16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/3

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/9

(1)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 314/2004 navaja osebe, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Sklep Sveta 2005/444/SZVP (2) spreminja Prilogo k Skupnemu stališču 2004/161/SZVP (3). Prilogo III k Uredbi (ES) št. 314/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/15

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/20

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75 se lahko razlika med cenami proizvodov iz člena 1(1) navedene Uredbe na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov na trgu Skupnosti krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Iz uporabe teh pravil in meril v sedanjih razmerah izhaja, da je treba nadomestilo določiti, kakor sledi.

(3)

Za proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 0210 19 81, je treba nadomestilo omejiti do zneska, ki upošteva kakovostne lastnosti vsakega od proizvodov, ki se uvrščajo v te oznake, kakor tudi predvidljiva gibanja proizvodnih stroškov na svetovnem trgu. Pomembno je, da Skupnost nadaljuje svojo udeležbo v svetovni trgovini v primeru nekaterih značilnih italijanskih proizvodov, ki se uvršajo v oznako KN 0210 19 81.

(4)

Zaradi konkurenčnih razmer v nekaterih tretjih državah, tradicionalnih uvoznicah proizvodov, ki se uvrščajo v oznako KN 1601 00 in oznako KN 1602, je treba nadomestilo za te proizvode določiti tako, da upošteva te razmere. Potrebno je sprejeti postopke, ki bodo zagotovili, da se nadomestilo dodeli samo za neto težo užitnih snovi, zaradi izključitve neto teže kosti, ki jih navedeni pripravki lahko vsebujejo.

(5)

Člen 13 Uredbe (EGS) št. 2759/75 predvideva, da se lahko nadomestila za izdelke iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 2759/75 razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(6)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju sprememb nomenklature za izvozna nadomestila, vzpostavljene z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 (2).

(7)

Nadomestila naj se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljeno prosto gibanje znotraj Skupnosti. Zato je treba za pridobitev nadomestil od prosilcev zahtevati, da proizvode opremijo z oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v Direktivi Sveta 64/433/EGS (3), Direktivi Sveta 94/65/ES (4) in Direktivi Sveta 77/99/EGS (5).

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

—

poglavje XI Priloge I k Direktivi Sveta 64/433/EGS,

—

poglavje VI Priloge I k Direktivi Sveta 94/65/ES,

—

poglavje VI Priloge B Direktive 77/99/EGS.

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/23

(1)

Uredba (ES) št. 2305/2003 odpira letno tarifno kvoto 300 000 t za uvoz ječmena znotraj kvote CN 1003 00.

(2)

Količine, zaprošene 13. junija 2005 v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 2305/2003, presegajo razpoložljive količine. Torej je treba predvideti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja in določiti koeficient znižanja, ki se uporablja za zaprošene količine –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/24

(1)

V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999 se razlika med cenami proizvodov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1254/1999 na svetovnem trgu in trgu Unije lahko krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pogoji za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za določeno goveje meso in določene konzervirane proizvode iz govejega in telečjega mesa in za določene namembne kraje so bili določeni v Uredbi (EGS) št. 32/82 (2), Uredbi (EGS) št. 1964/82 (3), Uredbi (EGS) št. 2388/84 (4), Uredbi (EGS) št. 2973/79 (5) in Uredbi (ES) št. 2051/96 (6).

(3)

Uporaba teh pravil in meril v predvidljivih razmerah na trgih govejega in telečjega mesa povzroči, da se nadomestilo določi, kakor sledi.

(4)

Kar zadeva žive živali, se zaradi poenostavitve izvozna nadomestila ne dodeljujejo za tiste kategorije, katerih izmenjave s tretjimi državami so zanemarljive. Poleg tega je treba v skladu s splošno skrbjo za dobro počutje živali kolikor mogoče omejiti izvozna nadomestila za žive živali, namenjene za zakol. Posledično se izvozna nadomestila za te živali dodeljujejo le za tretje države, ki zaradi kulturnih in/ali verskih razlogov tradicionalno uvažajo veliko število živali za zakol. Kar zadeva žive živali, namenjene za reprodukcijo, je treba v izogib vsaki zlorabi izvozna nadomestila za čistopasemsko plemensko govedo omejiti na telice in krave, stare 30 mesecev ali manj.

(5)

Treba bi bilo dodeliti izvozna nadomestila za določene namembne kraje za nekatere vrste svežega ali hlajenega mesa, navedenega v Prilogi pod tarifno oznako KN 0201, za nekatere vrste zamrznjenega mesa, navedenega v Prilogi pod tarifno oznako KN 0202, za nekatere vrste mesa ali klavnične proizvode, navedene v Prilogi pod tarifno oznako KN 0206, in za nekatere druge vrste pripravljenega in konzerviranega mesa ali klavničnih proizvodov, navedenih v Prilogi pod tarifno oznako KN 1602 50 10.

(6)

Kar zadeva goveje meso, izkoščeno, soljeno in sušeno, obstajajo tradicionalni trgovinski tokovi v Švico. Za ohranitev teh izmenjav je treba višino nadomestila določiti tako, da bo pokrila razliko med cenami na švicarskem trgu in izvoznimi cenami držav članic.

(7)

Za nekatere druge oblike ponudb in konzerviranega govejega in telečjega mesa ali klavničnih proizvodov iz Priloge pod tarifnimi oznakami KN 1602 50 31 do 1602 50 80 se delež Skupnosti v mednarodni trgovini lahko ohrani z odobritvijo nadomestila, katerega višina ustreza nadomestilom, ki se trenutno dodeljujejo izvoznikom.

(8)

Za druge proizvode v sektorju govejega in telečjega mesa določitev nadomestil ni potrebna zaradi majhnega pomena deleža Skupnosti v svetovni trgovini.

(9)

Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 (7) vsebuje nomenklaturo, veljavno za izvozna nadomestila za kmetijske proizvode. Nadomestila se določijo na podlagi oznak proizvodov, kot je določeno v tej nomenklaturi.

(10)

Zneske nadomestil za vse zamrznjeno meso je treba uskladiti z zneski za sveže ali ohlajeno meso, razen za meso odraslega goveda moškega spola.

(11)

Za okrepitev kontrole proizvodov pod tarifno oznako KN 1602 50 se tem proizvodom lahko dodeli nadomestila samo v primeru izdelave v okviru režima iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o predplačilu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (8).

(12)

Nadomestila se dodelijo le za proizvode, ki smejo prosto krožiti po Skupnosti. Zato morajo proizvodi za pridobitev nadomestil izpolnjevati pogoje oznake zdravstvene ustreznosti, ki so predvideni v Direktivi Sveta 64/433/EGS (9), Direktivi Sveta 94/65/ES (10) in Direktivi Sveta 77/99/EGS (11).

(13)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se zmanjšajo posebna nadomestila v primeru, da je količina odkoščenega mesa, namenjenega za izvoz, manjša od 95 %, vendar ne manjša od 85 %, celotne teže kosov, nastalih pri odkoščevanju.

(14)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato se morajo izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti. Vendar ta odprava nadomestil ne sme voditi k uvedbi diferenciranega nadomestila za izvoz v druge države.

(15)

Upravljalni odbor za govedino in teletino ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

—

poglavja XI Priloge I k Direktivi 64/433/EGS,

—

poglavja VI Priloge I k Direktivi 94/65/ES,

—

poglavja VI Priloge B k Direktivi 77/99/EGS.

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/29

(1)

Člen 104(1) Pogodbe določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt stabilnosti in rasti temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki vodi k ustvarjanju delovnih mest. Pakt stabilnosti in rasti vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1).

(3)

Resolucija Evropskega sveta iz Amsterdama z dne 17. junija 1997 o Paktu stabilnosti in rasti (2) slovesno poziva vse stranke, torej države članice, Svet in Komisijo, naj natančno in pravočasno izvajajo Pogodbo ter Pakt o stabilnosti in rasti.

(4)

V Odločbi Sveta 2004/917/ES (3) z dne 5. julija 2004 je bilo v skladu s členom 104(6) Pogodbe odločeno, da v Grčiji obstaja čezmeren primanjkljaj.

(5)

Svet je v skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 na Grčijo dne 5. julija 2004 naslovil priporočilo o roku, to je 5. november 2004, za sprejetje ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja najkasneje v letu 2005.

(6)

Po sprejetju Odločbe 2004/917/ES so bili podatki grške vlade, posredovani dne 4. maja 2004, bistveno popravljeni v septembru 2004. Vrednost primanjkljaja za leto 2003 se je (iz 3,2 % kot je bilo sporočeno dne 4. maja) povečala na 4,6 % BDP, medtem ko bi po napovedih Komisije iz jeseni 2004 javnofinančni primanjkljaj lahko dosegel 5,5 % BDP v letu 2004 v primerjavi s spomladi predvidenimi 3,2 %. Poleg tega ukrepi, ki jih je odobril grški parlament v proračunu za leto 2005, mogoče ne bi zagotovili zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2005. V skladu z napovedmi Komisije iz jeseni 2004, ki so predvidevale 3,3 % stopnjo rasti v letu 2005, se pričakuje, da bodo ukrepi, vključeni v grški proračun za leto 2005, vodili k nominalnemu primanjkljaju v višini 3,6 % BDP, kar je nad pragom 3 %.

(7)

V Odločbi Sveta 2005/334/ES (4) je bilo v skladu s členom 104(8) Pogodbe ugotovljeno, da Grčija na podlagi priporočila Sveta v skladu s členom 104(7) z dne 5. julija 2004, ni sprejela ukrepov, ki bi bili učinkoviti.

(8)

Če država članica vztraja pri neuresničevanju priporočil Sveta, se Svet lahko v skladu s členom 104(9) odloči za poziv državi članici, naj v določenem roku sprejme ukrepe za znižanje primanjkljaja. Svet ocenjuje, da rok, določen v priporočilu Sveta z dne 5. julija 2004 v skladu s členom 104(7), glede na sedanje napovedi Komisije, ne bo upoštevan. V členu 5 Uredbe (ES) št. 1467/97 je določeno, da se vsaka odločitev Sveta o takšnem pozivu sprejme v enem mesecu od odločitve Sveta, s katero je bilo ugotovljeno, da zadevna država članica v skladu s členom 104(8) ni sprejela ukrepov, ki bi bili učinkoviti.

(9)

Pri določanju priporočil, ki naj se vključijo v poziv, je treba upoštevati naslednje dejavnike. Prvič, da bo ocenjeni doseženi primanjkljaj za leto 2004 bistveno večji od pričakovanega, ko je bilo sprejeto priporočilo v skladu s členom 104(7), in da prekoračitve več kot samo odpravijo omejevalne ukrepe, ki so se izvajali za leto 2004. Posledično bi se morala celotna prizadevanja davčne politike za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najkasneje do leta 2005, kakor se je zahtevalo s priporočilom Sveta z dne 5. julija 2004, v skladu s členom 104(7) Pogodbe, izvršiti v tekočem letu. Drugič, da bi v skladu z napovedmi Komisije iz jeseni 2004 ukrepi v proračunu, ki ga je sprejel grški parlament za leto 2005, vodili k zmanjšanju primanjkljaja za 1,9 odstotne točke BDP, če bi se dosledno izvajali. To predstavlja občutno izboljšanje fiskalnega stanja, vendar ne bi zadoščalo za znižanje nominalnega primanjkljaja pod prag 3 %. Nazadnje se lahko ta dodatna prilagoditev izkaže še za višjo, če se uresničijo številne negotovosti glede makroekonomskega scenarija za leto 2005 in fiskalni rezultat za leto 2004. Ob upoštevanju teh elementov bi lahko bila celotna prilagoditev, potrebna za znižanje čezmernega primanjkljaja v letu 2005, višja od 2,6 odstotne točke BDP, kar bi zahtevalo dodatne trajne ukrepe, ki bi vodili do zmanjšanja primanjkljaja za najmanj 0,7 odstotne točke BDP. Takšno prizadevanje v enem samem letu se lahko izkaže za ekonomsko predrago.

(10)

Glede na te dejavnike se zdi, da je treba rok za odpravo čezmernega primanjkljaja v Grčiji, ki je bil določen julija 2004, podaljšati za eno leto.

(11)

Na podlagi stopnje rasti v napovedih Komisije iz jeseni 2004, ki znaša 3,3 % za leti 2005 in 2006, ter glede na negotovosti v makroekonomskih in proračunskih predvidevanjih, bi strogo izvajanje proračuna za leto 2005, skupaj s trajnimi ukrepi, ki bi vodili do zmanjšanja primanjkljaja za najmanj 0,6 % BDP v letu 2006, imelo za posledico primanjkljaj v višini 3,6 % BDP v letu 2005 in njegovo zmanjšanje pod 3 % BDP v letu 2006.

(12)

Napoved Komisije iz jeseni 2004 predvideva, da se bo delež javnega dolga ustalil na okoli 112 % BDP v letih 2004 in 2005 ter se nato le še nekoliko znižal na 110 % v letu 2006. To je močno nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 %. K spremembam stopenj dolga močno prispevajo tudi dejavniki, različni od neto zadolževanja. Nujno je, da grški organi še naprej posvečajo potrebno pozornost takšnim dejavnikom, da bi z zadovoljivo hitrostjo zmanjšali delež javnega dolga, skladno s projekcijami javnofinančnega salda in nominalne rasti BDP.

(13)

Glede na občutne statistične spremembe in da bi se omogočilo ustrezno spremljanje položaja javnih financ v Grčiji, so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje zbiranja in obdelave javnofinančnih podatkov, ki jih zahteva obstoječi pravni okvir, predvsem z izboljšanjem mehanizmov, ki zagotavljajo hitro in točno posredovanje teh podatkov.

(14)

Grčija mora pred 21. marcem 2005 predložiti Komisiji poročilo z opisom ukrepov, ki jih bo izvajala, da se izpolnijo obveznosti iz te odločbe. Poročilo mora predvsem vsebovati opis ukrepov, ki se bodo v letu 2005 izvajali za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, oceno učinkov v letu 2004 doseženega primanjkljaja, ki bo objavljen v obvestilu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem marca 2005, ter opis negotovosti, povezanih z makroekonomskim scenarijem. Grčija mora v navedeno poročilo prav tako vključiti kar najbolj natančen opis ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, ki se bodo izvajali v letu 2006. Komisija in Svet morata preučiti navedeno poročilo, da bi ocenila upoštevanje te odločbe.

(15)

V skladu z drugim pododstavkom člena 104(9) Pogodbe lahko Svet od Grčije zahteva, da mu po natančno določenem časovnem razporedu predloži poročila in tako omogoči preverjanje njenih prizadevanj pri prilagajanju, da bi upoštevala to odločbo. Ustrezno je, da Grčija predloži poročila takoj po preteku običajnih rokov za poročanje o javnofinančnih primanjkljajih in dolgu v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, (5) da bi se s tem Komisiji omogočilo ocenjevanje upoštevanja te odločbe.

(16)

Po mnenju Sveta morajo prilagoditveni ukrepi zagotoviti trajno izboljšanje javnofinančnega salda. Da bi se zagotovila trajnostna konsolidacija proračuna za doseganje srednjeročnega javnofinančnega položaja blizu ravnovesja ali v presežku, kakor določa Pakt o stabilnosti in rasti, je potrebno znižanje ciklično prilagojenega primanjkljaja za najmanj 0,5 % BDP na leto po tem, ko se je čezmerni primanjkljaj zmanjšal –

(i)

s strogim izvajanjem proračuna za leto 2005, kot ga je odobril njen parlament;

(ii)

z izvajanjem trajnih prilagoditvenih ukrepov v letu 2006 za zmanjšanje primanjkljaja za najmanj 0,6 odstotne točke BDP.

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/32

(1)

Člen 15(7) Sklepa 2003/479/ES predvideva, da se dnevna in mesečna nadomestila vsako leto prilagodijo brez učinka za nazaj na podlagi prilagajanja osnovnih plač uradnikov Skupnosti v Bruslju in Luxembourgu.

(2)

Zadnja prilagoditev teh nadomestil je bila sprejeta s Sklepom 2004/240/ES in je začela učinkovati 1. aprila 2004.

(3)

Svet je z Uredbo (ES, Euratom) št. 31/2005 z dne 20. decembra 2004 o prilagoditvi prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ponderjev, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2004 (2) sprejel prilagoditev prejemkov in pokojnin uradnikov Skupnosti v višini 0,7 % –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/33

(1)

Člen 8 Uredbe (ES) št. 2799/98 zahteva od držav članic, ki niso članice EMU in ki nameravajo v eurih plačati izdatke, nastale zaradi pravnih instrumentov v zvezi s skupno kmetijsko politiko, da ukrepajo tako, da uporaba eura ne zagotavlja sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

(2)

Odločba Komisije 2001/121/ES z dne 30. januarja 2001 o plačilu v eurih, ki ga opravi Združeno kraljestvo za nekatere izdatke, nastale zaradi pravnih instrumentov v zvezi s skupno kmetijsko politiko, in o razveljavitvi Odločbe 2000/328/ES (3) je odobrila ukrepe, ki jih je sporočilo Združeno kraljestvo.

(3)

Združeno kraljestvo je 14. aprila 2005 Komisijo obvestilo, da namerava spremeniti ukrepe, odobrene z Odločbo 2001/121/ES, in sporočilo nove ukrepe, ki jih namerava sprejeti za preprečitev kakršne koli sistematične prednosti, ki izhaja iz uporabe eura namesto funta šterlinga. To sporočilo je bilo prejeto 14. aprila 2005.

(4)

Načrtovani ukrepi Združenega kraljestva se lahko povzamejo na naslednji način:

(5)

Navedeni ukrepi so v skladu s ciljem, določenim z Uredbo (ES) št. 2799/98, in sicer preprečitvijo sistematične prednosti, ki izhaja iz uporabe eura namesto nacionalne valute. Zato jih je treba odobriti.

(6)

Odločbo 2001/121/ES je zato treba razveljaviti in nadomestiti s to odločbo –

16.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/37

(1)

Svet je s Skupnim stališčem 2004/161/SZVP med drugim sprejel ukrepe za preprečevanje vstopa na ali tranzita čez ozemlja držav članic tistim posameznikom, ki sodelujejo v dejavnostih, ki resno spodkopavajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo v Zimbabveju, ter za zamrznitev njihovih sredstev in gospodarskih virov.

(2)

Svet je 21. februarja 2005 sprejel Skupno stališče 2005/146/SZVP (2) o podaljšanju Skupnega stališča 2004/161/SZVP.

(3)

Seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ki je priložen Skupnemu stališču 2004/161/SZVP, je zaradi reorganizacije vlade v Zimbabveju treba posodobiti –