11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/3

(1)

Uredba (ES) št. 936/97 v členih 4 in 5 določa pogoje za zahtevke in izdajo uvoznih dovoljenj za meso iz člena 2(f).

(2)

Uredba (ES) št. 936/97 v členu 2(f) določa na 11 500 ton količino svežega, hlajenega in zamrznjenega govejega mesa visoke kvalitete, ki ustveza opredelitvi iz tega predpisa in ki se lahko uvozi pod posebnimi pogoji za obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005.

(3)

Treba je opozoriti, da se dovoljenja, predvidena s to uredbo, lahko uporabijo za celotno trajanje veljavnosti le ob upoštevanju obstoječih veterinarsko-sanitarnih določb –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/4

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2004 (2) je bil izdan razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

Člen 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 584/75 (3) predvideva, da lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, ter na podlagi predloženih ponudb določi največje izvozno nadomestilo. Pri tej določitvi je treba upoštevati kriterije, določene v členu 14(4) Uredbe (ES) št. 1785/2003. Na razpisu je izbran vsak ponudnik, katerega ponudba je enaka ali nižja od največjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj omenjenih kriterijev ob sedanjih razmerah na trgu zadevnega riža sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v višini, navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/5

(1)

Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (Konvencija TIR) z dne 14. novembra 1975 je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2112/78 (2) in je v Skupnosti začela veljati 20. junija 1983 (3). Zaradi pomena mednarodne trgovine za Skupnost je potrebno posodobiti carinske formalnosti za postopke TIR. Člen 49 Konvencije TIR predvideva možnost uporabe večjih olajšav za gospodarske subjekte, če to ne ovira uporabe določb Konvencije. Določbe Skupnosti glede postopka TIR trenutno ne predvidevajo statusa pooblaščenega prejemnika. Za zadovoljitev potreb gospodarskih subjektov in za pospešitev mednarodne trgovine bi bilo zaželeno, na temelju obstoječih skupnostnih/skupnih pravil o tranzitu, razviti pravila, ki bodo omogočila uporabo statusa pooblaščenega prejemnika v povezavi s postopkom TIR.

(2)

Konvencijo o začasnem uvozu z dne 26. junija 1990 (Istanbulska konvencija) in priloge k njej je Evropska skupnost odobrila s Sklepom Sveta 93/329/EGS (4). Priloga A Istanbulske konvencije nadomešča Carinsko konvencijo o zvezku ATA za začasen uvoz blaga z dne 6. decembra 1961 (Konvencija ATA) za odnose med državami, ki so sprejele Istanbulsko konvencijo in njeno Prilogo A. Zato bi bilo treba spremeniti določbe glede postopkov ATA, da se vanje vključijo sklici na Istanbulsko konvencijo; vendar bi bilo z namenom olajšanja mednarodne trgovine med Skupnostjo in državami, ki niso sprejele Priloge A k Istanbulski konvenciji, primerno ohraniti sklice na Konvencijo ATA.

(3)

V okviru postopka pasivnega oplemenitenja Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (5) od leta 2001 omogoča izračun delne oprostitve uvoznih dajatev po pasivnem oplemenitenju na podlagi stroškov operacije plemenitenja po tako imenovani metodi dodane vrednosti. Vendar pa ta metoda ni dovoljena, če je bilo blago na začasnem izvozu, ki ni s poreklom iz Skupnosti, sproščeno v prosti promet pri dajatvi nič. Te omejevalne pogoje za blago, ki ni s poreklom iz Skupnosti, bi bilo treba spremeniti, da se spodbudi uporaba metode dodane vrednosti.

(4)

Da pa ne bi prišlo do zlorabe sistema, je zaželeno, da se predvidi možnost, da se to metodo oprostitve dajatev lahko zavrne, če se ugotovi, da je edini namen sprostitve blaga na začasnem izvozu v prosti promet to, da se koristi ta oprostitev.

(5)

Registracija in država prevoznega sredstva ob odhodu se štejeta za obvezen podatek, ki ga je treba vpisati v polje št. 18 tranzitne deklaracije. Na kontejnerskih terminalih, kjer je velik obseg prometa, se lahko zgodi, da podatki o cestnih prevoznih sredstvih, ki naj se uporabijo za prevoz, niso znani v trenutku, ko se opravljajo tranzitne formalnosti. Vendar pa je istovetnost zabojnika, s katerim se bo opravil prevoz blaga, ki ga je treba prijaviti v tranzitni deklaraciji, na voljo in je že označena v polju št. 31 tranzitne deklaracije. Glede na to, da se blago lahko preveri na tej podlagi, bi bilo treba dovoliti, da ostane polje št. 18 tranzitne deklaracije neizpolnjeno, v kolikor je mogoče zagotoviti, da bodo zahtevani podatki naknadno vneseni v ustrezno polje.

(6)

Priloga 37c in Priloga 38 Uredbe (EGS) št. 2454/93 vsebujeta vsaka seznam oznak embalaže, ki temelji na Prilogi V Priporočila št. 21/rev. 1 Gospodarske komisije OZN za Evropo (v nadaljnjem besedilu „Priporočilo UN/ECE“) iz avgusta 1994. Priloga V Priporočila UN/ECE, ki vsebuje seznam oznak, je bila večkrat revidirana, da bi bila prilagojena razvoju praks v trgovini in transportu, in sicer zadnjič v maju 2002 (revizija 4). Da bi se gospodarskim subjektom omogočilo uporabo najbolj razširjenega standarda in s tem čim večjo možno uskladitev poslovnih in upravnih praks znotraj Skupnosti, bi bilo treba zagotoviti, da oznake, ki morajo biti uporabljene za navajanje embalaže na carinskih deklaracijah, ustrezajo zadnji različici Priloge V Priporočila UN/ECE.

(7)

Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo seznam oznak embalaž treba objaviti samo v Prilogi 38 in se nanjo sklicevati v primerih, ko se ta seznam navaja v drugih delih carinske zakonodaje.

(8)

Oznake embalaž so tesno povezane z določbami, ki se uporabljajo za tranzitne operacije iz členov 367 do 371 in z novimi pravili o enotni upravni listini, oziroma so del teh določb. Nove določbe bi se torej morale uporabljati za vse carinske postopke.

(9)

Seznam oznak, povezanih z zavarovanjem, za uporabo v enotni upravni listini, je bil določen z Uredbo (EGS) št. 2454/93. Ta seznam bi bilo treba dopolniti, da bi se upoštevale vse situacije v zvezi z opustitvijo zavarovanja.

(10)

Zaradi spremembe zavarovalnih oznak bi bilo treba prilagoditi skupine temu ustreznih podatkov, ki se nanašajo na novi informatizirani tranzitni sistem.

(11)

Ker Konvencija z dne 20. maja 1987 v zvezi s skupnim tranzitnim postopkom predvideva, da se zavarovalne oznake začnejo uporabljati 1. maja 2004, bi bilo treba nove kode uporabljati od tega datuma dalje.

(12)

Glede na navedeno bi bilo treba spremeniti prilogi 37 in 38 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003. Vendar pa bi bilo primerno, glede na to da sta Priloga 37 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 444/2002 (6), in Priloga 38 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 881/2003 (7), v veljavi še do 1. januarja 2006, vanju vključiti podobne spremembe.

(13)

Člen 531 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določa običajna ravnanja, ki so dovoljena v okviru postopka carinskega skladiščenja. Okvir dovoljenih dejavnosti je določen v členu 109(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92. Običajna ravnanja, ki se lahko opravljajo na neskupnostnem blagu, so izčrpno navedena v Prilogi 72 k Uredbi (EGS) št. 2452/93. Vendar pa so zaradi omejevalnega obsega te priloge v praksi nastali določeni problemi. Zato bi bilo treba predvideti več prožnosti.

(14)

Nekateri zaznamki na carinskih dokumentih, sestavljenih v jeziku nekaterih novih držav članic, niso usklajeni s terminologijo, ki že obstaja na področju carinskih zadev v zadevnih jezikih, in jih je zato treba popraviti.

(15)

Glede na dejstvo, da je Akt o pristopu 2003 začel veljati 1. maja 2004, je treba te zaznamke začeti uporabljati na isti datum.

(16)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

V tretjem pododstavku člena 62 se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

V členu 113(3) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

3.

V členu 314c(3) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

„Vyhotovené dodatočne“.

4.

V členu 324d(2) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

„Oslobodenie od podpisu“.

5.

V tretjem pododstavku člena 357(4) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

6.

V drugem pododstavku člena 361(4) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

„Nezrovnalosti: úrad, ktorému bol tovar dodaný (názov a krajina)“.

7.

V členu 387(2) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

„Oslobodenie od predpísanej trasy“.

8.

V členu 403(2) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

„Oslobodenie od podpisu“.

9.

V členu 451(1) se besedi „/Istanbulska konvencija“ vstavita za besedi „Konvencija ATA“.

10.

Vstavijo se naslednji členi 454a, 454b in 454c:

„Člen 454a

1.   Na podlagi vloge prejemnika, ga lahko carinski organi pooblastijo, da prejema blago, prepeljano po postopku TIR, v svojih prostorih ali na drugem določenem kraju, tako da mu odobrijo status pooblaščenega prejemnika.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 se odobri le osebam, ki:

Člen 373(2) se uporablja smiselno.

Dovoljenje se uporablja le v državi članici, ki ga je izdala.

Dovoljenje velja le za operacije TIR, pri katerih so končni kraj raztovarjanja prostori, navedeni v dovoljenju.

3.   Člena 374 in 375, člen 376(1) in (2) ter člena 377 in 378 pri postopku v zvezi z vlogo iz člena 1 uporabljajo smiselno.

4.   Člen 407 se uporablja smiselno glede postopka, predvidenega v dovoljenju iz odstavka 1.

Člen 454b

1.   Glede blaga, ki prispe v prostore pooblaščenega prejemnika ali na kraj, določen v dovoljenju iz člena 454a, mora pooblaščeni prejemnik, v skladu s postopkom, določenim v dovoljenju, izpolniti naslednje obveznosti:

2.   Pooblaščeni prejemnik zagotovi, da se zvezek TIR nemudoma predloži carinskim organom namembnega urada.

3.   Carinski organi namembnega urada vpišejo potrebne zaznamke v zvezek TIR ter v skladu s postopkom, določenim v dovoljenju, poskrbijo za vrnitev zvezka TIR njegovemu imetniku ali osebi, ki ga zastopa.

4.   Datum zaključka operacije TIR je datum vnosa v evidenco iz odstavka 1(c). V primerih iz odstavka 1(b), pa je datum zaključka operacije TIR isti kot datum vpisa zaznamkov v zvezek TIR.

5.   Na zahtevo imetnika zvezka TIR pooblaščeni prejemnik izda potrdilo, ki ustreza kopiji obvestila iz odstavka 1(d). Potrdilo ni dokaz o zaključku operacije TIR v smislu člena 454c(2).“

„Člen 454c

1.   Imetnik zvezka TIR je izpolnil svoje obveznosti po členu 1(o) Konvencije TIR, potem ko so bili zvezek TIR, skupaj s cestnim vozilom ali kombinacijo vozil ter zabojnikom in blagom dostavljeni nedotaknjeni pooblaščenemu prejemniku v njegove prostore ali na kraj, določen v dovoljenju.

2.   Zaključek operacije TIR v smislu člena 1(d) Konvencije TIR, nastopi, ko so izpolnjene zahteve iz člena 454b, odstavka (1) in (2).“

11.

V členu 457c(1) se besede „in Istambulske konvencije“ vstavijo za besedi „Konvencije ATA“.

12.

Člen 457d se spremeni:

13.

V členu 459(1) se besede „ali z Istambulsko konvencijo“ vstavi za besedi „z Konvencijo ATA“.

14.

Člen 461 se spremeni:

15.

V členu 580(3) se besedilo „Členi 454, 455“ nadomesti z besedilom „Člena 457c, 457d“.

16.

V členu 591 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Carinski organi zavrnejo izračun delne oprostitve uvoznih dajatev po tej določbi, če se pred sprostitvijo pridobljenih proizvodov v prosti promet ugotovi, da je edini namen sprostitve blaga v začasnem izvozu, ki ni po poreklu iz Skupnosti v smislu naslova II, poglavje 2, oddelek 1, Zakonika, v prosti promet po stopnji dajatve nič, izkoristiti delno oprostitev po tej določbi.“.

17.

V členu 843(2) se šestnajsta in sedemnajsta alinea v tem zaporedju nadomestita z naslednjim besedilom:

18.

V četrtem pododstavku člena 912e(2) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

19.

V drugem pododstavku člena 912f(1) se druga, šestnajsta in dvajseta alinea nadomestijo z naslednjim besedilom:

20.

V členu 912g(2)(c) se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

21.

Priloga 37, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 444/2002, se spremeni v skladu s Prilogo IA k tej uredbi.

22.

Priloga 37, v njeni različici iz Uredbe (ES) št. 2286/2003, se spremeni v skladu s Prilogo IB k tej uredbi.

23.

V Prilogi 37a, naslov II, se besedilo obrazložitve za polje št. 31 spremeni v skladu s Prilogo II, točka 1 k tej uredbi.

24.

V Prilogi 37a, naslov II, se besedilo obrazložitve za polja št. 50 in 52 spremeni v skladu s Prilogo II, točke (2), (3), in (4) k tej uredbi.

25.

Priloga 37c se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

26.

V Prilogi 38, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 881/2003, se besedilo za polje št. 31 spremeni v skladu s Prilogo IV, točka A1 k tej uredbi.

27.

V Prilogi 38, naslov II, v njeni različici iz Uredbe (ES) št. 2286/2003, se vstavi besedilo za polje št. 31 v skladu s Prilogo IV, točka B1 k tej uredbi.

28.

V Prilogi 38, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 881/2003, se besedilo oznak, ki se uporabljajo za polje št. 52 spremeni v skladu s Prilogo IV, točka A2 k tej uredbi.

29.

V Prilogi 38, naslov II, v njeni različici iz Uredbe (ES) št. 2286/2003, se besedilo oznak, ki se uporabljajo za polje št. 52, spremeni v skladu s Prilogo IV, točka B2 k tej uredbi.

30.

V točki 2.2 Priloge 47a se dvajseta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:

31.

Priloga 59 se nadomesti z besedilom v Prilogi V k tej uredbi.

32.

V Prilogi 60, v točki „Določbe, ki urejajo, katere podatke je treba vnesti v obrazec za obračun davka“, v naslovu 16, se besede „/členu 8 Priloge A k Istanbulski konvenciji“ vstavijo za besedama „Konvencije ATA“.

33.

Priloga 61 se nadomesti z besedilom v Prilogi VI k tej uredbi.

34.

Priloga 72 se spremeni v skladu s Prilogo VII k tej uredbi.

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/25

(1)

Komisija mora šest mesecev po začetku veljavnosti določb navedene uredbe začeti izvajati inšpekcijske preglede, da bi spremljala, kako države članice izvajajo Uredbo (ES) št. 725/2004. Organizacija inšpekcijskih pregledov pod nadzorom Komisije je nujna zaradi preverjanja učinkovitosti nacionalnih programov nadzora kakovosti ter ukrepov, postopkov in organiziranosti pomorske varnosti.

(2)

Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2), mora Komisiji zagotavljati strokovno pomoč pri opravljanju inšpekcijskih nalog glede ladij, ustreznih gospodarskih družb in priznanih varnostnih organizacij.

(3)

Komisija mora uskladiti časovni razpored in priprave svojih inšpekcijskih pregledov z državami članicami. Skupine Komisije, ki opravljajo preglede, lahko vključujejo usposobljene nacionalne inšpektorje, kjer so na razpolago.

(4)

Komisija mora inšpekcijske preglede izvajati po določenem postopku, ki vključuje standardno metodologijo.

(5)

Občutljive informacije v zvezi z inšpekcijskimi pregledi se obravnavajo kot zaupne.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 725/2004 –

1.

„inšpekcijski pregled Komisije“ pomeni pregled obstoječih ukrepov, postopkov in organiziranosti držav članic na področju nadzora kakovosti pomorske varnosti, ki ga izvajajo inšpektorji Komisije, da se ugotovi skladnost držav članic z Uredbo (ES) št. 725/2004;

2.

„inšpektor Komisije“ pomeni osebo, ki izpolnjuje merila iz člena 7 in je uslužbenec Komisije ali Evropske agencije za pomorsko varnost, ali nacionalni inšpektor, ki ga Komisija pooblasti za udeležbo na inšpekcijskih pregledih na področju pomorske varnosti;

3.

„nacionalni inšpektor“ pomeni uslužbenca države članice na mestu inšpektorja pomorske varnosti, usposobljenega v skladu z zahtevami države članice;

4.

„odbor“ pomeni odbor, ki je bil ustanovljen s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 725/2004;

5.

„objektivni dokaz“ pomeni kvantitativne ali kvalitativne podatke, zapise ali ugotovitve v zvezi z varnostjo ali obstojem in izvajanjem zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004, ki temeljijo na opazovanju, merjenju ali preskusu in so preverljivi;

6.

„opažanje“ pomeni ugotovitev med inšpekcijskim pregledom Komisije, podprta z objektivnim dokazom;

7.

„neskladnost“ pomeni opaženo stanje, pri katerem objektivni dokaz kaže neizpolnjevanje zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004, ki zahteva korektivni ukrep;

8.

„večja neskladnost“ pomeni opredeljivo odstopanje, ki resno ogroža pomorsko varnost in zahteva takojšnji korektivni ukrep ter vključuje pomanjkanje učinkovitega in sistematičnega izvajanja zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004;

9.

„kontaktna točka“ pomeni organ, ki ga vsaka država članica imenuje, da deluje kot kontaktna točka za Komisijo in druge države članice ter je pristojen za olajšanje sodelovanja, spremljanje in obveščanje o izvajanju zaščitnih ukrepov, določenih v Uredbi (ES) št. 725/2004;

10.

„ustrezna družba“ pomeni subjekt, ki mora imenovati varnostnega uradnika družbe, varnostnega uradnika ladje in varnostnega uradnika pristanišča, ali je pristojen za izvajanje varnostnega načrta ladje, ali varnostnega načrta pristanišča, ali ga je država članica imenovala za priznano organizacijo za izvajanje varnostnih ukrepov;

11.

„preskus“ pomeni preskus ukrepov na področju pomorske varnosti, pri čemer se simulira naklep storitve nezakonitega dejanja z namenom, da se preveri učinkovitost pri izvajanju obstoječih varnostnih ukrepov.

(a)

nacionalnega programa za izvajanje Uredbe (ES) št. 725/2004 iz člena 9(3) navedene uredbe;

(b)

podatkov, ki jih priskrbi kontaktna točka, in poročil o spremljanju iz člena (9)4 Uredbe (ES) št. 725/2004.

(a)

dobro razumevanje pomorske varnosti in njenega izvajanja na dejavnostih, ki jih pregledujejo;

(b)

dobro praktično znanje varnostnih tehnik in tehnologij;

(c)

poznavanje inšpekcijskih načel, postopkov in tehnik;

(d)

praktično znanje dejavnosti, ki se pregledujejo.

(a)

prizna Komisija;

(b)

poteka od začetka in se ponavlja;

(c)

zagotavlja raven izvajanja, ki omogoča preverjanje izvajanja varnostnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004.

(a)

obvesti o inšpekcijskem pregledu ustrezne pristojne organe v državi članici; in

(b)

uradno obvesti Komisijo o teh ustreznih pristojnih organih.

(a)

država zastave ladje ni država članica; ali

(b)

ladja ni vključena v sporočilo iz odstavka 4.

(a)

skladnost;

(b)

skladnost, vendar je zaželeno izboljšanje;

(c)

neskladnost;

(d)

večja neskladnost;

(e)

se ne uporablja;

(f)

nepotrjeno.

(a)

obravnava opažanja in priporočila; ter

(b)

navaja akcijski načrt, ki določa ukrepe in roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.

(a)

državi članici predloži pripombe ali zahteva dodatna pojasnila k celotnemu odgovoru ali njegovemu delu;

(b)

opravi nadaljnji inšpekcijski pregled za spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, pri čemer mora takšen pregled najaviti najmanj dva tedna pred njegovim začetkom;

(c)

proti zadevni državi članici sproži postopek za ugotavljanje kršitev.

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/30

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 je bila zahteva Francije za vnos imena „Olive de Nice“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v smislu člena 7 Uredbe (EGS) št. 2081/92, je treba to ime vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“ –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/32

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 je bila zahteva Španije za registracijo imena „Miel de Granada“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (EGS) št. 2081/92 je Komisija prejela ugovor. Ker ta ugovor ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz člena 7(4) te uredbe in torej ni sprejemljiv, mora biti navedeno ime vpisano v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“ –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/34

(1)

Člen 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva možnost ukrepa krizne destilacije, ki se lahko sprejme pri izrednih ovirah na trgu zaradi znatnih presežkov. Ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave in se na prošnjo zadevne države članice lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju.

(2)

S pismom z dne 7. aprila 2005 je grška vlada zahtevala odprtje krizne destilacije za namizna vina, pridelana na njenem območju, kot tudi na trgu kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju.

(3)

Na trgu za namizna vina kot tudi kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju v Grčiji, so bili zabeleženi precejšnji presežki, kar se odraža v padcu cen in zaskrbljujočem povečanju zalog proti koncu tekočega tržnega leta. Z namenom zaustavitve negativnega gibanja in izboljšanja težkega položaja na trgu je treba zaloge grškega vina zmanjšati na raven, ki se šteje za običajno v smislu pokrivanja tržnih zahtev.

(4)

Ker so pogoji iz člena 30(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 izpolnjeni, je primerno predvideti odprtje krizne destilacije za največ 340 000 hektolitrov namiznih vin in za največ 40 000 hektolitrov kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih.

(5)

Krizna destilacija, ki se odpre s to uredbo, mora biti glede ukrepa destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2). Druge določbe Uredbe (ES) št. 1623/2000 se morajo prav tako uporabljati, zlasti določbe glede dostave alkohola intervencijski agenciji in plačila predujma.

(6)

Odkupna cena, ki jo destilarne plačajo proizvajalcu, mora biti takšna, da omogoča premagovanje ovir na trgu in proizvajalcem omogoča koristi od tega ukrepa.

(7)

Proizvod krizne destilacije mora biti le surovi ali nevtralni alkohol, ki se obvezno dostavi intervencijski agenciji, da se izogne oviranju trga za pitni alkohol, ki se predvsem dobavlja z destilacijo iz člena 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/36

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 423/2004 (2) uvaja ukrepe za obnovitev staležev trsk v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu, zahodno od Škotske in v Irskem morju.

(2)

Priloga IVa k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže rib in skupine staležev rib za leto 2005, ki se uporablja v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa začasne omejitve ribolovnega napora in dodatne pogoje za spremljanje, inšpekcijo in nadzorovanje v okviru ukrepov za obnovitev določenih staležev, veljavnih za vsa ribištva, ki bi lovila trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu, zahodno od Škotske in v Irskem morju.

(3)

Za zagotavljanje uspešnosti teh ukrepov je treba uvesti poseben program nadzora, ki bo vključeval Belgijo, Dansko, Francijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko, Švedsko in Združeno kraljestvo, s ciljem zagotoviti ustrezno raven izvajanja ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se nanašajo na ribolovne dejavnosti v zvezi z obnovitvijo staležev trsk.

(4)

Ta poseben program nadzora se določi za obdobje dveh let in se lahko spremeni v luči sprejetja novih ohranitvenih ukrepov ali na zahtevo države članice. Rezultati, dobljeni pri izvajanju posebnega programa nadzora, se periodično ocenjujejo v sodelovanju z zadevnimi državami članicami. Po potrebi se lahko program spremeni.

(5)

Za uskladitev inšpekcije in nadzora zadevnih ribištev na ravni Skupnosti je treba oblikovati skupna pravila za inšpekcijske in nadzorne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi zadevnih držav članic, države članice pa sprejmejo nacionalne nadzorne programe, da bi zadostile tem skupnim pravilom. Zato morajo biti določena merila intenzivnosti inšpekcijskih in nadzornih dejavnosti ter prednostne naloge inšpekcije in inšpekcijski postopki.

(6)

Spodbujati je treba izmenjave državnih inšpektorjev med zadevnimi državami članicami, da se poveča enotnost inšpekcijskih in nadzornih praks in zagotovi pomoč pri razvoju koordinacije nadzornih dejavnosti med pristojnimi organi teh držav članic.

(7)

Da se zagotovi spremljanje kršitev v skladu s členom 25 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (4), je treba določiti okvir, znotraj katerega lahko vsi zadevni organi zaprosijo za medsebojno pomoč in izmenjavo pomembnih informacij v skladu s členoma 34a in 34b Uredbe (EGS) št. 2847/93 ter členom 28 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

Kattegat;

(b)

Severno morje;

(c)

Skagerrak;

(d)

vzhodni Rokavski preliv;

(e)

Irsko morje;

(f)

zahod Škotske.

(a)

ribolovnih dejavnosti s plovili, ki uporabljajo vrste ribolovnega orodja, navedene v členu 8 Uredbe (ES) št. 423/2004, za lovljenje trsk na območjih iz člena 1 te odločbe;

(b)

vseh s tem povezanih dejavnosti, vključno s pretovarjanjem, iztovarjanjem, trženjem, prevozom in skladiščenjem ribiških proizvodov ter evidentiranjem iztovarjanja in prodaje.

(a)

zagotovijo, da so k udeležbi v njihovih skupnih dejavnostih povabljeni inšpektorji drugih zadevnih držav članic;

(b)

določijo operativne postopke, ki se nanašajo na njihova nadzorna plovila.

(a)

število plovil po kategorijah ribolovnega orodja, dovoljenega za lovljenje trsk, pod pogoji iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 423/2004 in najustreznejšo oceno porazdelitve ribolovnih možnosti med njimi;

(b)

opravljene inšpekcijske in nadzorne dejavnosti;

(c)

vse kršitve, opredeljene v Prilogi III, ugotovljene v šestmesečnem obdobju, vključno z zastavo plovila za vsako kršitev, identifikacijsko kodo, datum, uro in kraj pregleda ter značaj kršitve; države članice navedejo značaj kršitve s sklicevanjem na črko, pod katero je navedena v Prilogi III;

(d)

kršitve, ki niso navedene v Prilogi III, ugotovljene v šestmesečnem obdobju;

(e)

trenutno stanje spremljanja ugotovljenih kršitev;

(f)

vse pomembne dejavnosti koordinacije in sodelovanja med državami članicami.