17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/3

(1)

Prvi pododstavek člena 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (3) določa, da se dejanska proizvodnja za tekoče tržno leto in znižanje orientacijske cene iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1051/2001 določita pred 15. junijem v zadevnem tržnem letu.

(2)

Drugi pododstavek člena 16(3) Uredbe (ES) št. 1591/2001 navaja pogoje, pod katerimi se proizvedena količina neprečiščenega bombaža knjiži kot dejanska proizvodnja.

(3)

Grški organi so ob upoštevanju donosa vlaken kot merila kakovosti priznali 1 135 534 ton neprečiščenega bombaža za upravičenega do pomoči.

(4)

Od 34 142 ton neprečiščenega bombaža, ki ga grški organi 15. maja 2005 niso priznali za upravičenega do pomoči, je bilo v skladu z informacijami, ki so jih sporočili ti organi, 6 172 ton bombaža s področja 2 364,9 hektara, ki ni bilo prijavljeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1591/2001, 22 746 ton, za katere niso bile upoštevane nacionalne določbe o zmanjšanju območij v skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 1051/2001, 3 580 ton, ki v skladu s členom 15(1) navedene uredbe ni bilo zdrave in primerne prodajne kakovosti, ter 1 644 ton iz 2 040 hektarov, za katere so zadevni proizvajalci prejeli denarno odškodnino za škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče.

(5)

Izključitev 1 644 ton neprečiščenega bombaža iz dejanske proizvodnje ni upravičena. Navedena količina izhaja iz parcel, ki so bile prijavljene v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1591/2001, in je bila dejansko dostavljena tovarnam za čiščenje bombaža. Nizek donos v tonah neprečiščenega bombaža na parcelah, ki jih je prizadela škoda, je pomemben znak, da so te parcele kljub vsemu zagotovile določeno količino proizvodnje. Navedena količina torej ustreza pogojem iz drugega pododstavka člena 16(3) Uredbe (ES) št. 1591/2001 in jo je zato treba prišteti h količini 1 135 534 ton.

(6)

Za tržno leto 2004/2005 je kot grško dejansko proizvodnjo neprečiščenega bombaža torej treba upoštevati količino 1 137 229 ton.

(7)

Španski organi so ob upoštevanju donosa vlaken kot merila kakovosti priznali 368 084 ton neprečiščenega bombaža za upravičenega do pomoči.

(8)

Od 1 638 ton neprečiščenega bombaža, ki ga španski organi 15. maja 2005 niso priznali za upravičenega do pomoči, je v skladu z informacijami, ki so jih sporočili ti organi, 1 612 ton bombaža, za katerega niso bile upoštevane nacionalne določbe o zmanjšanju območij v skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 1051/2001, 6 ton, ki v skladu s členom 15(1) navedene uredbe ni bilo zdrave in primerne prodajne kakovosti, 7 ton ni bilo prijavljenih v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1591/2001 in za 13 ton niso bila spoštovana pravila glede pogodbe, določena v členu 11 Uredbe (ES) št. 1051/2001.

(9)

Izključitev 13 ton neprečiščenega bombaža iz dejanske proizvodnje zaradi nespoštovanja pravil glede pogodbe ni utemeljena. Poleg tega navedena količina ustreza kriterijem iz drugega pododstavka člena 16(3) Uredbe (ES) št. 1591/2001 in jo je zato treba prišteti h količini 368 084 ton.

(10)

Zato je treba ob upoštevanju donosa vlaken kot merila kakovosti za tržno leto 2004/2005 kot špansko dejansko proizvodnjo neprečiščenega bombaža upoštevati količino 368 097 ton.

(11)

Španski organi so ob upoštevanju donosa vlaken kot merila kakovosti priznali 982 ton neprečiščenega bombaža s poreklom iz poljedelskega področja na Portugalskem za upravičenega do pomoči. Ta količina ustreza pogojem iz drugega pododstavka člena 16(3) Uredbe (ES) št. 1591/2001 in jo je zato treba upoštevati kot portugalsko dejansko proizvodnjo neprečiščenega bombaža za tržno leto 2004/2005.

(12)

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1051/2001 določa, če količina dejanske proizvodnje v Španiji in Grčiji preseže 1 031 000 ton, se orientacijska cena iz člena 3(1) navedene uredbe zniža v kateri koli državi članici, kjer dejanska proizvodnja presega zajamčeno nacionalno količino.

(13)

Poleg tega v primeru, da količina dejanske proizvodnje v Španiji in Grčiji, zmanjšana za 1 031 000 ton, presega 469 000 ton, se 50 % zmanjšanje orientacijske cene postopoma povečuje v skladu s pravili iz drugega pododstavka člena 7(4) Uredbe (ES) št. 1051/2001.

(14)

V tržnem letu 2004/2005 je zajamčena nacionalna količina presežena tako v Španiji kot v Grčiji. Španska dejanska proizvodnja je v 2. delu 4 830 ton nad zajamčeno nacionalno količino, povečano za 113 000 ton. Posledično mora biti znižanje orientacijske cene v Španiji 54 %. V Grčiji je dejanska proizvodnja pod zajamčeno nacionalno količino, povečano za 356 000 ton. Posledično mora biti znižanje orientacijske cene v Grčiji 50 %.

(15)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za naravna vlakna –

—

1 137 229 ton za Grčijo,

—

368 097 ton za Španijo,

—

982 ton za Portugalsko.

—

24,130 EUR na 100 kg neprečiščenega bombaža za Grčijo,

—

27,425 EUR na 100 kg neprečiščenega bombaža za Španijo,

—

0 EUR na 100 kg neprečiščenega bombaža za Portugalsko.

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/7

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/10

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o odprtju stalnega razpisa za zbiranje ponudb za izvozna nadomestila glede določenih vrst masla (2) predvideva stalnega ponudnika.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o oblikovanju razpisnega postopka glede izvoznih nadomestil za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, vloženih v odgovor na razpis, je primerno, da se za obdobje razpisa, ki se konča dne 14. junija 2005, ne odobri nobenih nadomestil.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/19

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 14. junija 2005.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/20

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

15,60 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

23,60 EUR/t za krompirjev škrob.

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/21

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/25

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 26. maja 2005 uporablajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 796/2005 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 796/2005 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/27

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/28

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 115/2005 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/29

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 868/2005 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/30

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

17.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/32

(1)

V skladu z Direktivo 93/23/EGS lahko Komisija dovoli državam članicam, da zmanjšajo število raziskovanj o prašičih na dve na leto in/ali da uporabijo upravne vire informacij namesto raziskav o staležu, če izpolnjujejo obveznosti navedene direktive.

(2)

Z Odločbo Komisije 2002/442/ES (2) je Belgija že pridobila dovoljenje za tri leta.

(3)

S pismom z dne 7. decembra 2004 je Belgija vložila zahtevo o podaljšanju dovoljenja, pridobljenega z Odločbo 2002/442/ES; hkrati je predložila poročilo, ki ga zahteva ta odločba.

(4)

Belgija je predložila metodološko dokumentacijo, ki v skladu z Direktivo 93/23/EGS zagotavlja ohranjanje kakovosti napovedi proizvodnje.

(5)

Belgiji se zato dovoli, da izvede samo dve raziskovanji na leto, v razmaku šestih mesecev, tj. meseca maja/junija in novembra/decembra, in da uporabi upravne vire informacij sistema SANITEL.

(6)

Ta odločba je v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS (3) –