLI PROD SRL Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

165.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Budeşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

166.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni Mihăieşti-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

167.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 2 Frănceşti -Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

168.	S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

169.	S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala Cluj-Sălişte-Cluj (glavna dejavnost 6.6 a)

170.	S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala CSHD Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.6 a)

171.	S.C. Cereal Prod SA - Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

172.	S.C. AVICOLA Mangalia SA Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

173.	S.C. AVICOLA SA Constanţa-Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

174.	S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru Butimanu-Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

175.	S.C. EUROPIG SA Poiana Mărului - Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

176.	S.C. SUINPROD SA Leţ — Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

177.	S.C. AVICOLA Şiviţa SA Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

178.	S.C. COLLINI SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

179.	S.C. AGROSAS SRL Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

180.	S.C. FLAVOIA SRL Platforma Hereclean- Sălaj (glavna dejavnost 6.6 a)

181.	S.C. ELSID SA Titu — Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.8)

Do 31. decembra 2015:

182.	S.C. RAFINĂRIA STEAUA ROMÂNĂ SA Câmpina - Prahova (dejavnost 1.2)

183.	S.C. TRACTORUL UTB SA Braşov (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4, 2.6, 6.7)

184.	S.C. ISPAT Petrotub SA Neamţ (glavna dejavnost 2.3, 6.7)

185.	S.C. ARO SA Argeş (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

186.	S.C. STIMET SA Sighişoara — Mureş (glavna dejavnost 3.3)

187.	S.C. BEGA REAL SA Pleşa - Prahova (glavna dejavnost 3.5)

188.	S.C. AZOMUREŞ SA Târgu Mureş-Mureş (glavna dejavnost 4.2, 4.3)

189.	S.C. COLOROM SA Codlea-Braşov (glavna dejavnost 4.1 j)

190.	S.C. SOMEŞ SA Dej - Cluj (glavna dejavnost 6.1 a, b)

191.	S.C. OMNIMPEX Hârtia SA Buşteni- Prahova (glavna dejavnost 6.1 b)

192.	S.C. PERGODUR Internaţional SA Neamţ (glavna dejavnost 6.1 b)

193.	S.C. PROTAN SA -Popeşti Leordeni-Ilfov (glavna dejavnost 6.5)

194.	S.C. PROTAN SA Bucureşti Sucursala Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.5)

195.	S.C. PROTAN SA-Cluj (glavna dejavnost 6.5)

32000 L 0076: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28. 12. 2000, str. 91).

Z odstopanjem od členov 6, 7(1) in 11 Direktive 2000/76/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve glede meritev do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za 52 sežigalnic medicinskih odpadkov in do 31. decembra 2008 za 58 sežigalnic medicinskih odpadkov v Romuniji.

—	12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III in IV k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

Do 31. decembra 2009:

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel x 470 MWth

Do 31. decembra 2010:

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.1, 2 kotla x 396,5 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

S.C. COLTERM SA No. 7, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

Do 31. decembra 2011:

CET ARAD No. 2,, 2 industrijska parna kotla x 80 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.2, 2 CAF x 116 MWth + 2 x CR 68 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 2 DAV3 + HPM 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2012:

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 343 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI VEST No. 1, 2 parna kotla x 458 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

Do 31. decembra 2013:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No.2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 269 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 2, 2 parna kotla x 458 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI PROGRESUL No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C.C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

S.C.TERMICA S.A SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 540 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2008: 530 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2010: 336 000 ton SO2/leto;

—	do leta 2013: 148 000 ton SO2/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 2, 1 kotel x 81 MWth

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 3, 4 kotli x 81 MWth

PRODITERM BISTRIŢA, 2 vročevodna kotla x 116 MWth + 2 parna kotla x 69 MWth

S.C. C.E.T. BRAŞOV SA No.1, 2 kotla x 337 MWth

REGIA AUTONOMĂ DE TERMOFICARE CLUJ, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 2, 2 industrijska parna kotla x 72 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. COLTERM SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58,1 MWth

Do 31. decembra 2009:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel CR x 403 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. TERMICA TÂRGOVIŞTE,1 vročevodni kotel x 58,15 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No. 1, 2 kotla x 396,5 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 2, 2 parna kotla x 283 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 3, 1 parni kotel x 72,3 MWth

Do 31. decembra 2010:

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No 1, 2 skupna parna kotla x 127 MWth + 269 MWth

S.C. C.E.T SA No. 2 Brăila, 2 kotla x 110 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 1, 2 kotla x 45,94 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 2, 1 kotel x 73 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 3, 1 kotel x 73 MWth

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 4,, 1 kotel x 73 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 3, 3 kotli za proizvodnjo energije x 293 MWth

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 1, 3 parni kotli x 94 MWth

S.C.TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 1, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. ENET SA No. 1, 3 kotli x 18,5 MWth

S.C. ENET SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

Do 31. decembra 2011:

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla + 1 kotel x 80 MWth

S.C. TERMON SA ONEŞTI, 3 kotli x 380 MWth

S.C. CET SA No. 1 BRĂILA 2 kotla x 110 MWth

S.C. TERMICA SA No. 1 BOTOŞANI, 3 vročevodni kotli x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No.12, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No 16, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 4, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 1, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA SE IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C.CET IAŞI I No. 3, 4 vročevodni kotli x 116 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 1, 3 kotli x 330 MWth

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

S.C. ROMPETROL SA BUCUREŞTI VEGA PLOIEŞTI, 3 tehnološki parni kotli x 24,75 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

S.C. COLTERM SA No. 4, 1 vročevodni kotel x 116,1 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2012:

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 2, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 5,, 4 parni kotli x 277 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

Do 31. decembra 2013:

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 14, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 293 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 1, 1 parni kotel x 277 MWth

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No, 4, 1 parni kotel x 277 MWth

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

S.C. COLTERM SA No. 7, 2 vročevodna kotla x 116,3 MWth

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

S.C. ENET SA VRANCEA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 128 000 ton/leto

—	do leta 2008: 125 000 ton/leto

—	do leta 2010: 114 000 ton/leto

—	do leta 2013: 112 000 ton/leto

(c)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za prah ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

Do 31. decembra 2008:

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

Do 31. decembra 2009:

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 345 MWth

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 parni kotli x 285 MWth

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

Do 31. decembra 2010:

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

S.C. TERMOELECTRICA DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

S.C. COMPLEX ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

S.C. TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

S.C. CET GOVORA SA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

Do 31. decembra 2011:

S.C. COMPLEX ENERGETIC CRAIOVA SE CRAIOVA II-No. 2, 2 CAF x 116 MWth + 2 CR x 68 MWth

S.C. COMPLEX ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

S.C. ALUM SA TULCEA No 1, 3 kotli x 84,8 MWth + 1 x 72,6 MWth

S.C. CET GOVORA SA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Do 31. decembra 2013:

S.C. COMPLEX ENERGETIC Rovinari SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 parni kotli x 85,4 MWth

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 x 269 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2007: 38 600 ton/leto

—	do leta 2008: 33 800 ton/leto

—	do leta 2010: 23 200 ton/leto

—	do leta 2013: 15 500 ton/leto

(d)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid, ki se od 1. januarja 2016 uporabljajo za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo večjo od 500 MWth, ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave:

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 parni kotel x 269 MWth;

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth;

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth;

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No, 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

S.C.TERMICA SA SUCEAVA, No. 1, 2 kotla x 296 MWth.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

—	do leta 2016: 80 000 ton/leto;

—	do leta 2017: 74 000 ton/leto.

(e)

Romunija Komisiji do 1. januarja 2011 predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze za uporabo pravnega reda EU. Ta dva načrta zagotovita nadaljnje zmanjševanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev iz zgornjih odstavkov (a) do (d), predvsem emisij v letu 2012. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da načrta ne zadostujeta za doseganje ciljev, o tem obvesti Romunijo. V naslednjih treh mesecih Romunija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.

(5) UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(7) UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(8) UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(9) Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ (UL L 286, 6.10.1991, str. 20).

(11) Tranzitni sporazum med Evropsko skupnostjo in Romunijo o prevozu blaga po cesti z dne 28. junija 2001 (UL L 142, 31. 5. 2002, str. 75).

(12) UL L 228, 9. 9. 1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30. 4. 2004, str. 1).

(13) Km v delu = cestni odseki, na katerih se izvajajo dela med referenčnim letom. Ta dela se lahko začnejo v referenčnem letu ali pa so se začela v prejšnjem letu.

(14) Kilometri že v uporabi = cestni odseki, na katerih so dela končana ali so dani v uporabo v referenčnem letu.

(15) UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(16) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(17) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(18) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(19) UL L 275, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(20) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(21) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(22) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(23) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(24) UL L 129, 18.5.1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(25) UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Dodatek A k prilogi VII

Prestrukturiranje romunske jeklarske industrije (Kot je navedeno v oddelku B Poglavje 4 Priloga VII)

DEL I

PODJETJA, KI PREJEMAJO DRŽAVNO POMOČ PO PROGRAMU ZA PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA ROMUNIJE

—	Ispat Sidex Galaţi

—	Siderurgica Hunedoara

—	COS Târgovişte

—

CS Reşiţa

—	IS Câmpia Turzii

—	Donasid (Siderca) Călăraşi

DEL II

ČASOVNI RAZPORED IN OPIS SPREMEMB ZMOGLJIVOSTI (1)

	Obrat	Sprememba zmogljivosti (v tonah)	Datum prenehanja proizvodnje	Datum trajnega zaprtja
Siderurgica Hunedoara	Jeklo za žice št. 1	–400 000	1995	1997
	Jeklo za žice št. 3	–280 000	1998	2000
	Srednje težko profilirano jeklo	–480 000	Prvo četrtletje leta 2008	Drugo četrtletje leta 2008
IS Câmpia Turzii	Jeklo za žice št. 1	–80 000	1995	1996
CS Reşiţa	Lahko profilirano jeklo	–80 000	2000	2001
	Tekalna kolesa	–40 000	1999	2000
	Težko profilirano jeklo	–220 000	Zadnje četrtletje leta 2007	Drugo četrtletje leta 2008
	Srednje težko in posebno profilirano jeklo	–120 000	Zadnje četrtletje leta 2006	Zadnje četrtletje leta 2007
Donasid (Siderca) Călăraşi	Srednje težko profilirano jeklo	–350 000	1997	1999
	Neto sprememba zmogljivosti	–2 050 000

DEL III

KAZALCI PRESTRUKTURIRANJA

1. Rentabilnost

2. Produktivnost

3. Zmanjšanje stroškov

Posebno pozornost se posveti zmanjšanju stroškov kot enemu izmed ključnih elementov rentabilnosti. Zmanjšanje stroškov se izvede v celoti, v skladu s poslovnimi načrti upravičenih podjetij.

DEL IV

OKVIRNI SEZNAM ZAHTEVANIH INFORMACIJ

1. Proizvodnja in učinki na trgu

—	mesečna proizvodnja surovega jekla, vmesnih in končnih izdelkov po kategorijah in po skupinah proizvodov,

—	prodani proizvodi, vključno s količinami, cenami in trgi; razdelitev po vrstah proizvodov.

2. Investicije

—	podrobnosti o izvedenih investicijah,

—	datum zaključka investicij,

—	stroški investicije, viri financiranja in znesek morebitne povezane pomoči,

—	datum morebitnega plačila pomoči.

3. Zmanjšanje delovne sile

—	število in časovna razporeditev,

—	spremembe v zaposlovanju v upravičenih podjetjih (upošteva razlikovanje med direktnim in indirektnim zaposlovanjem),

—	spremembe v zaposlovanju v nacionalnem jeklarskem sektorju.

4. Zmogljivost (upoštevaje celoten jeklarski sektor v Romuniji)

—	datum ali predvideni datum prenehanja proizvodnje v zmogljivostih, izraženih v MPP (MPP-največja možna letna proizvodnja, ki je dosegljiva v običajnih delovnih pogojih), ki se jih bo zaprlo, in njihov opis,

—	datum (ali predvideni datum) demontaže zadevne naprave in podrobnosti demontaže, kot je opredeljena v Odločbi Komisije št. 3010/91/ESPJ o informacijah, ki jih morajo o svojih naložbah pošiljati jeklarska podjetja (2),

—	datum (ali predvideni datum) vzpostavitve novih zmogljivosti in njihov opis,

—	spremembe v skupnih zmogljivostih v Romuniji za surovo jeklo in končne proizvode po kategorijah.

5. Stroški

—	razdelitev stroškov in njihovo spreminjanje v preteklosti in v prihodnosti, predvsem glede prihrankov stroškov za delovno silo, porabo energije, surovine, glede zmanjšanja pritiklin in zunanjih storitev.

6. Finančni rezultati

—

—	podrobnosti o plačanih dajatvah in davkih, vključno z informacijami o vsakršnih odstopanjih od običajno uporabljenih davčnih in carinskih predpisov,

—	raven finančnih obremenitev,

—	podrobnosti in časovni razpored odplačevanja že podeljenih pomoči v skladu s pogoji tega akta,

—	modalitete in pogoji vseh novih posojil (ne glede na vir).

7. Ustanovitev novega podjetja ali novih naprav, ki pomeni povečanje zmogljivosti

—	identiteta vsakega udeleženca iz zasebnega in javnega sektorja,

—	viri financiranja udeležencev za izgradnjo novega podjetja ali novih naprav,

—	modalitete in pogoji udeležbe zasebnih in javnih imetnikov deležev,

—	poslovodna struktura novega podjetja.

8. Spremembe lastništva

(1) Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ z dne 15. oktobra 1991 (UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20).

(2) UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20.

Dodatek B k prilogi VII

Seznam obratov za proizvodnjo mesa, mesa perutnine, mleka in mlečnih izdelkov iz Pododdelka I, Oddelek B Priloge VII

Obrati za proizvodnjo mesa

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	5806/2000	Comb Agroind Curtici	Str. Revoluţiei, nr.33, Curtici, jud. Arad
2	5065/2000	S.C. RB Prod S.R.L.	Str. Constituţiei, Arad, jud. Arad
3	101/2000	S.C. Cominca S.A.	Str. Octavian Goga, nr. 4, Oradea, jud. Bihor
4	102/1999	S.C. Prodaliment S.A.	Str. Republicii, nr. 101, Salonta, jud. Bihor
5	115/1996	S.C. Ferm Com Prod S.R.L.	Căldărăşti, jud. Buzău
6	1446/2002	S.C. Izocon MC S.A.	Cuza Vodă, jud. Călăraşi
7	19/2002	S.C. Carnob S.R.L.	Str. Lebedelor, nr. 1, Lumina, jud. Constanţa
8	154/1999	S.C. Casalco S.A.	Str. Jókai Mór, nr. 9-11, Sf. Gheorghe, jud. Covasna
9	312/1999	S.C. Olas Prod S.R.L.	Str. N. Romanescu, nr. 28, Craiova, jud. Dolj
10	58/2001	S.C. Elan Trident S.R.L.	Str. Rákóczi, Miercurea Ciuc, jud. Harghita
11	143/1999	S.C. Lorialba Prest S.R.L.	Str. Crişul Alb, nr. 1, Brad, jud. Hunedoara
12	4585/2002	S.C. Agro Prod Com Dosa S.R.L.	Str. Principală, nr. 79, Chibed, jud. Mureş
13	2585/2000	S.C. Cazadela S.R.L.	Str. Oltului, nr. 34, Reghin, jud. Mureş
14	4048/2000	S.C. Coniflor S.R.L.	Str. Petru Maior, Gurghiu, jud. Mureş
15	422/1999	S.C. Prodprosper S.R.L.	Str. Dumbravei, nr. 18, Dumbrava Roşie, jud. Neamţ
16	549/1999	S.C. Tce 3 Brazi S.R.L.	Zăneşti, jud. Neamţ
17	24/2000	S.C. Spar S.R.L.	Str. Gării, nr. 10, Potcoava, jud. Olt
18	2076/2002	S.C. Simona S.R.L.	Str. Popa Şapcă, nr. 105, Balş, jud. Olt
19	86/2002	S.C. Universal S.R.L.	Crişeni, jud. Sălaj
20	5661/2002	S.C. Harald S.R.L.	Str. Mânăstirea Humorului, nr. 76A, jud. Suceava
21	6066/2002	S.C. Raitar S.R.L.	Cornu Luncii, jud. Suceava
22	5819/2002	S.C. Mara Alex S.R.L.	Milişăuţi, jud. Suceava
23	93/2003	S.C. Mara Prod Com S.R.L.	Str. Abatorului, nr. 1 bis, Alexandria, jud. Teleorman
24	1/2000	S.C. Diana S.R.L.	Bujoreni, jud. Vâlcea
25	6/1999	S.C. Diana Prod S.R.L.	Vlădeşti, jud. Vâlcea

Obrati za proizvodnjo mesa perutnine

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	2951/2000	S.C. Agronutrisco Impex S.R.L.	Str. Abatorului, nr. 2A, Mihăileşti, jud. Giurgiu
2	3896/2002	S.C. Oprea Avicom S.R.L.	Str. Dealul Viilor, nr. 5, Crăieşti, jud. Mureş

Obrati za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov

Št.	Št. veterinarske odobritve obrata	Ime obrata	Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov
1	999/2000	S.C. Alba Lact S.A.	Str. Muncii, nr. 4, Alba Iulia, jud. Alba
2	5158/8.11.2002	S.C. Biolact Bihor S.R.L.	Paleu, jud. Bihor
3	2100/8.11.2001	S.C. Bendearcris S.R.L.	Miceştii de Câmpie, nr. 202A, jud. Bistriţa-Năsăud
4	2145/5.3.2002	S.C. Lech Lacto S.R.L.	Lechinţa, nr. 387, jud. Bistriţa-Năsăud
5	395/18.6.2001	S.C. Lacto Solomonescu S.R.L.	Miron Costin, Vlăsineşti, jud. Botoşani
6	115/1.2.2002	S.C. Comintex S.R.L. Darabani	Darabani, jud. Botoşani
7	A343827/ 30.8.2002	S.C. Prodlacta S.A.	Str. Gării, nr. 403, Homorod, jud. Braşov
8	258/10.4.2000	S.C. Binco Lact S.R.L.	Săcele, jud. Constanţa
9	12203/25.9.2003	S.C. Lacto Genimico S.R.L.	Str. Căşăriei nr. 2A, Hârşova, jud. Constanţa
10	2721/28.8.2001	S.C. Industrializarea Laptelui S.A.	B-dul Independenţei, nr. 23, Târgovişte, jud. Dâmboviţa
11	4136/10.6.2002	S.C. Galmopan S.A.	B-dul G. Coşbuc, nr. 257, Galaţi, jud. Galaţi
12	5/7.5.1999	S.C. Sandralact S.R.L.	Şos. Bucureşti-Giurgiu, km. 23, jud. Giurgiu
13	213/1996	S.C. Paulact S.R.L.	Str. Principală, nr. 28, Sânpaul, jud. Harghita
14	625/21.11.1996	S.C. Lactis S.R.L.	Str. Beclean, nr. 31, Odorheiu Secuiesc, jud. Harghita
15	913/17.3.2000	S.C. Lactex — Reghin S.R.L.	Jabeniţa, nr. 33, jud. Mureş
16	207/21.4.1999	S.C. Midatod S.R.L.	Ibăneşti, nr. 273, jud. Mureş
17	391/23.4.1999	S.C. Kubo Ice Cream Company S.R.L.	Str. Dumbravei, nr. 5, Piatra Neamţ, jud. Neamţ
18	1055/10.7.2000	S.C. Oltina S.A.	Str. A. I. Cuza, nr. 152, Slatina, jud. Olt
19	282/1999	S.C. Calion S.R.L.	Str. Gheorghe Doja, nr. 39, Jibou, jud. Sălaj
20	1562/27.12.1999 5750/23.5.2002	S.C. Bucovina S.A. Suceava	Str. Humorului Street, nr.4, Suceava, jud. Suceava
21	1085/26.5.1999	S.C. Bucovina S.A. Falticeni	Str. Izvor, nr.5, Falticeni, jud Suceava
22	5614/20.4.2002	S.C. Coza Rux S.R.L.	Str. Burdujeni, nr.11 A, Suceava, jud. Suceava
23	1659/27.3.2003	S.C. Ecolact S.R.L.	Milisauti, jud. Suceava
24	1205/5.10.1999	S.C. Pro Putna S.R.L.	Putna, jud. Suceava
25	5325/13.2.2002	S.C. Cetina Prod Lact S.R.L.	Neagra Sarului, Saru Dornei, jud. Suceava
26	5245/6.11.2001	S.C. Simultan S.R.L.	Ortisoara, jud. Timis
27	2459/21.8.2002	S.C. Zan S.R.L.	Str. Celulozei, nr.5, Zarnesti, jud. Brasov

PRILOGA VIII

Razvoj podeželja (iz člena 34 Akta o pristopu)

ODDELEK I

ZAČASNI DODATNI UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

A. Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

(1)

Podpora za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, prispeva k naslednjim ciljem:

(a)	pomagati blažiti težave, povezane s preobrazbo podeželja v razmerah, ko sta kmetijski sektor in kmetijsko gospodarstvo Bolgarije in Romunije izpostavljena konkurenčnim pritiskom enotnega trga;

(b)	olajšuje in spodbuja prestrukturiranje kmetij, ki še niso ekonomsko sposobne preživetja. V tej prilogi „delno samooskrbne kmetije“ pomeni kmetije, ki prvenstveno proizvajajo za lastno porabo, vendar del svoje proizvodnje tudi tržijo.

(2)

Da lahko koristi podporo, mora kmet predložiti poslovni načrt, ki:

(a)	izkazuje bodočo ekonomsko sposobnost preživetja kmetije;

(b)	vsebuje podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)	opredeljuje faze in cilje.

(3)	Upoštevanje poslovnega načrta iz točke (2) se ponovno pregleda po treh letih. Če prehodni cilji iz načrta v času triletnega ponovnega pregleda niso bili doseženi, se nadaljnja podpora ne podeli, vendar se povračilo že prejetih zneskov zaradi tega ne bo zahtevalo.

(4)	Podpora se izplačuje letno v obliki pavšalne pomoči do višine maksimalnega zneska, ki je določen v Oddelku I G, in v obdobju, ki ne presega pet let.

B. Skupine proizvajalcev

(1)

Podeli se pavšalna podpora, da bi se olajšalo ustanavljanje in upravljanje skupin proizvajalcev, katerih cilj je:

(a)	prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani teh skupin, zahtevam trga;

(b)	skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem grosistom in

(c)	oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti.

(2)	Podpora se podeli le skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organi Bolgarije in Romunije uradno priznajo med dnem pristopa in 31. decembrom 2009 na podlagi nacionalnega prava ali prava Skupnosti.

(3)

Podpora se podeli v letnih obrokih v prvih petih letih, ki sledijo datumu, na katerega je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in ne presega:

(a)	5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti proizvodnje do 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu in

(b)	2,5 %, 2,5 %, 2,0 %, 1,5 % in 1,5 % vrednosti proizvodnje nad 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu.

V nobenem primeru podpora ne presega najvišjih zneskov iz Oddelka I G.

C. Ukrepi vrste Leader +

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe, ki so povezani s pridobitvijo sposobnosti podeželskih skupnosti za pripravo in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja.

Ti ukrepi lahko vključujejo predvsem:

(a)	tehnično pomoč študijam območja in diagnostiko ozemlja, ki upošteva izražene želje prebivalstva;

(b)	informacije in usposabljanje prebivalstva za spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu razvoja;

(c)	oblikovanje predstavniških partnerstev za lokalni razvoj;

(d)	oblikovanje integriranih razvojnih strategij;

(e)	financiranje raziskav in priprava prošnje za pomoč.

(2)

Pomoč se lahko podeli za sprejem integriranih ozemeljskih strategij razvoja podeželja pilotske narave, ki jih pripravijo lokalne akcijske skupine v skladu z načeli iz točk 12, 14 in 36 Sporočila Komisije državam članicam z dne 14. aprila 2000 o smernicah za pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (Leader +) (1). Ta pomoč je omejena na regije z že zadostno upravno usposobljenostjo in izkušnjami glede razvoja podeželja na lokalni ravni.

(3)	Lokalne akcijske skupine iz točke (2) imajo pravico sodelovati v medozemeljskih in čeznacionalnih ukrepih sodelovanja v skladu z načeli iz točk od 15 do 18 Sporočila Komisije iz točke (2).

(4)	Bolgariji in Romuniji in lokalnim akcijskim skupinam se omogoči dostop do Observatorija podeželskih površin, ki ga predvideva točka 23 Sporočila komisije iz odstavka (2).

D. Storitve svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije

Podpora se podeli za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije.

E. Dopolnila k neposrednim plačilom

(1)	Podpora se lahko podeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 143c Uredbe (ES) št. 1782/2003 (2).

(2)

Podpora, podeljena kmetu za leta 2007, 2008 in 2009, ne presega razlike med:

(a)	ravnijo neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Bolgariji in Romuniji za zadevno leto v skladu s členom 143a Uredbe (ES) 1782/2003 ter

(b)	40 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

(3)

(4)	Podpora, ki se podeljuje kmetom na podlagi tega pododdelka E, se odvisno od primera šteje kot dopolnilna nacionalna neposredna plačila ali pomoči za namene uporabe maksimalnih ravni iz člena 143c(2a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

F. Tehnična pomoč

(1)	Podporo je mogoče podeliti za ukrepe priprave, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki so potrebni za izvajanje programskih dokumentov za razvoj podeželja.

(2)

Ukrepi iz točke (1) vključujejo predvsem:

(a)

študije;

(b)	ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacije za partnerje, upravičence in javnost;

(c)	namestitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(d)	izboljšave in ocenjevanje metod in izmenjava informacij o najboljši praksi na tem področju.

G. Tabela zneskov za začasne dodatne ukrepe za razvoj podeželja za Bolgarijo in Romunijo

Ukrep	EUR
Delno samooskrbne kmetije	1 000	na kmetijo/na leto
Skupine proizvajalcev	100 000	za prvo leto
	100 000	za drugo leto
	80 000	za tretje leto
	60 000	za četrto leto
	50 000	za peto leto

ODDELEK II

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI S PODPORO NALOŽBAM ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

(1)	Podpora naložbam kmetijskih gospodarstev na podlagi uredb o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se podeli kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je mogoče izkazati ekonomsko sposobnost preživetja po izvedbi naložb.

(2)

(3)

ODDELEK III

POSEBNE DOLOČBE O PODPORI PRI PREDČASNEM UPOKOJEVANJU ZA BOLGARIJO

(1)	Kmetje v Bolgariji, ki jim je bila dodeljena kvota za mleko, so upravičeni do udeležbe v programu predčasnega upokojevanja pod pogojem, da imajo v času prenosa manj kot 70 let.

(2)	Za znesek podpore veljajo maksimalni zneski iz ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, izračunava pa se glede na velikost kvote za mleko in skupni obseg kmetijske dejavnosti gospodarstva.

(3)	Kvote za mleko, dodeljene prenosniku, se vrnejo v nacionalno rezervo kvot za mleko brez dodatnega kompenzacijskega plačila.

ODDELEK IV

POSEBNE FINANČNE DOLOČBE ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO ZA OBDOBJE 2007-2013

(1)	Podpora Skupnosti, podeljena Bolgariji in Romuniji za vse ukrepe za razvoj podeželja za programsko obdobje 2007-2013, se izvaja skladno z načeli iz členov 31 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (3).

(2)	Na območjih, ki jih zajema Cilj 1, lahko finančni prispevek Skupnosti doseže bodisi 85 % za kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za dobro počutje živali ter 80 % za druge ukrepe bodisi odstotke, določene v uredbah o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, kar je višje.

(1) UL C 139, 18.5.2000, str. 5.

(3) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str 33).

PRILOGA IX

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oziroma sprejela ob zaključku pogajanj o pristopu 14. decembra 2004 (iz člena 39 Akta o pristopu)

I. V zvezi s členom 39(2)

(1)	Takojšnje izvajanje schengenskega akcijskega načrta, spremenjenega v skladu s pravnim redom EU in dogovorjenimi roki ter objavljenega v M.Of.,str.I, št. 129 bis/10.II.2005,.

(2)

Znatna okrepitev prizadevanj za posodobitev opreme in infrastrukture na zeleni in modri meji ter na mejnih prehodih, s čimer se zagotovi visoka raven kontrole in nadzora na prihodnjih zunanjih mejah Unije, in nadaljnji razvoj zmogljivosti operativne analize tveganj. Ustrezna prizadevanja in izboljšanja morajo biti povzeta v enem samem večletnem investicijskem načrtu, ki ga je treba predložiti do najpozneje marca 2005 in na podlagi katerega lahko Unija vsako leto do sprejetja odločitve v zvezi z Romunijo iz člena 4(2) tega akta ocenjuje napredek. Poleg tega mora Romunija čim prej uresničiti svoj načrt o zaposlitvi 4 438 obmejnih policistov in uradnikov ter zlasti zagotoviti, da bo kadrovska zasedba na meji z Ukrajino in Moldovo ter na obali Črnega morja že ob pristopu čim bližje 100 %. Romunija mora prav tako izvesti vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju, vključno z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami.

(3)

Priprava in izvajanje posodobljenega in celovitega akcijskega načrta in strategije za reformo sodstva, ki vključujeta bistvene ukrepe za izvajanje zakonov o ureditvi sodstva, statusu sodnikov in vrhovnem sodniškem svetu, ki so začeli veljati 30. septembra 2004. Oba posodobljena dokumenta je treba Uniji predložiti do najpozneje marca 2005; za izvajanje akcijskega načrta morajo biti zagotovljena ustrezna finančna sredstva in kadri; izvajati se mora začeti nemudoma in v skladu z določenim časovnim razporedom. Romunija mora do marca 2005 tudi dokazati, da je nov sistem za naključno dodeljevanje zadev v celoti dejaven.

(4)

(5)

(6)

(7)

II. V zvezi s členom 39(3)

(8)	Zagotovilo, da Svet za konkurenco učinkovito nadzoruje vsako morebitno državno pomoč, tudi v zvezi z državno pomočjo, ki se nanaša na odložitev plačila davčnih ali socialnih obveznosti v državni proračun ali odložitev obveznosti glede dobave energije.

(9)	Takojšnja okrepitev izvajanja zakonov s področja državne pomoči in zagotovitev zadovoljivega izvajanja zakonov s področja protimonopolnega prava in državnih pomoči.

(10)

(11)	Nadaljnje zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev ter zadovoljivo in ustrezno usposobljenih kadrov za Svet za konkurenco.

(1) UL L 357, 31.12.1994, str. 2, Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 157

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 21. junij 2005

Vsebina		Dokumenti o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	Stran
	*	Mnenje Komisije z dne 22. februarja 2005 o prošnjah republik Bolgarije in Romunije za pristop k Evropski uniji	3
	*	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o prošnji Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0085/2005 – 2005/0901(AVC)) (Postopek privolitve)	5
	*	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o prošnji Romunije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0086/2005 – 2005/0902(AVC)) (Postopek privolitve)	7
	*	Sklep Sveta Evropske unije z dne 25. april 2005 o sprejemu Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo	9
	*	Sporočilo o začetku veljavnosti Pogodbe o pristopu	10
	*	Pogodba med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Veliko Britanijo in Severno Irsko (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	11
	*	Protokol o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko Unijo	29
			46
			49
			56
			89
			93
			103
			104
			129
			138
			189
			193
			196
			201
	*	Akt o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija	203
			221
			224
			231
			264
			268
			277
			278
			302
			311
			362
			366
			369
			374
	*	Sklepna listina	377
			391
			393